I  C/, \

f " 7  ! !

XV/

4

7  n

! i

cE

; / /^Tis,

■ /  / j( ;  C -jf~\ .■  v , ; i ( ir  i / t

#

(pj/^dLf)(3n^ii

J f

CJ

St* 136

I4ens, sobota 13- julija 1946.

leto

! E 05 DE L A N A ZCML 3 A

Medtem ko se najvplivnejše osebe kot predsednik Tim

CUi,

bivši oradsednin Hoover in neumorni ravnatelj URRRS La C-uardia,s

vsemi silami trudijo, da bi mobilizirali še preostale agrarne pr..-
viške, je bilo mogoče, da so v pivih mesecih t.l. morali v Argen-

3 *ce, je bilo mogoče, da so v p

ciniji kuriti s pšenico in koruzo, da bi izpolnili primanjkljaj

kJCi.

radi premajhnega uVoza premoga in zemeljskega olja. Fio mo

IO ■

P teskne in obenem vznemirljive so rasne vesti, ki prihajajo sedaj
iz Baltika, iz Poljske in deloma tudi iz Češkoslovaške.

"Daily Herald" je prinesel pred 1 mesecem vest, da so
med pevalom, Rigo in IConigsbergcm velike površine zemlje neobde' a
ne. Se slabši je položaj v Poljski, kjer je 2 in pol milijona ha
zemlje popolnoma neobdelane in kjer, kot izgleda, nikdo ne misli
na to ali pa ni zmožen, da bi to ogromno površino, ki je velika
skoro kot tretjina Avstrije zopet privedla do tega, da bi se upr
bila za poljedelstvo. Dopisniki angleških časopisov, ki so v žadu
tednih, obiskali pokrajine v Slezi ji, Pomor janski in p/artelendu, ...
'tere je zapustilo nemško prebivalstvo, soglasno javljajo, da 6es
niso po cele km srečali niti onega človeka. Tudi tam, kamor s« d. ;
speli priseljenci iz vzhodnih ozemelj, ki so bila ločena od Pol,' ■
vladajo več ali manj zmedene razmere.. Msjnka semen, živine in oro
pa očividno tudi. ljudi, ki bi poznali moderno poljedelstvo. V Po¬
ra or janski je bile ugotovljeno, da je 6.00C kmetij popolnoma sapuš
nih in da so polja, ki jim pripadajo popolnoma neizrabljena.

To pojasnjuje fantastično visoko številko 2 in pol mili
jenov ha zemlje, zemlje, ki je bila še.pred enim ali dvemi leti k
| velimo uporabljena za gojenje rži in krompirja. Ako računam« ne j
•več visoki donos na 1 ha v Poljski za rž 1.14 tone in 11 ton krom
ja potem pomeni, da izpade pri žetvi na Poljskem 2.85 milijona te
rži in če računamo krompir, nič manj kot 27 in pol milijona ton.
Pripomniti je treba, da je znašala celokupna poljska proizvodnja
rži 5*2 do 6.1 in krompirja 21 do 27 milijonov ton. Praznina! ki
nastane s neobdelovanjem prej dobro obdelane zemlje, mora prinest
pogubne posledice za. oskrbo dežele, ki je v prejšnjih letih težim
izhajala, s svojimi pridelki. Istočasno pa nastane na ta način p.?
raanjklj&j, ki na občuten način obtožuje ves prehrambeni prorače
'JJvrope, s ozirom potrebe uvoza na Poljsko, Pri tem je važno, da
tako v kateriandu kot v pokrajini karet še vedno ozemlja, ki so
»i-raita in so za to zaenkrat nesposobna as obdelovanja. Drugod t
s pobijanjem min že zelo napredovali in tako "so velike pokrajin
Sp.Sleziji in ob Sp. Visli pripravljene za .masovne uporabo trak:

i  v  *

Tudi v Češkoslovaški, t.j.  v deželi, ki je bila prej
,.de na obdelovanje na zelo visoki stopnji, niso mogli letos obde
več tiseč ha zemlje, ker ni dovolj delovnih moči. S ene strani
„ kmečko prebivalstvo, ki je prebivalo v Sudetih, z druge strani
1 *«^ .je velik« premajhno število Čehov, ki so se doselili iz notranj
IU4JM? pd.žave, da bi popolnoma obdelali zapuščena zemljišča. Razen tega

#

štev,. 136

13.VII.1946. -

Domači

glasovi,

tr.;

posebno v Sudetih zahtevata nerodovitna zemlja in ostro podnebje
potrebo po večjem številu delovnih moči, da bi se mogla doseč?- mno¬
žina pridelkov na 1 ha, ki bi se mogla meriti z ' r

rodovitnješih .krajih Osrednje Češke.

Jled največ j a nasprotja današnje
tira spada dejstvo, da velike površine
zemlje
jo kot

ostaja neobdelane ali da se v najbol

do sedaj
? šem

množino v mnogo

sveta, ki je vršen s

pašniki, medte? ko sledi ena

konfer

tnca

dobro obdelane
slučaju uporablj a-
a drugo, ker se

■ ne ve.

J  h.Oii-Lnu p J..UCU OP;! n-u -o - 7

kako bi premostili praznino med potrebo Evrope po uvozu in
zmožnostjo izvoza- onih držav preko morja, ki imajo previšek v žitu.
Pravijo, da bo Organizacija Združenih narodov ustanovila v 1,1947
prehranjevalno organizacijo z izvršno močjo. Tej organizaciji go¬
tovo ne'bo manjkalo prilike za udejstvovanje in za iskanj e pravice.
Toda -svet ' je 'postal ha splošno črnogled. ('Ide Preš se 11  od 22. VI-
1946.)

NASlilTCV VAVSTRALilO

'Pred kf a tičim smo pisali, kakšni so izgledi za naselitev
v raznih ameriških državah. Ko si v pričakovanju svoje bodoče.usode
ogledujenro posamezne države z ozirom na možnost naselitve, si .da¬
nes oglejmo še Avstraliji.

Avstralija ima namen izvesti ,na svojem področju naselitev
na veliko. Padajoče število naravnega prirastka in redka naselitev
delata bele priseljence dobrodošle goste. Predeli, kjer se da pre¬
bivati - precejšen del Avstralije je brez vode, da ga ni mogoče
naseliti - morejo po zadnjih podatkih sprejeti 20-milijonov ljudi. "
Pred to vojsko je na teh predelih prebivalo Le 7 milijonov ljudi.
Gostota je'znašala 1,6 na km. c

To pa ne pomeni, da naseljevanje ne bo naletelo na nobe¬
no težavo. Predvsem -se po vsej verjetnosti ne bo začelo z naselje¬
vanjem prej kot čez dve leti. Prej morajo namreč zaposliti odpušče¬
ne avstralske vojake, sezidati stanovanjske-hiše in. zgraditi do-
voljno število, transportnih ladij. Izjemo bo verjetno* tvoril o le
določeno število kvalificiranih obrtnikov, ki bodo potrebni pri

f raditvi stanovanj,, in družine, oziroma družinski člani oseb, ki
e prebivajo’v Avstraliji. Ti se bodo lahko’popel j ali v Avstralijo
že preje. Zaradi tehničnih ozirov bo letna kvota določena le na
70.000 priseljencev. Ta kvcta’bo skupaj z naravnim porastkcm tvo¬
rila. -letni porast 2$, kar je največja mgžna ekspanzivnost, ki jo
avstralsko gospodarstvo zmore..

V prvi vrsti pridejo za naselitev v poštev državljani
britanskega imperija. V teku so pogajanja o sprejemu britanskih
vojakov, ki bi se želeli zastonj prepeljati-v Avstralijo, Verjetno
je, da bodo tudi poljske vojske zastonj prepeljali tja,  .ali"•jim
pa vsaj nudili izredno znižanje pri voznini.

Vsak zdrav čl-ovek bele rase, celo brezdržavljan, ki je
posžen in ki nudi jamstvo-, da ne bo padel javnosti v breme, imd
možnost naselitve v Avstraliji. Najrajši sprejmejo mlade družine,
ki im a j * prednost p-red samci in starejšimi ljudmi. Posebno zažel je¬
ni so otroci v šolski in predšolski dobi. V teku prihodnjih 50 let
namerava Avstralija sprejeti 50.000 sirot naravnost iz Vel^Britani¬
je, kakor tudi iz drugih evropskih držav. Tudi sirote iz neprija¬
teljskih držav bo sprejela. Tem otrokom bo posvečala posebno skrb,
kar bo tem laže, ker so tako državne ljudske, srednje in tehnične
šole popolnoma brezplačne. Za akademike je paeJLzredno veliko šti¬
pendiranih mest. - . ’ ;

'X

J  *

3tev.l36 ---Domači glasovi, 13.VTI.1946. -—

Avstralija je

dežela

je tam. anglikancev, na dragem

prostosti, verske strpnosti,
mestu so katoličani. Do pred ..

n j ve 6
■atkim

gledali.

Kakšne pokliče bi Avstralci najrajši- dobili;

so domačini vse nebritance nekoliko postrani

če bi Avstralc

obrtnike

kvalificirane
zgradb

, ki

Potrebujejo namreč

•a.

ogromno

število ooljskiii de'J

bi pomagala, p
20,000 novih
uwxavcev, ker jih'

Avstralska vlada ni naklonjena priseljencem, ki bi se
liti na Rastno posestvo, dokler se dodobra ne spoznajo
razmerami in podnebjem. Dobiti je mogoče filme od 200

predvsem
tanovanjških

v,-? A

xiX o

postavitvi
. Prav tako potrebujejo
tam silno primarijka je .
bi se želeli nase-
s krajevnimi

ir o v navzgor

na dolgoletna odplačevanja,
jtva, zadeva če

ni urejena,

rol Ir

Kar se
vendar
bodo

tiče prostih poklicev in uradni~
avstralske oblasti z ago t avljajc,
išli v Avstralijo s potrebnim
zaposlitev in sredstva za vzdrževanje,
anstvo je mogoče dobiti po 5 letih bi-
e pa, če lcdo biva nepretrgoma 7 let zu-

pr

da bodo vsi priseljenci,
dovoljenjem dobili- primerno

Avstralsko državi
vanja v Avstraliji. Izgubi
naj dežele.

Obvezen je 44 urni teden, Plače ureja država i
plača nekvalificiranega delavca znaša toliko, da mu po odbitku stro
slcdv za stanovanje in hrano, ostane še 7.17 šilinga (angl. ) dnevno.

Ta vsota zadostuje za vzdrževanje družine s 3 otroci. Poleg tega
pa se dobiva za vsakega drugega in še naslednje otroke do 16 let’
po '5 šilingov nafteden za vsakega otroka. Davki so rastne mo msn j ši

na j niš;

kajnižji
35 pensov

kakor v Vel.Britaniji,
služku 250 funtov znaša
lestvica nekoliko zviša.

Sedaj stane potovanje v Avstralijo

dohodninska davek mri letnem za.-,
od.funta. Pri večjih dohodkih.

se

..št-erlingov. -Vožnja po morju bodisi
traja dober mesec. Osebna prtljaga
otroka se peljeta za eno odraslo

od 70 m-13.0 funtov
skozi Suez ali okrog Afrike
do 50 kg je brezplačna. Dva
ebo. Družina, ki ima n. pr Pst ar še
10 funtov, ves,, drugi denar je mo

in 4 otroke, more vzeti s seboj le ^ ^ y  v,

goče nakazati v Avstralijo potom banke. Nerodno pa je to, da de¬
narja prinešenega v Avstralijo, ni mogoče prinesti nazaj.

Jutri je

Skušajmo

spoznati

C e bi
veličino

Obletnica posvečenja našega škofa

obletnioafposvečnnja pr evz. g. dr. Gregorij a Rožmana v škofa,
se ob tej prilofe n osti poglobiti v mis el'?  kaj nam jo škof.
hoteli popolnoma doume~ti,"kaj je 'katoliški škof,
njegovega poslanstva ter pretehtati pomen njego¬
ve službe, bi morali doumeti Kristusa in njegovo delo.

'Zakaj katoliški škof nadaljuje Kristusovo delo. • j
Trojna 'je bila Kristusova služba: uceniška, duhovniška
in kraljevska. Kot najvišji prerok in učitelj , je Jezus Kristus
človeštvu najpopolneje razodel Boga ter s tem prinesel otemnelemu
razumu lek. zoper nevednost in zmoto-. Kot kralj je -dal ljudem sa~
ppvedi in prinesel oslabeli človeški volji zdravilo zoper greh.Kot
najvišji duhovnik pa nas je z daritvi j o samega sebe- ctel .nesreče
večnega pogubljenja ter nam pridobil'neskončnih zakladov milosti aa
vse čase.

Čudovito delo odrešenja jel mogel izvršiti le . Kristus,
učlovečeni božji Sin. Da pa bodo mogli biti vsi narodi do konca
sveta" deležni sadov njegovega odrešenja, je Zveličar' ustanovil
Cerkev, po kateri se nadaljuje njegovo zveličavno delo.

Cerkev dela res to, kar je delal Kristus in kar bi

'-v.

danefe, ko bi bil se v človeški podobi med nami. Kar je Kristus
1900 leti delal v eni deželi le nekaj let, to dela po

delal
pred
sv.Cerkvi po

štev. 156 --Domači glasovi, 1 3 .Vil.IS.46.  --—- Str* 4

vsem svetu in vseh časih. Cerkev je- naprej živeči Kristas na zemlji

A kdo v Cerkvi vrši trojno Kristusovo službo; u 6 eniško,
duhovniško in kraljevsko? Kdo je nadaljevalec Kristusov ega dela,
nosilec njegove oblasti ali avtoritete?

V prvi Cerkvi so bili to apostoli. Še preden je Kristus
Cerkev ustanovil, je izmed svojih učenčev Izbral dvanajstorico, ki
jo je posebej u 6 il in vzgajal; te učence je imenoval apostole. Pred
svojim vnebohodom je nanje prenesel svojo moč in oblast z naroči¬
lom, naj nadaljujejo njegovo delo med ljudmi.

nr

kakor je oče mene pos

tudi jaz vas pošljem” (Jan 20 , .
21). "Pojdite torej in učite vse narode; Ir.ršcujte jih v imenu Očeta
in Sina ih Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem
vam zanovedal: in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta"

(Mt 28, 19 * 20 ).

Apostoli so to naročilo izpolnili in si po pričevanju sv.
pisma'postavili naslednikov, ki naj njih delo nadaljujejo do konca
sveta" Ti nasledniki so - kot nam svedoči tudi cerkvena zgodovina -
ne-Šteti škofje svete Cerkve v dolgi in nepretrgani vrsti.

škofje s papežem na čelu tvorijo cerkveno načelstvo, hi¬
erarhijo. Apostole nasledujejo v oblasti in moči, v časti In do¬
stojanstva, v dolžnostih in bremenih. Vse, kar je Kristus govoril
apostolom, velja prav tako njih naslednikom; naročila in obljube.
Škofovstvo je temelj, na katerem stoji Kristusova Cerkev. Brez
tega temelja si Kristusove Cerkve ne moremo misliti. In kakor Cer¬
kev po Kristusovi obljubi ostane do konca sveta, prav tako v njej
trajno ostanejo škofje z rimskim škofom, papežem, na čelu.

S tem pa je še vse povedano, škofje nadaljujejo Kristu¬
sovo delo in njegovo poslanstvo do konca sveta; škofje so naši uči¬
telji in vladarji, škofje so naši veliki duhovniki.

Bodimo Bogu hvaležni, da nam je dal v teh časih take ve¬
likega moža za škofa, in molimo zanj, naj mu Bog lajša težave be¬
gunskega življenja:

m  VALERA NE ZAUPA ZDRUŽENIM
NARODOV. - Irski min,predsednik •
De Valera je izjavil v zbornici
ob priliki glasovanja za zadnje
prispevke irske 'staremu Društvu
narodov, da Irska ne bo prosila
za pristop k Združenim narodom,
dokler ne bodo podpisali mirovnih
pogodb. Zatrdil je, da Združeni
narodi ne zadovoljujejo ter da so
s stališča/majhnih narodov še
manj kakor Društvo Jiarodov. De Va-
lera je dodal, da priznava, da
"morajo velike sile staviti na. raz¬
polago silo za ohranitev moči za¬
kona ter da je zato najravm, da
si hočejo pridržati velik del v
nekaterih vprašanjih živi jonske¬
ga interesa, toda majhni narodi
imajo potrebo po odločnejšem jam¬
stvu ter varnosti kakor veliki.
Majhen narod, kr bi bil sosed ve¬
likemu ter se temu uprl, ti bil

uničen že prej, preden bi prišla
kakršna koli pomoč in bi ga
lahko pastili samega v stiski,
kakor se je to zgodilo za časa
starega Društva narodov.

AMERIČANI ZAPLENILI 3CVJSISK0
LETALO. - Arne:.iška obveščevalna
služba v -hemčiji javlja, da so
ameriške zasedbene oblasti'zaple¬
nilo neko sovjetsko letalo, ki
je s polnim bencinskim tankom -
pristalo na polju v 'bližini 7 "il-
tenburga, 65  km jugovzhodno od
Frankfurta. Neki-nemški očividec
je'izjavil, da je videl, da sta
iz letala izstopila dva moška,
ki p a st a's e takoj o ddaljila.Ime-

xa , st
j aske

a

av a mo v o ega, In  a c

e mr j

'Oircije 1 . ameriške . arma¬
de je Izjavil, da sta prispeli
na' področje dve neidentificirani
osebi. ("Glas zaveznikov ;i S.7.45.

vo-