Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 24. V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 1. februarja 1926. Posamezna številka Din 1' . LETO III. NARODNI DNEVNIH lishaie v*ak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Msaecna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —. neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IH UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi s» m vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismeni as vprašanjem naj se priloži zn&aeks za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.83*1 Zamujeni trenutki. V Celju je ponavljal g. Pribičevič svoje stare iraže o narodnem ediustvu ter na-glašal, da je samo SDS prava zaščitnica narodnega edinstva in da je bila samo SDS zvesta in vedno dosledna misli narodnega edinstva. Ne pade nam na misel, da bi hoteli kratiti to »historično zaslugo« slavne SDS, ker smo mnenja, da bo ta velika zasluga še dalje redčila vrste SDS. Pač pa bi pripomnili, da bi g. Pribi-cevič mnogo bolje storil, če bi sedaj, ko je prepozno, manj govoril o narodnem edinstvu, zato pa preje, ko je bil v vladi, malo več delal za resnično edinstvo naroda. To edinstvo končno ne obstoji v tem, da vsi deklamiramo, da smo vsi eno, temveč da vsi občutimo, da s in o res eno. Po historični zaslugi SDS pa vsaj v Sloveniji lega prepričanja ni. In tudi če bi ga bilo, bi ga morala davčna praksa že davno ubiti. Kaj pomaga, če nam od ministra pa do zadnjega agitatorčka SDS doli vse govori, da smo eno, da smo enaki, če pa mora Slovenija plačati eno četrtino prometnega in eno petino invalidskega davka, čeprav tvori le eno desetino prebivalstva. Za tako edinstvo se Slovenija lepo zahvali in ona je za edinstvo, ki pomeni absolutno enakopravnost in enakovrednost. SDS in z njo g. Pribičevič je imela silno mnogo prilike, da uveljavi narodno edinstvo tako, kakor lioee to poštena Slovenija. Toda žalibože je SDS — in z njo g. Pribičevič — spomnila na to slovensko zahtevo šele sedaj, ko je v opoziciji, zato pa tudi Slove*iija pravi Pribičevičevi deklamaciji o edinstvu, da je prekasna. Toda ne samo v davčnem vprašanju je okusila Slovenija vso laž oficielno deklamiranega edinstva, temveč tudi na djragi poljih ji ni^o bUe prihranjene bridke izkušnje. Ko je znani g. Savič pričel s propagando demontiranja slovenske industrije, je bila SDS še v vladi. Teda g. Savič* to ni motilo in tudi ni bilo potrebno, d« bi ga motilo, ker se SDS za take malenkosti še brigala ni. Ih poglavje naše ljubljanske univerze. Ali Hi bil pod g. Pribičevičem izdelan oni proračun in one dvanajstine, ki so pca»e«ile največje zapostavljanje ljub-ljauska univerze? Desetkrat manj, ko druga univerze je povprečno dobivala ljubljanska univerza redno manj in to l»od firmo narodnega edinstva. Pa smnanje minislrsltvo? Ali je pričel L* o« Slovenec v zunanje ministrstvo Po saeiugi SDS? Ali ni ta krivica ostala ista, ko je bil g. Pribičevič v vladi in ko je v.opoziciji? katerokoli polje pogledamo, povsod. ista slika. Vedno se je govorilo o Mlini;!,vu, dejansko se pa edinstva ni po malo. Posledica tega je bila, da je narod glasno zaklical, da takega edinstva noče. Po preobratu je bila vsa Slovenija za edinstvo in morda Bolj ko g. Pribi-vič, danes pa Siovenija o edinstvu, kakor ga je propagiral in izvajal g. Pribičevič, noče niti slišati. In samo po krivdi g. Pribičeviča in ^rugih politikov, ki so razzumeli edinstvo kot neizprosen centralizem, kot oblast nad drugimi. Naš narod pa hoče ono pravo edinstvo, po katerem so vsi trije bratje enake pravni in polnovredni, po katerem plačujejo vsi enake davke in dobivajo enake državne kredite. Cisto vseeno je, če govori danes g. Pribičevič, da Slovenci uiso manjšina, 3mv.eS državni narod, politika SDS je St. Radič v Beograd, 1. februarja. Včeraj se je vršilo v Sarajevu zborovanje Hrvatske se- ! ljačke stranke. Tega zborovanja so se i udeležili prosvetni minister Štefan Radič in poslanci Predavec, Preka, Hadži Ornar in Kovačevič. Prisotnih je bilo od 15 do 20 tisoč ljudi. Skupščino je otvcril predsednik sarajevske organizacije HSS prof. Hadžič z daljšim govorom, v katerem je poudarjal borbo Hrvatske seljačke stranke v Bosni in Hercegovini. Zaprosil je navzoče, da pozdravijo kralja, ministrskega predsednika Pašiča in tu prisotnega ministra za prosveto Štefana Radiča. Poziv je bil sprejet z burnim odobravanjem. Nato je spregovoril Štefan Radič. Ko je vstal s svojega mesta, so ga . navzoči viharno pozdravili. V začetku govora je rekel, da je Bosno in Hercegovino spoznal šele iz Seemannove knjige o Bosni. V Parizu in na. Dunaju se je sešel s tujci, ki so mnogo bolje poznali Bosnao, kakor on in sploh mi. V Bosni in Hercegovini se je bilo vedno treba boriti proti kaki močnejši sili. Teda muslimani so kot Slovani o čuvali Bosno. Oni so nemalo pripomogli, da naša država more živeti, ker je Bosna srce naše države.V Ženevi je govoril z'nekim maharadžem, ki je napisal knjigo, v kateri pravi, da so muslimani močan činitelj na svetu in da bodo igrali še važno vlogo. Naša država se sme šteti srečno, da ima 600 do 800 tisoč muslimanov, ker bodo ti tvorili zvezo med našo državo in muslimanskim svetom. Bosanci so žrtvovali za Srbijo svoje življenje in so šli za njo na vešala. Oni so dali več, kakor bratje Makabejci, ki o njih govori sveto pismo. Kakor so muslimani važni na južni strani naše države, tak pomen imajo Hrvati na zapadni strani. Če pogledamo ua zemljevid, vidimo, da sta Bosna in Sarajevu, j Hercegovina središče države, nekaka druga Švica. Ob enem boku leži Jadran, na drugem pa bogata Vojvodina in Slavonija. Če prihajajo v Bosno Hrvatje, so to domači ljudje, ki prinašajo kulturo v te kraje. Danes ni tu več avstrijskega ključa in nič več na- ne loči med seboj vera. Pri vas nimate ne cest in ne potov. Prosveta je zaostala. Vse to čaka, da se Čimprej zboljša. Govoril sem s Pašičem in on mi je rekel o muslimanih, da dr. Spaho v finančnem odboru ni dobro govoril. Dr. Spahe pravi, da je zadovoljen, ker ni v vladi. G. Pašič pa pravi, da bi bil lahko v vladi. Nato sem rekel jaz: Če bi bili složni, bi mogel biti tu bosanski tabor, ker nas je 21 radikalov, 15 muslimanov in 10 od hrvatske seljačke stranke. Trije zeml j Gradniki bi ostali ob strani in bi se ali spametovali ali pa izgubili mandate. Prepričan sem, da bo vlada složna in bo mnogo stvari izvedla. Sporazum se v narodu ukoreninja in bo ostal še dolgo. Muslimani bedo šli k nam ali k radikalom. Glavno je, da med nami in radikali ni nobenega plota. — Muslimani niso več fevdalci in jih ni treba smatrati za kaj drugega. Po veri se ne razlikujemo, ker Bog in Alah je isto. Srečnega se čutim, da sem se vozil po Sarajevu kot minister. To mesto bi moralo biti središče države. Bosni bom dal čim več šol. Nedavno mi je rekel kralj: »Pozdravite mi ta di-J ven in krasen narod!« (Nato se je zbor j odzval z navdušenimi vzkliki na kralja.) j Rečem vam, da imamo najboljšega se-I Ijaškega kralja. (Navzoči so nato ponovno vzklikali kralju.) Sedem let smo bili Hrvati ovirani, da pridemo v bližino kralja. Sedaj je kontakt tu in kralj nam je najboljše jamstvo, da se sporaz-| um izvede. Naj živi naš seljaški kralj! j' Nate je bilo zborovanje zaključeno. Vprašanje ameriškega dolga. Washington, 1. februarja. Ameriška komisija je predlagala naši delegaciji za ureditev vojnih dolgov nekatere spremembe k njenemu prvemu predlogu. Razen tega bo zahtevala od delegacije naše kraljevine, da pristane na angleško bazo za konsolidacijo dolgov; ne bo pa delala težkoč, da se priznajo, nekatere olajšave pri vračilu dolga. Washington, 1. februarja. Kot najslavnejša točka v predlogu jugoslovenske delegacije za plačilo dolga od 66 milijonov dolarjev se smatra podaljšanje roka za vračanje dolga. Washington, 1. februarja. Ameriška komisija je odgovorila na prvo ponudbo jugoslovenske delegacije. Kakor se do-znava, se bo na prvi seji, ki se bo vršila danes, poskušalo priti do z.iližanja obeh stališč. AVashington, 1. februarja. Predvčerajšnjim se je vršila druga plenarna seja delegacije za ureditev naših vojnih dolgov, danes v ponedeljek pa se bo vršila tretja seja. BELGIJCI PONUJAJO DENAll ZA GRADNJO ŽELEZNIC. Beograd, 1. februarja. Tri velike belgijske banke so ponudile ministrstvu za promet posojilo 1 milijarde 500 tisoč dinarjev za gradnjo proge Kraljevo— Raška, za zgradbo delavnic vagonov in za gradnjo mostu Beograd—Pančevo. To je čisto iinančno posojilo in ponudnik posojila ne reflektira na dela. Pozneje bi se verjetno s kakim drugim posojilom zgradila žeiezniška proga Raška--Mitroviča in tako bi imeli popolno železniško zvezo Kragujevac-Mitrovica. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister za promet Krsta Miletič poročal o tej ponudbi posojila. Ministrski svet je sklenil, da bo o njej posebej razpravljal. Seja vlade. Beograd, 1. februarja. Včeraj od 10. in pol do 1. je bila seja ministrskega sveta. Minister za promet Krsta Miletič je podal poročilo o ureditvi razmerja med državo in srbskim brodarskim društvom. Referiral je o amandmanih Koste Timo-tijeviča v odboru za pretres zakona o rečni plovbi, v katerih se zahteva, da skupščina sprejme v zakon o rečni plovbi odredbo, da se vprašanje likvidacije med državo in srbskim brodarskim društvom reši pred razsodiščem, v katerem naj bi bili dva državna svetnika in dva sodnika kasacijskega sodišča. Vlada je odločila, da se amandmani Koste Timo-tijeviča kot nezakoniti zavrnejo, ker ne more država niti po zakonodajni poti stopiti pred tako razsodišče kot pravdna stranka, ako ni tako razsodišče predvideno v pogodbi. Nato se je razpravljalo o tarifni konferenci, ki bo na Semmeringu 3. februarja t. 1. Te.konference se bodo udeležili de- .......................... naučila Slovence nekaj drugega, da bodo ne samo manjšina, temveč kolonija, če bodo sledili SDS. Ko je bil g- Pribičevič minister, tedaj je bil trenutek, da dokaže svojo ljubezen do Slovencev in ne samo do njenih pristašev. Ta trenutek pa je SDS zamudila in /ato je danes čisto vseeno, kar g. Pribičevič govori. . Njegova dejanja govore mnogo bolj jasno in zato so besede g. Pribičeviča prepričale samo klakerje. legati naše države, Češkoslovaške, Avstrije in Italije. Zavzelo se bo skupno stališče napram izjemnim znižanim tarifam, ki jih je Nemčija uvedla za tranzit blaga iz Češkoslovaške in Avstrije preko Hamburga in Bremena za inozemstvo. Pri tem trpe škodo države, na katerih ozemlju so železnice, ki vodijo na Jadransko morje. Tako je n. pr. cenejše, če se pošlje blago iz Gradca preko Hamburga, kakor pa iz Gradca preko Trsta in Reke. Na tej konferenci bodo delali na to, da se regulirajo tarife zlasti na bivši južni železnici. Naši delegati bodo podali o tem poročilo od referendum ministrskemu svetti, ki bo odločil, ali se s tem strinja ali ne. Nato je minister trgovine in industrije dr. Krajač podal poročilo o pripravah za razstavo v Philadelphiji. O tem se se je malo diskutiralo. Ker sta Francija in Anglija odpovedali udeležbo na tej razstavi, bo tudi naša država- začasno prenehala s pripravami za to razstavo, Kesneje bo vlada odločila, ali se naša država razstave službeno udeleži ali ne. DR. SATJADINOVIC GRE TUDI V LONDON Beograd, 1. februarja. V dobro poučenih krogih se govori, da se bo minister j financ dr. Stojadinovič na svojem povrat-i ku iz Amerike zglasil v Londonu zaradi 1 razpravljanja o ureditvi naših dolgov na-J prani Angliji. OPTIMISTIČNE VESTI. Beograd, 1. februarja. Po napornem delu v finančnem odboru in v narodni skupščini so imeli včeraj narodni poslanci popolen odmor. Razen muslimanskega kluba se noben klub ni sestal. Načelniki vseh opozicijonalnih skupin so odpotovali iz Beograda. Med opozicijo-nalnimi klubi ni moglo priti do nikakih dogovorov. Tudi načelniki opozicije niso imeli nikakega stika političnega značaja. Nastop opozicije v finančnem odboru in v narodni skupščini ne da sklepati na noben edinstven političen načrt opozicije. ' Opaža se, da so ednošaji med radikali in radičevci po povratku Pašiča mnogo prisrčnejši. Štefan Radič je pred svojim odhodom v Sarajevo posetil Pašiča v njegovem stanovanju, o tem posetu javnost ni nič zvedela. Smatra se, da so se na. tem sestanku odpravili in pojasnili vsi povodi nezaupanja med obema koalira-nima strankama. Radičev govor v Sarajgvu je bil sprejet z zadovoljstvom v radikalnih krogih in se je nadejati, da je ta govor znatno pripomogel k prisrčnejšim odnošajem med radikalno iii radičevsko stranko. ZAVEZNIŠKE ČETE ZAPUSTILE KOLN. London, 1. februarja. Včeraj so zadnje zavezniške čete zapustile Kolu. Evakuacija se je izvršila točno v določenem času. Nemci so se pohvalno in spoštljivo izražali o korektnem vedenju angleških čet ob času zasedbe in o kurtoaziji, ki sc jo kazali napram civilnemu prebiva -stvu. Včeraj je bila z glavnega štaba | sneta angleška zastava. Pribičevič v Celju. Triumf je to pot izostal in mesto manife-stančnih napisov objavlja »Jutro« samo konstatacijo, da je bil g. Pribičevic v Celju. Ta konstatacija bi pravzaprav tudi zadostovala, ker g. Pribičevic si je ostal zvest tudi v Celju, da ni namreč nič novega povedal. Razlika je samo ta, da so bili v Celju Celjani avantgarda jugoslovenstva, k-'kor so bili pred dnevi v Ljubljani avantgarda Ljubljančani in kakor so bili včeraj to Mariborčani in kakor bodo to že te dni Ličani. Vse drugo pa je bilo vse že stokrat napisano v »Jutru« in celo tudi že v »Slovenskem -Narodu«. Tako tista prazna baharija, da je SDS zlomila separatiste, da ima samo SDS program, da je samo SDS moderna svobodomiselna stranka, da je kratkomalo samo SDS stranka vseh strank. Odveč je govoriti o tem, kako so vse te baharije smešne, bodi samo to konstatirano, da po veliki zmagi narodnega bloka ni izšla iz volilnega boja niti ena »separatistična« stranka oslabljena. Kakor so bili pri volitvah »tepeni« v Sloveniji naši klerikalci in na Hrvaškem radičevci, takega poloma mi SDS prav gotovo nikdar ne privoščimo. Da pa so izginili v južni Srbiji dne 8. februarja za volilni čas Turki, pa je historična zasluga policije, ne pa zmaga »nacionalnega« bloka. Zanimivo pa je, da je g. Pribičevič v Celju zelo obsodil avtonomijo. Vidi se, da je štajerski separatizem vplival tudi na šefa SDS, saka j Ljubljana bi bila za tako obsod- bo manj dostopna. V Ljubljani so ljudje namreč dobrote avtonomije poznali, dobrot po ustavi določenih samouprav pa še niso mogli spoznati, ker tudi najbolj ustavover-ne stranke niso hotele razpisati volitev v oblastne skupščine. Zakaj se to še ni zgodilo, o tem bi morda vedel nekaj povedati tudi g- Pribičevič. V Ljubljani pa je zad-, njič razlagal to čudno omalovaževanje ustave s strani vlade nekdo s tem, ker bi potem deželne doklade ne šle več v Beograd. Zabeležena bodi še ena zanimiva trditev g. Pribičeviča — ki pa tudi ni nova — da je radikalna stranka odigrala, ker je dala, kar je mogla dati. Prepričani smo, da bi se po Pribičevičevem mnenju radikalna stranka neverjetno osvežila, če bi stvorila s SDS zopet »nacionalni« blok. Ker ta blok, je delal po g. Pribičeviču čudeže, v njem pa je bilo 140 radikalov in 22 samostojnih demokratov. Neverjetno, kako osvežujoča je SDS. Ker pa ni upanja, da se še enkrat obnovi »nacionalni« blok in ker tudi ni upanja, da bi katera opozicionalna stranka šla s SDS, zato zagotavlja, da bo šla SDS kot edina aktivna pot moško po svoji ravni poti naprej. Kam vodi ta ravna pot, g. Pribičeviču sicer ni treba povedati, ker dejstva govore že glasno. Brez efekta je bil Pribičevičev govor, samo ponavljanje starih deklamacij. Naše občudovanje onim, ki so bili kljub temu kar trikrat zaporedoma navdušeni. Zgode in nezgode g. Stojadinoviča. Poročali smo že, da je finančni minister Stojadinovič napravil v Parizu veliko napako, ko ni sprejel deputacije predvojnih francoskih upnikov Srbije, češ da se mu mudi v gledišče. To je bilo taktično zelo pogreše-no, ker Francozi silno mnogo drže na obzirnost in vljudnost. Drugače pa izgleda stvar v meritoričnem oziru. Dolgovi, katere mora plačati naša država Franciji, so dvojne vrste. Eno skupino tvorijo dolgovi, ki jih je bila najela bivša kraljevina Srbija v Franciji že pred vojno. Za izplačilo teh dolgov jamčijo dohodki monopolne uprave, v kateri sedi še danes tudi zastopnik Francije. Ta dolg se glasi na franke, seveda na zlate franke, ker je bil pred vojno papirnati francoski frank enak zlatemu, kakor je bila tudi papirnata avstrijska predvojna krona zlata krona. Drugo skupino našega dolga Franciji tvorijo vojni dolgovi. Tudi ti dolgovi so bili narejeni v zlatih frankih, ker je francoski papirnati frank obdržal tudi med vojno svojo staro veljavo. Po vojni pa so se pod papirnato težo zrušile skoro vae zlate valute sveta. Devalvacije in inflacije še danes ni konec. Usoda tudi francoskemu franku ni prizanesla. Kakor pa je Avstrija proglasila princip »krona je krona«, brez ozira na novo zmanjšano vrednost papirnate krone napram zlati kroni, tako se drži tudi Francija napram svojim domačim upnikom principa »frank je frank.« Francoske zadolžnice, ki so bile podpisane v zlatu, obrestujejo s papirjem v enaki izmeri brez valorizacije. To je za francoske lastnike domačih in tujih zadolžnic, ki se glase na franke, jako občuten udarec. Zato pa se trudijo na vse načine, da bi popravili škodo, ki jo trpe doma, pri nozemskih upnikih. Tudi napram naši državi žele naši francoski upniki uveljaviti svoje terjatve v zlatu. Minister Stojadinovič pa se tej zadevi upira, naglašujoč, da naša država vendar ne more biti večja zaščitnica francoskih upniških interesov kakor Francija sama, ki doma ne odneha od principa, da »frank je frank«. Kaj pomeni francoska zahteva za finance naše države, je jasno. Ko se je srbska vojska borila še na solunski fronti, je prejemala mnogo vojaških potrebščin in živeža preko angleške komande, tako da bo gotovo marsikatero postavko našega dolga treba plačati celo dvakrat. A najsi plačamo vse postavke popolnoma v redu, ne bo vseeno, če plačamo Bvoj dolg v papirju ali pa v zlatu. Diferenca med obema načinoma plačeva nja znaša skoro 7 milijard dinarjev na kapitalu, letno obrestovanje pa bi bilo skoro za pol milijarde dinarjev višje kakor če bomo plačevali svoj dolg Franciji v današnjih frankih po principu »frank je frank.« Kakor zasluži g. finančni minister zbog svoje netaktnosti grajo, tako bi morala stati v meritornem oziru na njegovi strani vsa naša javnost, kakor stoji Francija ob strani svojih upnikov. Politične vesti. = Malo pojasnila »Slovencu«. Brez dvoma je, da je enotna davčna fronta potrebna in da bi morala biti že davno ustanovljena. Vkljub vsej nujnosti enotnega nastopa Slovencev v davčnem vprašanju pa se še niso izrekle vse politične stranke za to enotno fronto in lani jo je odklonil celo dr. Korošec, češ da SLS ne more pustiti, da bi druo-i preko njenega hrbtea zlezli kvišku. Tudi sedaj nimamo še nobene oficielne izjave katerekoli stranke, da je za enotno davčno fronto, še manj pa konkretnih predlogov. Zato je nujno, da se dobi od vseh strank ter od zastopnikov gospodarskih organizacij pristanek na enotno fronto. Popolnoma jasno je, da tega pristanka ne bo mogoče dobiti če se bo od kake stranke že naprej zahtevala težka žrtev, dočim drugi ne bi bilo trebk ničesar žrtvovati. In zato predlagamo ini Narodni svet, ki naj določi najprej minimalni slovenski davčni program za leto 1920 in zahteve Slovenije za poznejša leta. Nadalje mora tudi Narodni svet določiti pot, l>o kateri se bo dal ta program izvesti. In ko je to sklenjeno, šele potem nastane za stranke obveznost, da se drže sklepov Narodnega sveta in da izstopijo tudi iz vlade, če ta ne bi hotela upoštevati slovenskih zahtev. V tem slučaju pa 'bi moralo biti poskrbljeno, da se bo solidarnost naroda sijajno dokumentirala. Zato bi morala biti naloga Narodnega sveta tudi ta, da bi propagiral enotno davčno fronto. Ne stranke, ampak Narodni svet bi moral voditi boj za znižanje davkov, ker le tako bo onemogočeno strankarsko izrabljanje davčnega vprašanja. Vse to je tako jasno, da ni mogoče prav ničesar oporekati in zato upamo, da bo »Slovenec« našemu mišljenju pritrdil in tudi s svoje strani pričel s propagando Narodnega sveta. = »Nova pravda« misli z razpravo o naši odvisnosti ali neodvisnosti prikriti svojo lastno z&drego. Brezploden trud. Da smo res neodvisni, to dokazujemo dnevno in vsi naši bralci to vedo. Zato je čisto vseeno, če pravi »Nova pravda« tako ali pa drugače. Sicer pa naša neodvisnost z volitvami v Delavsko zbornico sploh nima nobene zveze. Trdili smo, da je »Nova pravda« vrgla puško v koruzo, ker je šla skupno z »Jutrom v boj za takozvano neodvisno listo. Konsta-tiru^no najprej, da so volitve v delavsko zbornico proporcionalne in da zato ni bilo prav nobene potrebe, da se veže NSS z SDS. — Drugič je po svojem socialnem programu iu po vsej zgodovini SDS gotovo zadnja stranka, s katero bi se mogla vezati NSS. Kdor tega ne veruje, naj samo pogleda v prejšnje številke »Nove pravde«. Izvedel bo dosti lepih stvari o SDS. Sicer pa je tudi drugih dokazov, da so nekateri gospodje od NSS vrgli puško v koruzo in zato bi mnogo bolje storili, če bi o vsej stvari molčali. Ne junačite, ko pa je vsa stvar le prejasna! = Zanimivo. V svoji polemiki proti »Slovenčevemu« članku, s katerim je »Slovenec« pozval vse slovenske stranke, da ustanove enotno slovensko davčno fronto, piše »Jutro : v svojem odklonilnem odgovoru med drugim: »... Mi vemo, da smo pri kraju in da dalje tako res ne moremo več...« Te besede je v včerajšnjem »Slovencu« napisal rodilni (podčrtalo »Jutro«) politik SLS, ki ni parlamentarec. Zanimivo je, odkod »Jutro« tako natančno ve, kdo piše članke v Slovenca«. = Glavno glasilo slovenske SDS proti SDS. Iz »Jutra« dne 30. januarja: »Izginiti morajo iz slovenske javnosti nesposobneži, brezvestneži iu lenuhi, slovensko ljudstvo mora najpreje pognati politične varalice, mora ustvariti čisto situacijo ...« = »Kričava politika« je objavila člančič »Hijene«, ki dela demagoškemu listu v resnici čast. Par cvetk iz tega duhovitega člančiča. »Boj za delavsko zbornico nam razgalja vso hijensko nrav meščanskih strank... Na pomoč kličejo (namreč te meščanske hijene) vse paragrafe in činitelje proti tistim državljanom, ki v potu svojega obraza, lačni, raztrgani, z jetiko v telesu, s krvavimi žulji svojih rok skrbijo za razkošno življenje teh parazitov. (Samo poglejte si od blizu gospodarja »Kričave politike« in njegove pomočnike, pa boste videli, kako so besede poceni.) Ko »Kričava politika« pove še par psovk, zaključi svoj člančič z običajno frazo. — Pripomniti treba, da te »meščanske hijene« niso zagrešile nič drugega, ko da so nastopile proti sleparijam pri volitvah. Konstatacija najlepše kaže moralno višino »Kričave politike«., = Francozi so zmagali. Madjarska vlada je objavila, da bodo vsi aretiranci še enkrat zaslišani od policije. Pri teh zaslišanjih bodo prisotni tudi zastopniki Banque de France in francoski detektivi. Ponovno zaslišanje pred policijo se izvrši zato, ker je po madjarskem zakonu nedopustno, da bi tuji državljani prisostvovali sodnemu zaslišanju. S tem kompromisom je madjarska vlada ustregla francoskim zahtevam. = Ataka socialnih demokratov proti vladi Bethlena. Ker je ministrski predsednik na nekem shodu napadel opozicijo vsled njenega nastopa v parlamentarni preiskovalni komisiji, so videli 90cialni demokrati v tem v.1? jV, dogovorjenega premirja in povzročili debato o falzifikatorski aferi v parla-mentu. Nastopili so silno vehementno in za- 11 j ’ Vstopi Bethlen in vsa njegova vllada. Zahtevali so tudi .odstop Horthyja m odpravo mesta državnega upravitelja. Na njegovo mesto naj pride državni svet, ki bi ga volil parlament. = Rezultati parlamentarne preiskave se ,S1Ctr V VT03«’ ven3 delavcev se jin je rešilo s pravočasnim begom samo 2o, — Potop parnika. Kot poročajo iz Nevvyor-ka, se je potopil angleški parniK »Amigoma^ z vsem moštvom. — Poplava v 1’orenju. Iz Berlina poročajo, da je povzročila zadnja poplava v roreujn aO milijonov mark šuocte. i op-lavijenin je uuo Ou.Ouo na zemlje. — Orkan na Atlantskem oceanu. Nad Atlantskim oceanom je divjal te Qni suanovil orkan. Morski valovi so dosegali mintam višino 70 čevljev. Orkan je trajal nop/enenoina 7 2 ur. — Razposajen paglavec povzročil nesrečo na ieuu. šestletni sin nekega 'kmeta v Baču se je šel na zamrzii potoK za nišo svojega očeta drsat. Led se je udrl in iant je padel v vodo. Na pomoč mu je prihitel oce, ki pa je izginil takisto pod ledom, r re-strašena je hotela priskočiti obema ponesrečencema na pomoč kmetica. Tudi pod njenimi nogami se je udrl led in padla je v vodo, kjer jo je zadel od razburjenja mrtvo-ud. Nato so prihiteli sosedje, ki so izvlekli vse tri ponesrečence iz vode, Mati in srn sta bila že mrtva, dočim ostane kmet najbrže pri življenju. — Nesreča vsled neprevidnosti. Delavca Mirko Čajavee in Božidar Dražič sta hotela te dAi ma povratku domov prekoračiti železniško progo v bližini Zagreba, kljub temu, da so bile zatvornice zaprte. Med tem je prišel od ene strani tovorni, od druge pa osebni vlak. Hoteč se izogniti tovornemu, sta prišla delavca pod osebni vlak. Pri tem so odrezala Dražiču kolesa levo nogo nad kolenom, mu polomila roke ter ga vrhu tega težko poškodovala na glavi. Čajevcu so odrezala kolesa levo nogo, desno pa zlomila. Njegovo levo nogo so našli kakih 15 korakov od trupla. Čajovec je obležal mrtev, dočim je bil Dražič, ko so ju našli, še živ ter je umrl pol ure po transportu v bolnico. — Proces radi umora petih orožnikov. V Cetinju se je pričela obravnava radi umora petih orožnikov. Na zatožni klopi sedi skupina komi.tašev, na čelu jim Gjorgje Kustudič. Zaslišanih je bilo nekoliko prič, nakar je predlagal državni pravdnik, da se obravnava v svrho ugotovitve novih okolščin preloži. Kustudič se je temu predlogu uprl na tako temperamenten način, da je sodišče siklenilo, da se vrši nadaljnja obravnava ,v njegovi odsotnosti. Obravnava je bila nato preložena na 10. marca t. 1. — Sin umoril očeta. Kmet Živko Balaško-vič v Ivankovcu v Slavoniji je bil velik pijanec in zapravljivec ter znan nasilnež, ki je nastopal v pijanosti posebno brutalno v domači hiši. Te dni se je zopet enkrat prepiral s svojim sinom Matijo. V prepiru je zagrozil: »Ali bom jaz tebe umoril, ali boš pa ti mene!« Sin je odšel molče na delo. Zvečer, ko je stari že spal se je vrnil s puško. Ne da bi zinil besedico, je mirno pomeril nfi svojega očeta ter ga ustrelil. Stari Balaš je umrl, ne da bi se bil ra vedel. Morilec je bil aretiran. — Roparski napad na cesti. Te dni je napadel na cesti blizu Rogoznice posestnika Frana Toplaka, ki se je peljal iz Maribora proti domu, nenadoma neznan individij z nožem ter mu ugrabil vso gotovino, kar jo je imel pri sebi — okrog 200 dinarjev. Toplaka so prepeljali v bolnico. Imel je pri sebi večjo svoto denarja, ki pa jo je hranil k sreči v skritem žepu, tako da je napadalec v naglici ni mogel najti. Toplak sumi, da ga je napadel neki človek, ki se je ž njim preje nekaj časa vozil ter mu pri tej priliki pripovedoval, da je bil v Mariboru na trgu. — Morilka svoje matere. V mali banatski vasici Bački se je odigrala krvava tragedija. 301etna kmetica Marija Majer je živela že dalje časa v sovraštvu s svojo materjo. Te dni se je vnel med ženskama zopet srdit prepir. Končno je pograbila hči sekiro ter udarila mater ž njo tako močno po glavi, da je obležala starka na mestu mrtva. — Zopet dve dekleti izginili. V zadnjem času se množe zopet slučaji, da izginjajo mlada, večinoma nedoletna dekleta. Tako je izginila pred par dnevi v Beogradu mlada hči kramarja Darinka Glišič iz Zemuna ter hči neke vdove Jovanka Dračič. Kljub temu, da sta bili takoj vloženi ovadbi, je ostalo doslej vse poizvedovanje zaman. Policija bo priredila v kratkem poseben lov na trgovce z dekleti, ker je opravičen sum, da gre za delovanje dobro organizirane tolpo takih ljudi. — Bolgari odvedli jugoslovenskega finan-carja. Nedavno so odvedli bolgarski vojaki na meji pri Caribrodu iz našega teritorija finančnega stražnika Mirodraga Vojnoviča. Peljali so ga v Sofijo, kjer so ga imeli 5 dni zaprtega, nakar so ga vsled intervencije naših oblasti zopet izpustili. Vojnovič pripoveduje, da so ga pretepali, ker pri zaslišavanju ni hotel dati podatkov glede moči naših obmejnih oddelkov. — Tatvina aktov. Iz pisarne predstojnika okrajne finančne oblasti v Ptuju je bilo ukradenih te dni 9 rekurzov. Zakaj so bili akti ukradeni, si obla9t zaenkrat ne ve razlagati. — Glad v Odesi. V Odesi vlada v zadnjem času občutno pomanjkanje kruha. Pred prodajalnami stoje dolge vrste kupcev. Vsled pomanjkanja je vzcvetelo zopet oderu-štvo. 1 lig kruha stane že 35 kopejk. — Indijec na beograjski univerzi. Na beograjski filozofični fakulteti študira, kot se poroča, že dalje časa Indijec James E. Z. de I!osey-Ryan iz Antigue. Hosey-Ryan name- Panedeljek 1 februarja t I se vN ča preiii v restavraciji n 3 glavnem kolodvoru Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop prost. Veselica traja do treh zjutraj. Cenjeno občinstvo prijazno vebi Josip Majdič, restavrater. rava ostati v Beogradu 4 leta v svrho prouča-vanja jugoslovenske kulture in slovanskih vprašanj v obče. — Bivši ruski general umrl kot cerkovnik. Iz Subotice poročajo o dogodku, ki ilustrira žalostni položaj ruskih emigrantov. Ruskega generalnega majorja in komandanta 28. ruske infanterijske divizije Evgena Enwa)lda, iti si je služil v zadnjem času svoj bridek kruhek kot cerkovnik v subotiški grško katoliški cerkvi, so našli te dni po maši v zvoniku, kjer je opravljal zjutraj službo, mrtvega. Zadel ga je mrtvoud. General, ki izvira iz stare oficirske rodbine in ki je poveljeval že v rtt-sko-japonski vojski nekemu infanterijskemu polku se je v svetovni vojni kot polkovni in brigadni komandant opetovano odlikoval s posebno hrabrostjo. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. — Aretacija dveh madjarski novinarjev v Pragi. Praška policija je izvršila v stanovanju dveh madžarskih novinarjev nekega v Pragi izhajajočega madjarskega lista na podlagi ovadbe, da sta zapletena v falsifiktor-sko afero, hišno preiskavo. Novinarja sta bila pridržana v zaporu. ERI Veliki austn* k o-zn v orljen alski n či 14 fe*rua* a hotel „Uii jn“. — Ugoden angažma jugoslovenskega lilm-skega igralca. Znani jugoslovenski filmski igralec Svetislav Petrovič, ki se mudi sedaj v Švici, je brzojavil svojim starišem v Novem Sadu, da ga je ingažirala filmska tvrdka »Rex Ingram« za tri leta za Metro Goldwyn film z letno plačo 52.000 dolarjev. Petrovič je že odpotoval v Ameriko. — Opozarjamo na današnji oglas »Zlatorog«. — Pevski odsek Olepševalnega društTa v Rožni dolini priredi v torek dne 2. februarja t. 1. v vseh restavracijskih prostorih na Strelišču pod Rožnikom velik zabaven večer z bogatim sporedom. Po sporedu presta zabava s plesom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Za invalida pod »Usmiljenim srcem« je poslal neznan dobrotnik 50 Din. Vsega skupaj smo prejeli 290 Din, ki smo jih invalidu nakazali. Ljubljana — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 3. februarja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure brezplačno informacije Sv. Petra ' cesta št. 12, vhod iz ulice »Za čreslom«. 1— Plesni odsek Atena je zaključil v pretečenem tednu svoje tečaje, ki so se vršili pod spretnim vodstvom gdč. Tuljakove in g. prof. Trošta, z lepo uspelo zaključno ple- ' sno vajo v mali dvorani Narodnega doma. Veselje je bilo prisostvovati neprisiljenemu,' srčkanemu rajanju, opazovati gracijo najmlajših plesalk, spretnost pedenj - kavalirjev,^ ljubko zadrego mladenk. Slični mali družabni otroški večeri so potrebni in tvorijo pravi prehod mladini v družbo. 1— Seja društva Treznosti se vrši v sredo, dne 3. t. m. ob 18. uri v brezalkoholni točilnici v Ljubljani v Latermanovem drevoredu. 1— Darovi »Treznosti«. Pevsko društvo Savski val« v Tomačevem je darovalo ob priliki predavanja dr. Mikiča Din 65.75 in ) I Jack London: Morski vrag. Prvo poglavje. Sam ne vem, kje bi pričel, dasi pripisujem za salo včasih vse skupaj na rovaš prijatelja Charleya Fumsetha. V dolini Mili v senci gore Tamalpais je itnel poletno vilo, kjer pa ni bival, razen kadar je po zimi popotoval ter prebiral Nietzscheja in Schopen-hauerja, da se mu je glava malo odpočila. Ko pa je Prišlo poletje, se je zopet napotil v vroče prašno me-sl° in garal neumorno. Da bi jaz ne bil imel navade “biskavati ga vsako soboto popoldne in ostajati pri !'lem do ponedeljka v jutro, bi me tisto januarsko ju-10 ne našlo na zalivu pri San Frančišku. Ne regem, da vožnja ni bila varna; ladija Mar-uiez je nov prevozni parnik, ki je tistikrat vozil ^triič ali petič med Sansalitom in San Frančiškom, •^varnost je pretila od geste megle, ki je odevala ves xaliv; vendar sem kot prebivalec kopnega, kot ne-"‘omar, imel le malo strahu pred njo. Spominjam se (da me je obhajala neka mirobna vzhičenost, ko S6m si izbral mesto na sprednji zgornji palubi, tik pod pilotovo hišico, ter sq popolnoma udal tajnostneinu 1 iistvui s katerim mi je megla prevevala domišljijo. ekla je sveža sapa in nekaj časa sem bil prav sam > tisti vlažni meglenosti — a vseeno ne popolnoma ?a,n> ker sem v stekleni hišici nad seboj videl ne-lasno senco pilotove postave, ki je bil po mojih mi-*lih sam kapitan. Spominjam se, da sem razmišljal, kako lagodna je ta razdelitev dela, po kateri meni ni bilo rebno proučevati megle, vetrov, morskih tokov in vJgacije, da mi je bilo mogoče obiskovati prijatelja, to biYal onstran morskega zaliva. Kako dobro je Ho S? ljudje specialisti, sem si mislil. Tisto poseb-.^Uanie». ki ga imata pilot in kapitan, je zadoščalo v«č ki niso vedeli o morju in navigaciji nič k(>t jaz. Tako mi ni bilo treba posvečati svojo ener- • gijo učenju cele množine raznovrstnih predmetov in sem jo osredotočal na nekoliko pedrobnostij, kakor n. pr. raziskavanju prijatelja Poea in njegovega položaja v ameriški književnosti. Tak naslov je, mimogrede povedane, nosila neka moja razprav^, ki je pravkar izhajala v mesečniku Atlantik. Ko sem prišel na krov in stopal po inostovžu, sem bil z željnimi očmi zapazil nekega stasitega gospoda, ki je prebiral Atlantik, ter ga imel odprtega baš pri moji razpravi. Evo zopet razdelitve dela, posebnega znanja pilota in kapitana, ki je omogočalo stasitemu gospodu, da je 1 ral moje posebno znanje o Poeu, mejtem ko sta ga ; nadva varno vozila iz Sansalita v San Frančiško. V teh mislih me je v mojih mislih zmotil neki možak z rdečim obrazom, ki je zaloputnil kabinska vrata za seboj in prištorkljal na palube; imel sem baš še čas, da sem si zabeležil kratko misel glede snovi neke nove razprave, ki sem ji nameraval nadeti naslov: »Potreba svobode nujna prošnja umetnika.« Možak z rdečim obrazom se je ozrl proti pilotski hišici, pogledal po megli, štorkljal po palubi sempatja (očividno je imel umetne noge) in se je ustavil poleg mene z razkrečenimi nogami in izrazom zadovoljstva na obrazu. Nisem se motil, ko sem dejal sam pri sebi, da je bil preživel svoje življenje na morju. »Takole grdo vreme, kot je tole, napravlja ljudem sive lase predno pride njihov čas,« je dejal'in pomignil z glavo proti pilotski hišici. »Po mojih mislih ni nič posebno napornega na tem,« sem odgovoril. »Vse je videti enostavno kot abece. Kompas jim kaže smer, razdaljo in brzino. Jaz ne bi dejal, da je to kaj več kot matematična gotovost.« »Napornega!« je zarobantil. »Enostavno kot abece! Matematična gotovost!« Ko je strmel vame, je bilo videti kot da bi se vzravnal in naslonil nazaj ob zrak. »Kaj pa tale morski tek, ki dere skozi Zlata vrata?« je vprašal ali bolje zatulil. »S kako brzino dere? V katero smer, e? Poslušajte vendar tole, prosim. Boja z zvoncem, naravnost pred nami! Poglejte, kako spreminjajo smer ladije!« Iz megle je prihajalo otožuo zvenenje zvonca in videl sem, kako je pilot z veliko hitrostjo vrtil krmilno kolo. Zyonec, ki je bil poprej po vsej priliki naravnost pred nami, se je oglašal sedaj od strani. Naša piščalka je hripavo bučala in od časa do časa nam je iz megle prihajal na ušesa glas drugih piščalk. »Tole bo prevozna ladija,« je dejal novodošlec, opozarjajoč me na piščalko z desne strani. »Ampak tistole! Ali jo slišite? Z ustmi trobijo nanjo. Kak sku-ner bo s ploskim dnom bržkone. Bolje pazi, ti gospod na tistem skunerju. Ej, sem si mislil. Veste kaj, peklo odpira žrelo, da bi požrlo nekoga." Nevidna prevozna ladija je piskala venomer, rog pa, na katerega so trobili z usti, je bučal v silnem strahu. »Pozdravljata! se in se skušata drug drugemu umakniti,« je nadaljeval možak z rdečim obrazom, ko je hitro piskanje prenehalo. Obraz se mu je svetil, oči so se mu iskrile od razburjenja, ko je prevajal zvoke rogov in siren v človeški jezik. »Tisto na levi je parna sirena, ki se venomer oglaša. Ali pa slišite tisto drugo, ki ima cmok v grlu — kak skuner na paro bo, kakor sodim, ki vozi preti morskemu toku v pristan. ? Tedajci se je naravnost pred nami in prav blizu oglasila vreščeča majhna piščalka, ki je čivkala, kakor da bi znorela. Na Martinezu so se oglasili gongi. Naša lopatasta kolesa so se ustavila, njihovo vtripa-joče udarjanje je utihnilo, kmalu nato pa so se jela ( izneva premikati. Vreščeče tanko piskanje, podobno čričanju črička sredi tulenja velikih zveri, se je razlegalo po megli, a bolj od strani in se je kmalu glasilo manj glasno. Pogledal sem tovariša, da bi mi stvar pojasnil. , . (Daljo prih ) « ob enaki priliki I)in 60.— meščinska Sola čč. šolskih sester v Celju. Prisrčna hvala! 1— Slovensko planinsko društvo vabi še enkrat vse svoje člane, prijatelje in ostalo občinstvo na svoj planinski ples v pondeljek 1. februarja ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Vojaška godba, ples, neprisiljena domača fcabava, razni paviljoni z izvrstnimi okrepčili itd. Pridite, ne bo Vam žal. POTVARJAL« NOVČANIC POD LUDVIKOM XVII. Charles Louis Chassin pripoveduje o svojem delu »Vstaja v Vendeji« o velikanski fal-zifikatoraki.aferi izza časa Ludvika XVII. Glasovati Calonne, bivši finančni generalni kontrolor je bil prvi, ki je dal iniciativo za potvarjanje asignatov v svrbo financiranja protirevolucionarnega gibanja, v Franciji. Emigranti so ustanovili v letih 1792 in 1793 najpreje v Londonu, potem v Jerseyu, pozneje pa v Švici tovarne za falzifieiranje novča- . ?iC-.,Ker. 30 razpolagali s slabim orodjem, bili njiihovi falzifikati precej nerodni. Pariški konvent je nevarnost opazil. Izdal je leta 1791 zakon, ki je predpisaval za falzifieiranje bankovcev smrtno -kazen in konfiskacijo premoženja ter določal za izsleditev falzifikatorjev nagrade. Z angleško podporo pa so se royalisti svojemu cilju vendar-le približali. Dne 20. septembra 1794, v drugem letu vlade Ludvika XVII. je izjavilo višje armadno poveljstvo »katoliške kraljevske armade v Bretagni - s privoljenjem kraljevskega generalnega poročnika grofa d’ Artois-a in francoskega regenta, da bodo dobivali francoski insurgenti odšle; mezdo v falzdficiranih bankovcih. Bankovci so bili izdelani v »tovarni princa« pod vodstvom Abbeja Caloune-a, brata bivšega kontrolorja. Najboljši izdelovalci 'teh »hudičevih hostij« kot je imenovalo ljudstvo potvorjene novčanice, so bili francoski duhovniki, ki so pobegnili na Angleško. Istočasno je dal neki drugi prevejani emigrant, grof Puysage lon- sodonsko tovarno povečati ter je izposloval, da je bila izpremenijena v 'kraljevsko tovarnoc ■ter s tem splošno priznana. V »Poročilu grofa Puysage« se upravičuje . podjetje iz treh vidikov: Iz utilitarnega stali-_ šča, iz političnega ter iz — moralnega! Da, | tudi iz moralnega! In sicer tako-le: »Ker je } kralj legitimni vladar, bi bilo nemoralno, da ■ bi izdajala narodna skupščina kot legislaiiva | novčanice. Denar sme izdajati samo kralj, radi tega je konvent pravzaprav potvarjalec de- I narja!« Dalje pravi »Poročilo«: V strašni kri-! 7\'y katero je bil pahnjen prevarjeni in tero- I rizirani francoski narod, more izpolnjevati ; svoj namen samo dobro ponarejen paprinat ! denar.« Glede novčanic pravi poročilo, da so j »pravim popolnoma slične 'ter da se bodo tudi : v prihodnje potvarjale, vse novčanice, ki jih bo izdal nacionalni konvent.« Vsak bankovec ■ ,ima- pa »tajno znamenje«, ker bo kralj, v slu-t čaju, da pride zopet na prestol, te novčanice izplačal! Faktično so bili ogoljufani tako ffoyalisti kot republikanci: Izvedenci odbora za javni blagor niso našli na potvorjenih bankovcih nobenih tajnih znamenj — pa saj bi bilo tudi naivno, če bi^ bili opremili falzifikatarji potvorjene novčanice s kakim znamenjeat ter jih s tem označili kot to, kar so bili!. Falaifikatov je bilo fabriciranih velika*sko število. Po porazu emigrantov pri Cjuiberomi je zaplenil general Roche potvorjenih novca-nic za več kot 10 milijard frankov! Poročevalec 'konventa Blad pripoveduje, da so kmrili vojaki s falzifikati peči za kruh! Ker p« *o bili falzifikati sijajno ponarejeni so jih pridržali številni vojaki vendarle nekaj zase, Uk o da je moralo podvzeti poveljstvo sopar to stroge mere. General Roche je izdal povelj®* v katerem sporoča svojim vojakom, da »o e®-lo bankovci angleške banke, ki so bili najdeni pri vjetiti emigrantih, falzificirani! Zgodovinarji pa ne povejo, če so vojaki svojemu generalu to tudi verjeli. Novčanice angleške banke... po našem mnenju so jih vojaki ve*i-1 d ari e obdržali. (193) f okispnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. »Adam, kako pridete iz jame?!« zakličeta oba hkrati silno začudena. Adam je namreč pred pol ure stopil iz votline in vsaj ni bilo nobene možnosti, da bi prišel od spodaj in od zadaj, moral bi skozi strupeni zrak. »No, vedno lino in nobel v kočiji,« odgvori veselo. »Da, ali kako ste pa prišli spodaj v jamo?« ponovi Georg, ki še vedno nič ne sluti. »No, z Maksimusom. Kar pridita, takoj se lahko odpeljemo, če vama je prav.« Če mu nočeta verjeti, se lahko sama prepričata. Spodaj v votlini stoji res avtomobil, izgleda nekoliko požvepljan, sicer pa je popolnoma v redu. 51. Tretjič in zadnjič. Adam je bil torej odšel, da si v gozdu poišče novega lesa za svoje delo. Kakor navadno na takih izletih, je hotel tudi danes nabrati nekaj diamantov. Hodil pa ni vedno na isti kraj, temveč vsakikrat drugam in je tako tudi študiral geologijo. Prišel je na kraj, kjer še ni bil nikoli, ki pa ni bil daleč od votline. Ko hedi po neznanem pobočju, je zelo oprezen. Na mnogih mestih je namreč zgornja plast krhka in kako lahko zdrkne z zemljo navzdol v gotovo smrt. Adam si preskrbi najpreje. dolgo rastlino ovijalko, en konec zaveže okrog drevesa, drugega pa sebi okrog telesa. Potem leže na tla in se počasi pomika po pobočju naprej, dokler ue vidi čez skrajni rob. Od rova dalje je pobočje strmo in povsod gladko, vendar ne popolnoma enakomerno; tu pa toni moli del gore naprej, zato pa so tudi vdolbine. V tako vdolbino pogleda sedaj Adam in... Adam gleda in gleda — potem se vščipne v uho in ker nič ne čuti, ker ni iz njegovega mesa in njegove krvi, se vščipne hitro še v drugo, potem si mane oči, potem se prime za nos in potem seže po tobaku. Pristen Španjol to že dolgo ni več. Tobaka ni našel na gori. Izdeluje ga sam iz raznih listov, ki jih nekako zavre in potem napoji z ostrim lugom. Kako pridobiva tega,' to je njegova skrivnost, na vsak način pa je ekstrakt iz ptičjega gnoja in ko napolni nos z dragoceno snovjo, tedaj ne dvomi več, da morda le sanja, in presenečen zakliče: >Za Boga milega, tu je pa naš avtomobil in moj tobak!!« Da, res je Maksimus, ki stoji spora j, sprednji del je zaril nekoliko v rahlo zemljo, pokrit je nekoliko z žveplom in boraksom, sicer pa izgleda prav dobro. Kako je Adamu pri srcu, si vsakdo lahko misli. 1 rije Robinzoni so se menili večkrat o ubeglem avtomobilu in so z vrha gore večkrat gledali, ee bi ga m°j^a kje °Paz‘li- A dolina je Lila mnogo p reši--r T’ • mogii yiHw, tom&m mtia 3tN.1t, L sa&traefe MALI OOtASI vsaka nedatjna beseda oglasom do 20 besed Din 5' 50 par. Gospodične išžo mesečno sobo s separatnim vhodom. — Ponudbe na upravo pod >Soba«. Proda se o«*« Wolfov nemško-slovenski slovar. Ogleda se v upravi lista. Gospod i nalili leiiiT inteligentnega poklica želi v svrho eventuelne ženitve znanja z damo 'od 35 do 45 let. Dama mora imeti sluibo s prejemki najmanj 1500 Din ali p* premoženje, ki nese toliko obresti ali trgovino ali pa gostilno. Na lepoto se ne gleda. — Ponudbe na upravo lista pod: »Simpatična*. PREMOG - ČEBIN ttolfova ulica 1/11, - Telefon 56. Pesnik mu Je dal lepo Ime, kemik pa Idealno sestavo. i'eipentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje matlczev in ga uporablja kot tako vsaka gtspodinja. Kakuwst Zlatorog mila je povsod znana, kar o«..-kazuje njegova splošna uporaba i“ priljubljenost. ~ Ta dva mogočna čistilca sta i /Žs' • združena v »Zlatorog terpenti- S /tMik' novem milu« v neprt-kos- ljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo iK ~ v YSakem tisočem ko-j? mai!« je vprešan zlatnik 10 frankov. po Mogoče, da imate ravno Vi sreeo in najdete V. Vstopim h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala sem trgovsko šolo ter imam 1 leto pisarniške prakse. — Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«. Absolventinjr ,rfov »ke Sole išSe mesta kot prak-tfkantlnja. — Ponudbe na upravo Litta pod: »Praktikantinja«. Iščem svojo mater, Ano Lah. rojeno leta 1877 v Št. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adolf Lah. Stekleno •trešno opeko Imajo stalno v u-logi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. a din' ati*« ■■■!■■ ■■■'m'1,1<■■■* * » * ta m m» ,—i.nMiMm«.... rr m ■■■■■■ iMinr^ c- Vrtnarske zadeve posreduje loikova » Vrtnarska šola4* v Kranju. Ud*jat«lj Ib odfovorai uradnik AI.KK8ANDPR ŽELEZNIKAR 'In UnV^rno »Mor< «r< » A »rtrt)