gospodarske, obrtniške narodne v m/l Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 13. aprila 1881. Obseg: Kako ravnati s cepiči Pivskim kmetovalcem v prevdarek. (Dalje.) Ribško društvo na Kranjskem. noreja v Trnovsko-Uremski dolini. (Dalje.) — Vpliv razlicne krme na svinjsko meso. Nova polža. Živi- Rimska stolica zaščitnica blagovestuikov slovanskih v boji z nemškimi škofi. (Dalje.) Posestva grofa z Spanheima v slo- venskih goricah. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Naj opomnimo tukaj prazne vraže, katero imajo po češ da eepi se smejo odlomiti Kako ravnati c <; p i (• i * nekaterih krajih ne pa odrezati. A očitno je, da se z odlomom véj drevesu škoda godi, ker se večidel rado zadere ali za čehne, da se veja potem suši. Ako se pa lepo nad Cepiči ali cep i se imenujejo leto stare ml a- popkom odreže, se jej nic ne zgodi. dike z vi hov sadnega drevesa. Jemati se moraj o: Z žlahnih in ki k\ Ker se cépi nabrati morajo i predno se ž njimi cepi, zato ti s t i h pa vesa rastejo; nikoli pa iz postransk se morajo dobro s h raniti, in sicer tako le: dovitnih dreves in sicer Na vrtu se poišče na senčni strani kak pripraven kot, in na so In čni strani dre- in ko so cepi v butarice rahlo povezani in po sorti za- znamnjani , vtaknejo se skoncema en palec globoko v in sneg na-nje ne gré. ? ki bolj tlam kakor pa kviško silijo, kajti s takimi cépi požlah- mokro prst, in pokrijejo, da dež njeno drevo bo le proti tlam, ne pa kviško rastlo Ce . Ne jemljite jih iz senčne strani drevesa, kajti slaběji so in po burji bolj odgrnjeni. Ne jemljite jih iz se n čn e ve j e, kajti potlej bi drevó preveč kviško rastlo kakor smreka, ne pa na- vodo zmrznejo, morajo se prej, ko se ž^njimi cépi > v djati, da zmrzlino iz njih potegne. Se boljše je pa, razen. Gepi morajo biti zdrav ega lu ba, ki imajo če se kaka posoda s prstjo napolni in se cepi va-njo potaknejo, kakor je bilo zgoraj rečeno, se potem v kak hlađen kraj postavi, toda ne v zaduhljivo klet, ali v jamnico. Spomladi, ko pričenja gorko prihajati, se de-nejo na mrzleji kraj, da ne odganjajo, ker potlej niso čvrste, ok'jene lesne, na lanskem lesu pa cvetne popke pripravni za cepljenje. > i ep stržen ki ni ne crn ne rujav Iz tega kar * Je tù rečeno, lahko se o. Jemati se morajo od zdravih dreves ki nimajo nobene bolezni ali oskrumbe. VTečidel lomijo cepe takrat, kedar cepijo, a to je lezen imel vidi, da cépi se ne smejo jemati: 1) od tacih dreves, katera imajo kako bolezen, postavimo, raka, rjo ali pike in druge oskrumbe, kajti novocepljenec bi gotovo potem isto bo- se ne smejo jemati za cepe tako imeno- velika napaka ! Vedite tedaj, kedaj naj se cépi na- vanj vodeni poganjki, to je, tište mladike biraj o. y ki iz Cepi se navadno nabirajo od sve čni ce do sv. debla ali saj iz vej blizo debla ali pa iz korenin narav- Gregorija, ali sploh, dokler muzga ali sok v drevo nost kviško poženó; ne smejo se jemati z n ero do- ne prihaja vit nih dreves, ali s takih, ki le včasih rodé, ker no- ) drevo nikdar nikoli pa poznej e, kedar je vocepljenec potlej tudi nerodoviten ostane in se pozneje uze muževno in brst p o g a n j a. Tudi pozno precepiti mora; to pa je za vec v jeseni, čeravno tako nanese, se smejo nalomiti; vendar 8i je treba, da je novocepljenec tedaj let zamuda. Zapomniti vselej le takrat vesu strdil. j ko je uze mraz sok lep ali grd, zdrav aíi muzgo v dre- aji bolan, rodoviten ali nerodoviten, kakor je bilo Ako se cépi pozimi ali v hudem mrazu naberejo siaejo se prijemati z golo roko, ki je gorka f ne smejo se prijemati z golo roKo, ki je g or Ka, am- zmedleli, naj se, kolikor jih je bilo v prsti, po-pak z ruto ali rokavico. Tudi se ne smejo brž na gorko stavijo v vodo, ali naj se v krom pir ali jabelko drevó, s katerega je bil cép vzet. Se nekaj: Ce so pa shranjeni cépi zeló z ve né li in zmedleli, naj se, kolikor jih je bilo v prsti, po- ampak denejo se poprej po i ure v mrzlo prenesti|HJHH j/ĚĚĚĚĚM HH^^H | vodo, da zmrzlino iz njih potegne; potem še shranijo. se vtaknejo, da spet oživé. Toliko cepa pa, kolikor ga je bilo v vodi ali vrsti, se pri cepljenju zavrže, kajti tisto ne sme v divjak priti nekoliko zvenelimi cépi Ce so čepove mladike dolge, odrežejo se pri sta- se bolj muževni, in z muževnimi cépi se bolj medli rem lesu; ce pa so lesa ž njim i vred odreže. kratke, naj se za en palec starega divjaki cepijo, kajti medli divjaki so manj močni t pa več muzga v cep pošiljajo. Gosp L. P.: Boljega poduka, kako s cepiči t V ne moremo podati, kakor je ta y v ' zamudili ste uže čas Tudi se ne smejo cele mladike v divjak vtikati ; pri debe- v ko tri popke, k većemu štiri imeti, zakaj divjak, če tudi ie uže menda povsod muž vprašanja , ker drevje I | stalo, takih cepičev lomiti ali rezati pa ne gré po cep ne sme vec lejših divjakih, moČan. ne more cele mladike rediti in rane celiti .Ie ? več. Vred šamar iz tacega l'ad zraste. 116 In 2 neka p r tudi deb el ej adnjič mora tudi med cepom in divjakom čane denarni vir, katerega se more v namen povzdige biti to je cepi $ zakaj ? na aebeleje divjake morajo kmetijstva odločno mocno mocno zalastiti, osobito pri na drobneje pa šibkeji cepi priti ; večjih in največjih gospodarstvih. Gozdni denarni do- to vsak lahko previdi? Pivskim kmetovalcem v prevdarek Pisal E. Dolenc. hodek je vecinoma uže potekel ali bode vsaj prav kmalu. Edino le živin ore j a je denarni vir, kateri je v stanu , Pivčane rešiti, osobito v zvezi s tako zvano kmetijsko obrtnijo, o kateri pa dandanes se duha niti sluha najti ni. (Dal. prih.) rečeno biti (Dalje.) Cilj in konec predrugačenja, zboljšanja ali splošno , času primernega uredjenja kmetijstva na Pivki blagostanje njenih kmetovalcev. Kmeto- Ilibsko 4 * * na Kranjskem. more ako mu valec se more pa ie tadaj přemožen imenovati njegovo kmetijstvo na eni strani za hišo zadosti po- trebnih pridelkov > to je y zadosti živeža, na drugi strani pa tudi toliko trgovinskih pridelkov podaja, da more z denarjem, katerega za nje strži, davke lahko plačevati, pa Ker se je umetalna riboreja uže v mnogih krajih Avstrijskega ustanovila, po kateri so se ribe v rekah in potokih obilno pomnožile, se je tudi na Kranjskem ustanovilo ribško društvo, Čegar pravila so dobila od si. c. kr. deželne vlade 12. grudna y vse potrebno, kar doma ne pridela, kupiti, vrhu tega . štev. 9o62 potrjenje. Do sedaj je k temu velekoristnemu društvu uže še posestvo zboljšati, premoženje pomnoževati No kar se potrebnega živeža tiče se sme reci in rekah y rwwi DVJ j^vtiuuav/^a) i * u ^ a uivjvš y o o oiu^ x da ga na Pivki ravno ne pomanjkuje, vsaj v dobrih letinah ne; al veliko veliko primanjkuje Pivčanu trgovinskih pridelkov. In to ravno je vzrok, da na Pivki tudi pri najvećih in še prav štedljivih posestnikih na 108 udov pristopilo. Namen temu društvu je, v naših mnogih potokih hne ribe vsake baže z umetalno riborejo a pomnožiti in tako pripomoći, da se y bodo, če bode Ij ud mestu pravega blagostanja kaj těsno i z bajanje, pri majhnih pa kar naravnost rečeno beračijo nahajamo. Prodaja se sicer na Pivki senó, prodaja se lés iz gozdov, prodaja se tudi živina. To so res kraetijsko-trgovinski pridelki, toda žalibog na Pivki taki, kakoršni stvo ceniti znalo važnost tega podvzetja, dobile pováod in vsaki Čas ribe po nižji ceni, kakor do sedaj. Kranjsko r.bško društvo v Ljubljani je pripravljeno vsakemu, kdor se hoče poprijeti umetalne riboreje na deželi, podati natančni navod in pouk. Ribška postava je bila dovršena v zadnji seji kranjskega deželnega zbora 1880. in potrjena po ee sarjevem sklepu meseca grudna. so v stanu deželo , namesti da stan j i bogatili > v blago- kmetijstvu senó, sploh Pri krmo prodajati, to imenuje še nazaj potisniti, jo še bolj osiromašiti. imenu ribškega društva usojam si prositi velečastite gosp. župnike na deželi in vse zavedne domoljube ome-njeno koristno napravo blagovoljno podpirati in ljudstvu priporocati t • darstvo), kar je gotovo pri devet- in devetdesetih med sicer naj Nemec po pravici „Kaubw rthschaft" (roparsko gospo- da ne lovi žlahnih rib ob ćasu drstva. In se ne lové: sto gospodarstvih gola istina. Kjer se senó prodaja zatiruje se živinoreja, y brez živinoreje pa ni gnoja, brez gnoja pa ne pridelka, kajti gnoj in le gnoj je prav prva poglavitna podlaga vspešcemu kmetijstvu. Kmetijstvo brez zadostnega gnoja je truplo brez nog, katero se ne more pokonci vzdržavati, ampak pasti mora. Prodaja lesa iz gozdov je popolnem upravičena, postrvi meseca listopada in grudna, sulci meseca sušca, lipani meseca svečana in sušca in meniki meseca grudna in prosenca. Razen drstja naj se pa tudi ne lové postrvi pod in meniki pod xjfl . sulci 1 4 ) 1 2 pod /2, lipani pod i ako se ga vsako leto le toliko izseče, kolikor ga pri raste. Ali kje se tako izsekavanje na naši Pivki na- funta stare vage Tudi za rake naj bi se skrbelo, da se od mes -ca kimovca do konca sušca ne lovijo , in razen tega Časa tudi ne pod colov z razpetimi šipalnicami. h a j a ? krnečkih, kajti komaj noma tudi ko j popolnoma izsekali ; zdaj pa sam Bog vé, koliko let bode trebalo, da gozd zopet dorase. većini slučajev nadomestoval bode pa nekdajšnji gozd pusti neproduktivni kras Tukaj vidimo toraj zopet roparsko gospodarstvo v groznem pomenu besede. Prodaja se na Pivki tudi kolikor toliko živine. Živinoreja more povsod in ne le na Pivki eden najizdat- K večeinu v grašcinskih gozdih , nikakor pa 1 v • v so gozdove razdelili, so jib veci- Samo na tak način bi bilo mogoče, naše dobre, pa žalibog do sedaj zavoljo zanikerno3ti izpraznjene vode zopet napolniti z ribami in raki. Umetalna riboreja društva se je uže pričeia in društvo gosp. Kl i near ju v Beli Peci na Gorenjskem poslalo 2000 iz Solnograda prejetih jajčic jako žlahne zlate postrvi, katere do sedaj še niso bile znane na Kranjskem. Iz teh jajčic v umetalne predale vloženih se je iz- Aavmure ja mure povsou in ne ie na riVKi eaen najizaat- legl0 1800 bistrih ribić, katere se bodo, ko bodo do-nejših virov kmetijskega blagostanja biti. Živinoreja daje segle dolgost enega prsta, vložiíe v belo peško jezero lep gotov denar, daje pa tudi kmetijstvu neobhodno po- trebnoga gnoja; ali v kakošnem stanu je živinoreja na Pivki? v prežalostnem , z izginljivo majhno izjemo, kajti senó se prodaja. Gospodar pridela znabiti 700 do 100') centov sená, redi si 6 ali 8 goved, ali pa še toliko ne. pa pri tem zoabiti pod Mangartom. Koncem tega meseca bode pa ribško društvo postavilo umetalne predale v gradu Rakovníku pod Zeie nim hribom pri Ljubljani, in va-nje vložilo 4000, pri ribškem društvu v Ňeunkirchen-u v Zgornji Avstriji izpelje se v Trst. Vse tem ostalo senó naročenih sulcevih jajčic Pri takih razmerah na naši Pivki 81. obeinstvo je uljudno vabljeno, prihodnji rnesec prave, deželi primerne živinoreje še nahajamo ne, vkljub temu, da gospodarijo Pivcam sploh še vedno po kaj prvotném, tako zvaném orniškem gospodarskem načinu (Egartenwirthschaft), katero je ravno za obilo si imenovane umetalne predala v Rakovniku ogledati. živinorejo in skoro izključljivo le za živinorejo namen-jeno živinoreja pivškemu kmetovalcu primeroma celó malo denarnega dobička donaša, kajti kjer ni blaga, ni kupca, Kdor hoče h kranjskemu ribškemu društvu pristo-piti, naj se oglasi v pisarnici njegovi, ki je v gosposkih ulicah v knežjem dvoru (Fiirstenhof) v drugem nadstropji, Vpis- v sredah in sobotah od 9. do 12. ure dopoludne. Cisto naravni následek temu je pa ta. da zato tudi nina znasa gold., letni donesek pa tudi gold. R. K. kjer ni kupca y ni denarja. Prodajanje sená je za Piv- Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini. (Dalje.) Omenil sem uže zgoraj da se in v Trnovsko-drugih jarkastih Uremski dolini ob vodi Reki legab nahaja veliko mokrotuih mlak, katere dajejo kislo in pusto travo za konjsko seno, kakoršno se za Tu se male solde v Trst in Reko zvozi in poprodá. posestnikom in lastnikom takih travnikov vselej še trud > y delavci in davki s pridelkom ne splačajo. Ce se pomisli goveje živine bi se v imenovani dolini potem ko bi na takih ,,mlakah" slad ka y koliko lahko već redilo trava za goveje senó rastla, in koliko bi se potem gotovi kapital te doline zboljšal in pomnožil, mora res Člověka srce boleti, da se to uže zđavno zgodilo in vresničilo ni ! z \ , ' Pa zopet me utegne kdo zavrniti: kako hoče in more sladka trava na mokrotnih tleh rasti ? v takern stanu, kot Res Je ; so sedaj „mlake", to biti ne more! da I Tu je treba delà, obilno delà, denarja in požrtvovanosti, v nekaterih krajih več, a v drugih zopet manj, kar hočem v svojem današnjem dopisu po moči na vse strani dokazati in pojasniti. Přehodil in pregieaal sem od časa do časa močvir- , ter sem pri tem da bi se dale do malega vse ,,mlakeu razvoditi nata tla Trnovsko - Uremske doline opazil y ali osušiti in v koristne travnike spremeniti, kajti njih lega je več ali manj na eno ali drugo stran nagnjena; navadno visé proti vodotokom med taistimi in pa proti vodi Reki. Najbolj mokrotna so ta zemljišča pod Jasenom, pod doljnim Zemonom, okolo male Bukovice in proti Klivniku, pri Kasezah, v bližini Bistrice, pri Trnovém, pod Zarečico in Dobropoljem, pod in za Topoicem, za Zarečjem, pod Smer-jam in Marečami. Od male Bukovice do Topol- skega mosta tudi na obe strani več ali manj železniční nasipi odtok vode zadržujejo, posebno ob velikih povodnjih. Dalje po dolini doli po Uremu nahaja se še med Lunjem in Ambrožičem večib in precej močvir-natih kosov, kar bi se z večim trudom osušiti dalo. Na teh omenjenih krajih bilo bi pri razvodenji veliko delà, truda in tudi stroškov; a vse drugo bi se pa doseglo z domaćim delom in skoraj brez denarnih žrtev. Le ira „mlak" in odtekanje veče vode ob deževji uže samo kaže, kam se ima vodi pot odpreti in na- praviti. prvi vrsti bi se moralo to delo pričeti z reguliranjem vode Reke in njenih stranskih dotokov do pod cerkve svete Trojice nad Periševo mlako, pod Tr- ker ta voda z dotoki vred po zavitih ovinkih novem , med ,;mlakami" do omenjenega kraja le počasí na do- tičnem svetu naprej odteka. Naprej doli proti Uremu njena struga še dovolj ravna, le na nekaterih krajih preplitva, kar bi se moralo odstraniti. To izvršilo bi se pa najlože poletni čas ob suši ali pa ob suhi zimi y ko ima Reka Drugo > malo vode. kar bi za tem delom na vrsto prišlo y bilo bi, da se uže sedanji jarki in odtoki kami" o s n a ž i j o in vode med ,,mla- gl oboe ej e s kop 1 j ej o ter na primernih krajih in bolj mokrih tleh tudi še novi na- ■ flHHH ^HH^H BH tem bilo bi uže veliko vode odpravljene. Dalje bi se moralo v te glavne in dovolj globoko napravljene odtoke še novih roj in jarkov po legi zemlje ni ravno treba, da bi morali od- napraviti, kateri pa prti biti ; zadostovalo bi, da so zadosti globoko skopani y z debelim in robatim kamenjem nadelani, kamenje z narobe obrnjeno rušo pokrito, na kar se zopet do ze- meljne plani prsti nasuje. Se bolje bilo bi pa > da se taki stranski jarki na dnů s plosnatim kamenjem na-devljejo, ob stranéh dva do tri decimetre na visoko obzidajo, potem s plosnatim kamenjem pokrijejo ter sè zemljo za8ujejo, kar bi bilo nekakim štiriogiato roja-stim drenažam podobno. Se ve, da najbolje bilo bi pa, ko bi se vse ,,mlake ( s pravimi drenažami previdele. (Dalje prihodnjie.) Gospodarske izkušnje. Vpliv različne krme na svinjsko meso. Anglešk živinorejec poroca po svojih izkušnjah o tej zadevi tako le : Najokusnejše in najtežje meso dajejo prešiči, pitani z míekom. Poleg mleka so raz-lična žita, kakor koruza, ječmen in oves najboljša pica Krom pir daje rahlo, lahko, brezokusno meso y Meso katero tudi pri kuhi mnogo izgubi, pitanih z otrobi je rumeno, brez jedra in okusa. presicev 4. Lanene preše in lanena semena naredi jo meso rahlo Fižol daje trdo, neprebavljivo mastno, neokusno. neokusno y želod pa lahko, trdo 9 ) in nezdravo meso. Ali je to vse tako, kakor ta Anglež pripoveduje treba je dokazati po mnogih druzih izkušnjah. Xaravoznanske stvari. Nova [iolža. Polževa fauna naše mile in na prirodoslovnih stvaréh tako bogate domovine pomnožila se je zopet za dve pasmi ali speciji. Steknol sem v nekem studencu blizo Predvora dva nová polžka, katerima Je Clessin strokovnjak v zadevi polžev, celó odločil novo rodovin-sko ime, namreč Vitrinella. Manjši je taki-le: Polževino (hišico) ima valjasto s 4,/2 zavoji, prvi jako ozek in tumpast, drugi hitro ra-stoč in sè zadrgnjenim šivom ; zadnji zavoj delà tretjino polževine. Ustje je jajčasto z oštrim, nekoliko nazaj zavihanim robom ; popkova reža jedva znatna in plitva. Lupinjica živih živalic je rdeče rjava, mrtvih pa bela, gladka in prozorna, visoka široka pri zadnjem za- voji 0-8*4; ustje je dolgo 0-7«^ široko pa 0'dm/m. Po W.J1 uu 7»n "OI/J^ I»- v ' 7m y vv " m% dogovoru z g. Clessinom dal sem temu ličnemu polžku ime Vitrinella gracilis. Drugi pa je tak : Polževina je kegljasta s i <2 prvi ozek in malo tumpast, drugi in tretji bo- glo- zavoji, kast, zadnji pa jako trebušen, vsi, razun prvega, z bokim, zadrgnjenim šivom; zadnji zavoj obsega Čez polovico polževine. Ustje je hruškonato z oštrim nazaj zavihanim robom; popek vtopljen in odprt. Lupinjica živih živalic je zelenkasta, mrtvih belkasta, skorej gladka, prozorna ; visi ka 3*2^, široka pri zadnjem zavoji 1*8^; ustje je dolgo 1'2™4, široko pa Počastil je Clessin tega polža z imenom nekega polžerja. Ti polžki so brez oči in jih tudi ne potrebujejo, v temnini podzemeljskih leno tekočih vodá v • ' zive ? ker zato pa tudi le težko in redkokrat dobiš žive; le takrat je moč jih zasačiti, kedar voda po kakem nalivu naraste in nekatere seboj pripodi, sicer pa le prazne polževine prinaša na beli dan. Na St. Urški gori dne aprila. Robič. * Tako pridoblj dejiarne pripomoći dajale bi pri vsu- ševanji tukajšnjemu prebivalstvu več ali manj zaslužka kar bilo bi tudi od te strani velika dobrota in podpora Pis * lib Zgodovinske stvari. seatev sv. Petra na Nemškem; papež ga vpraša po Me- todu > a on mu odgovori, da nima časti ga poznati. Rimska stolica zascitnica blagovestnikov slo vanskih boji nernškimi škofi. sreči pridejo precej po odhodu njegovem poslanci Me-todovi, ter nazoanijo in razjasnijo papežu stvar pismeno in ustmeno. Janez VIII. se kar čudi, da more kdo tako grdo ravnati sè svetim in mnogozaslužnim možem. Pre- Spisal Ivan Lavreneie (Dalje.) cej pokliče sokrivce sodbi 7 ko pa ne pridejo í posije IV. Ali ošabnost in gospodstvaželjnost nemških bisko- de vi ta 874. svojega poslanca škofa Pavla Jakinskega s posebnimi pooblastili na Nemško in v Panonijo; izroČí mu pisma na nadškofa Adalvina in Hermanrika in škofa frižinskega Han no na, kakor tudi na kralja Lju- pov ne caka odgovora in razsodbe papeževe, temuč tira hu dodelnika. A kdo so sodnikiV Nihče drugi, nego njegovi > Karlmana, Svatopluka in Metoda. 7 sv. blagovestnika pred sodnijo in sodi ga kot kacega Na Nemško přišedši, podá se poslanik k škofom mm » m «r . « mm * veli jim v imenu papeža Metoda precej izpustiti in jim da ni přišel stvari preiskovat in razsojevat, naznani > najbolj zagrizeni sovražniki : Adalvin, nadškof solno- temuč jih kaznovat in za toliko časa suspendirat graški > Hermanrik, nadškof pasovski in Hanno, od vseh duhovenskih opravil, kolikor časa so zadrže- se je najbolj surovo obnašal proti sv. vali Metoda v službi njegovi, to je za cela tri leta. Škof frižinski, ki prvega zarad možu; papež Janez VIII. imenuje ga v doticoem pismu Posebno graja Hermanrika iu Hannona ščuvalcem; obnaša! se je kot patrijarh, ki sodi me- grđega ravnanja z Metodom pred zborom (imel ga je tropolita. Kdo so pa zagovorniki? Žalibože, odgovoriti moramo, da nihče. Svatopluk, čegar sveta dolžnost Ie bila 7 da bi Metoda bránil, přepustil je najvećega da! pretepati ga je hotel s konjskim bičem dobrotnika naroda svojega žalostni osodi. Kocelj vorili so ga drugi); druzega pa branil bi ga bil rad, a varovati se je moral, da fee ne namreč pred zborom v varstvu, ter pustil (ga) v najhujši zimi pod prostim nebom, izroćivši ga snegu in mrazu; , a prego-zarad nekanoničnega obnašanja v zboru. Naposled opozori še vse tri na pa-zameri Ljudevitu in Karlmanu. ki sta podpirala z dušo peževa pisma, ki jim velé podati se v Rim na odgovor, in telom početje germanskih škofov. Sedel je tedaj naš Nolentes se uklonijo papeževi zapovedi; in to tem prej, apostelj na zatožni klopi brez zagovornika in brez to- ker jim žuga z izobcenjem. lažnika. Zagovarjal se je sicer jako krepko sam y a i Sedaj se podá poslanec k Ljudevitu in Kari- brez vspeha. Obravnavo opisuje ,,panonska legenda", manu, da jima izroči papeževo pisanje, v katerem ki je izvirna in resnična. Pokazal je to Edwald v brani Metodove pravice. Metropolija moravsko-panonska „neues Archiv" itd. in J. Martino v iz rokopisa 7 ki se hrani v britiškem muzeju „Revue1 < 1880. in po- pise Janez VIII., podvržena je neposrednje naravnost rimski stolici, in le oni metropolit, ki ga pošlje Ritn, wv ua^ua ▼ V/HLItJ^V^ y ) A_w V/ f H u 4« xuvv* f v A 1 IJLi O I\ A O tviivj y 111 IU v Lil UiUllU^Ullt ^ ^a puolju li i ULI, sebej v knjižici, natisnjeni v Parizu. Legenda pripove- srne tamkej zapovedovati ; zato si ne sme pripisovati 1__• _ .i .i i m* y • v- i .»i li* i v i . •,. , • v i n .< < „ ., . _ ) duje stvar tako-le: „Ti učiš v krajih podvrženi (in nostro imperio doces)". nik jim odgovori: „Ce bi bil prepričan kateri so nam sv. blagovest- tu gré Pavel k Svatopluku niti solnograški niti drugi škof nikakoršnih pravic da mu izročí > da Je vasa Od papeževo pismo in priporoči sv. blagovestnika. Naposled obisče še Metoda, ki je bival po pregnanstvu pri Kocelj u. vlast, bi se ognil; a ona ni vaša, temuč sv. Petra; ker mi pa branite iz vladeželjnosti in lakomnosti božjo besedo oznanovati, ne oziraje se na zakone cerkvene, pazite in varite se, da ne bi hoteli prebijati železne gore s koščenim Čelom, kder vam izteče mozek." Razkačeni mu odgovoré: „Če bodeš govoril tako jezljivo, pripetiti slišali bodemo na drugem mestu. sillIHriBÉHlMHHlBÉrilriMMIHHfeBiHH^^ Izroči mu pismo, v katerem ga papež tolaži a tudi prepoveduje liturgijo slovansko in sicer naj-več zato, da bi potolažil vsaj nekoliko sovražnike nje- bil Metod pokoren povelju papeževeinu, gove Je zna kaj hudega." Metod odgovori: „Resnico govorim pred kralji in ne bojim se. Vi pa me napadate Jaz (Dalje prihodnjie.) svojevoljno; pa le delajte, karkoli vam je drago. Jaz gotovo nisem vikši od onih, ki so zarad resnice po PoSeStVa ffPOfd Z SpanheiíM V SlOVCilSkill m r» Am K m li Irn h i rve delajte karkoli vam je drago. mnogih mukah izgubili življenje, ničesar odgovoriti, Ker mu ne morejo rece ironično Svatopluk : „Ne trudite mi toliko mojega Metoda, kajti poti se. uže kakor pri Olej peci. gospod, vprašali : Metod vidé, da se z njim šali mu rece ljudje so srečali modrijana znojnega, ter ga Zakaj goricah. Priobčil Davorili Trstenjak. Plemenita rodbina grofov z Spanheima se i • v r potis Í o « Na kar jim odgovori : ,,Pre- 7 piral sem se z grobo drhalijo." A na to ga popadejo zvežejo in pošljejo v ječo daleč na Bavarsko; tù pre- 4V1UVU1VMI 1 V/UU1UU VIU V £A U ^ a U U V/ i LU c* y li prišla iz Nernškega na Koroško, in se nastanovila v vantinski dolini, je bila zeló bogata in mogočna je znala čest voj vod koroških pridobiti. ki ) in si živi dve leti in pol. temnico so tedaj pahnili vélikega dobrotnika, ki je žrtoval celo svoje življenje v časno in večno srečo človeštva; apostola, ki je užival največe zaupanje bodi Prvi v koroški zgodovini znani dinast je Engel-bert, comes de valle Lavanda, njegov sin Henrik je postal prvi vojvoda koroški okoli 1. 1128., njegov naslednik je bil njegov brat Engelbert (f 1142); si namestnika Kristovega bodi si ljudstva krščanskega. ravno to je redilo kaco zavisti v srcu sv. možu so-vražnih biskopov, ki niso pred mirovali, dokler niso razlili vse svoje jeze nad sv. blagovestnikom. drugi brat Bernhard, ki je imel naslov „comes Ca-rinthiae", je imel posestva ,in marehia trans f 1 u- Ta pokrajina je v 11. stoietji segala i A \ v-» n ir»f A)rn r\ a D A/in n nit Cv\ v i um Dr a v a v fari sv. Mar- Dobrenga, današoji Dobri nj » v fari sv. Kungote blizo Maribora. domačem ljudskem dát o našem Goriškem v dopolnitev onih, ki so popřed priobcile. Otrok dol žni h v bilo 5738 yy O 1 8 t VU Novice" » hodit n a uže v skem letu 1879/80: v tominskem okraj y v šolo jih je hodil 2949 10. y Recica, v fari sv. Ane. R i e s i t z V u 1 p i n g e p o t o c h, to je potok v volgovi (vu-govi) dolini. Nemec je zmešal imeni: volk in volga goriške: doižnih v > v okraj kol 5909 dilo 8460 v ke m okraji otrok za hoditi 9807. v šolo hodil 4120 ; v šolo 2654; v gradiščanskem okraji otrok (vouk in vouga v Vulp ing selpotoch. vuk in vuga), in je volga přestavil namesto Goldam- y v šolo hodil 6371 v mestu G število Vulfing I v • • voleji y otrok doižnih v šolo hoditi neznano, Šolo obisk bilo 1827. Vseh otrok skup, ki so v šolo • i • « ^ r\ J i ^ rv irv * A rv r\ i ♦ 11. Ztiplina. (Tega kraja ne morem najti, moral biti v ščavniški dolini.) dil y bilo je 19.710 (leta 1878/9 19.855). Po odstotkih tedaj hodilo v šolo v mestu Gorici kakih 68%, na 12. Baratsove, vas Boračeva pod Kapelo, kako poldrugo uro gori od Radgone. Tominskem 51°/ 60°/ na Goriškem okoličnem okraji) o> na Krasu 64°/0, v gradiščanskem okraji 75% y to je y na PI it vic i, v fari sv. vseh otrok, ki bi bili dolžni v šolo hoditi. Otrok v šolo ho- 13. No bii twit z Petra zunaj Radgone. 14. Pribissendorf, Pribiška vas, pod pribiškim vrhom, ponemčeno: Pres3berg v isti fari. Ta pokra dečih Je med 14 let starih pa 12. letom starosti 54% 78%, 12 do 30°/ o 59°/ o ? vrste je v gradiščanskem okraji, naj najviši odstotek pi o • t jma je se leta 1142. po drugih 1147. y ko je ffrof v Gorici (mestu) Bernhard umri, prišla v oblast markgrafa Otokara IV. Trangavca, teljske nem in Učitelj o druge ste se pričevalom uči posobnosti je bilo 95 (naj več v okraj ih okolié hardova. lastjo koroških voj vod. V „marchii trans fluvium Drava" teij O" O y čegar hci Kunigunda je bila soproga Bern-Do one dobe je stala ta pokrajina pod ob- hovnih 71 rad.) ? učitelj pričevalom zrelosti 28 ? v • U Cl brez 8posobnostnega spriôevala — svetnih 10, du 49 Učitelj se y se v 10. in 11. stoletji sledeči kraji: se se îmenujejo tehetovl89 pričevalom zrelosti 21 pričevalom sposobnosti y brez z a fy Ecclesiae ad Gamoiz u (1100) y Kamnica (Gams) pri Mariboru. y ,Villa Rous te" (1091), Ruše (.Maria Rast) preskušanih ških 128, skem (38). ski. ; Učitelj preskušanih 33 pričevala k Knj kot u c e n naj U nad Mariborom. v 52 šolah italijanski v okolici goriški (49) in na Tomin-jezik je bil v 141 šolah sloven- vo se je Polj edelst (1100) Duo oppida Tubelink et Legindorf v nekaterih prepisih pravilniše Lengindorf, znašali učilo v 50 šolah (10 na Tominskem, 27 v okolici go • ví • riskl 13 v Sežani) Stroški za ljudsko šolstvo so v tominskem okraji 22.640 gold., v goriško .iwi, v j^ j^v^.^* r1"'~ ~ u 0 x « v* ^ * znasan: v lommsKem OKraji zz.owj to ste vasi: Du piek, v fari sv. Martina pod Vurm- okoličnem 39.492, v sežanskem 22.720 » • T"N I v n ■ • lvi* 1 • / y in Dolgo še, v fari hočki, kar je Nemec v 58.489, v Gorici 15.820 r « i n »li* r / Legindorf přestavil, to je, Lan gen bergom Lengi n Lengendorf, dolga vas. Tako je tudi pogorje Dolga gora v sladkogorski fari bilo ponemčeno v Langen- gradiščanskem skup 159.161 gold, (leta 1879. so znašali vsi stroški 151.451 gold.). Te stroške zala- kraj alog Ker so pa ob tu pa tam y y in nekdanji dvor, ki je stal na panogi dolge se je imenoval Lengenberg, iz te oblike je berg gore nastalo današnje poznamenovanje Lemberg. V listini od leta 1335., v kateri ta „dominium" oglejski patriarh Bertrand daruje Frideriku celjskemu, se še najde ob' lika: „Lengenberg praedium". „Oppidum Rade van" (Radovan, ponemčeno prostovoljno kaj plaćale za zidanje novih šolskih slopij in ker ste kup šoli v Gorici d po- znižajo se stroški vseh okrájev na (okroglih) 150 000 gold. Zapopadene ao v tej vsoti plače in doklade etc. učite- , všteti so stroški za nove stavbě in popravljanja Rothwein) in „villa Brun ne' , Studenice pri Mari- šolskih hiš, za šolske materialne priprave, za knjižnice teljske konferencije, odškodnine za stanovanje, seji našega mest- m učni pomocki in izredni stroški boru, vse te imenja so tudi bila lastnina Bernhardova g tarešinstva 2. dnet.m. je bila sprejeta pet do gospojske zbor premembo post katere naČrt je odobrila Mnogovrstne novice, Spornenik cesar ju Aleksandru IL nameravajo po- zastran hišnega davka, zbornica poslancev. Naš mestni zastop prosi, da bi bila Gorica vvrstena med tista mesta, ki bodo plače vala 20°/( davka od dohodka in katerim bo odbitih 30°/ staviti v Petrogradu. Do Igor u ki 3000 rubljev. to svrho darovala je kneginja zavanj hiše Ker so se prikazal o vzdr v Gorici k pravilo županstvo začasen lazaret v Podturnu * Strašen potres je lepi otok Chios v egejskem Društvo gori ških gospá ki Je krbovalo čez zimo morji skoro popolnoma uničil Od 40.000 prebivalcev kubinj z a boge, priobčilo je svoj račun. Razde *) Posneto iz starih listin, tiskanih v „Urkundenbuch de3 Herzogth. Steiermark". lilo je 45.877 deležev kosila. Stroškov je 3201 gld Dosedanji korni vikarij in ceremonír v prvostolni cerkvi preč. g. Dominik Alp i je imenovan zatrdni bogosl. 120 profesor v tukajšnjem centralnem semenisči. Gosp. prof. Alpi-u srao Slovenci hvalo dolžni; on — kot ce-remonir — je vpeljal navado, da se v véliki cerkvi na Véliko noč in Vseh Svetih dan odpustek, ki ga prevzv. kn.-nadškof po pontifikalni maši delé , nazočemu ljudstvu naznanja tudi po slovenski. Ko je bil pisatelj teh vrst pred 12 leti to sprožil, razbil se je bil njegov nasvet na starem geslu nekaterih starih gospodov: „Nihil innovetur". Moral je priti pošten Italijan — z Rimskega, *) da nam je pridobil, Česar sami nismo mogli. Hvala mu ! — Poročilo v zadnjem svojem dopisu zade-vajoče častno tržanstvo podeljeno gg. grofu Coro-uini-u in namestniku baron De Pretis u moram — z ozirom na dotični preklic v ,,Slov. Narodu" — popraviti v tem, da v Tominu niso podělili častnega tržan-stva nobenemu omenjenih gospodov, ampak le zaup-nico g. grofu Goro ni ni-u. Po tem takém je bil telegram iz Tomina v nekaterih dunajskih časnikih, ki je omenjeno imenovanje naznanjal, mistifikacija. Iz Trsta. (Politično društvo yEdinostu za Primorsko) bode imelo velikonoční ponedeljek 18. dne t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani Rossetti 24. občni zbor. Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Blagajnikovo sporočilo. 4. Sporočilo državnega poslanca g. Nabergoja o zemljiščinem davku in sklepih državnega zbora. 5. Posvetovanje o kandidatu za 5. okraj. 6. Volitev odbora. Pri tej priiiki se bode tudi med narod razdeiiia spomenica do ministerstva. K obilni ude-ležbi udov in rodoljubov uljudno vabi odbor. Iz Dolenjega Zèmona 10. aprila. (Toplo zahvalo) iz- rekam dobrotnikom, ki so se zopet usmilili stradajočih naših revežev , namreč gosp. dr. Jan. Bleiweisu za poslanih 19 gold, po „Novieah" izkazanih, — gosp. Dav. Hribarju, mokar ju v Ljubljani, za darovano veliko vrečo rooke, — gospodoma, ki nočeta imenovana biti, iz Pivke in Berguda za dar v denarji, — si vredništvu ,,Triest. Zeitg." za poslanih 15 gold., — si. deželnemu odboru kranjskemu za Trnovsko in moji županiji za seme darovanih 106 hektolitrov ovsa, za živež pa 20 hektolitrov turšice, — gosp. Jak. Strupiu, duhovniku v Trnovém, in pa gosp. Bahmanu, zdravniku v Bistrici, za po Bi strici in Trnovém nabrano miloščino, — konečno pa še tudi posebno milostljivi gospej iz Trnovega in trem gospem iz Bistrice za lepa darila. — Bog povrni sto-terno vsem, kar so darovali našim siromakom! Radoslav Potepan, župan. Iz Spodnje Idrije 1. aprila. (Cestne zadeve.) Uže v 40. listu lanskih „Novic" sem obširno govoril o nevar-nosti nameravane Cerkljanske ceste. Reke! sem, da bo-dejo imeli vsako zimo, če bodo staro cesto prenaredili v novo, 330 sežnjev plazov odkidati, da bi bil promet mogoč. Tedaj je skoro nemogoče pozimi rabiti to cesto. Sedaj se je pa pokazalo, da je tudi v lepi, krasni zimi in spomladi nevarno hoditi po njej , ker se robovje in pečevje večkrat odtrga in na cesto vali. Marsikedo je uže bežal pred plazovi ter gledal, kako bi pete odnesel nevarnosti. Prav taka bi se bila meniv kmalu pripetila dne 9. marcija t. 1., ko sem šel proti Žir em. Ko pridem na Rupnikov hrib, grem pogledat k rudarjem, kako kamenje lomijo, in ti mi povedó, da se je pred pol ure utrgal kos pečevja od hriba ter s strašnim ropotom in bučenjem zavalil se na cesto in v Idrijco. Nekdo, ki je ravno takrat šel po poti, je komaj smrti ušel. Ska-lovja ležalo je na cesti za dobre tri vozove. — To je nov dokaz, da bi bilo mnogo boljše, Če bi se cesta od idrijske fabrike do fare izpeljala , kajti bila bi tu bolj ravna. Pri stari cesti pa bode več stroškov , več delà *) Gosp. Alpi je Rimljan iz Forli in zna dobro slovenski. Pis. in pozimi bode celó zaprta. O hudih zimah ljudje po tri dni niso mogli hoditi po njej zavoljo mnogih plazov in zametov, temveč morali so hoditi po solnčnem kraji. Ne morem si tedaj kaj, da ne bi svojega glasu še enkrat povzciignil: pazite, kaj delate! Boštjan Leskovic, bivši prvi cesfcni načelnik okraja idrijskega. Iz Rovt 10. aprila. \ Cestne zadeve.) Preteklo leto uže bila je grajana cesta Logatec-Rovte, a dotična graja ni dosegla zaželenega vspeha, kajti cesta je še zmerom v Í3tem, ali bolje rečeno, v še slabejem stanu, kot je bila tedaj. Pa vsaj ni čuda, ako se celoma pokvari , vsaj gre dan na dan cela vrsta težko obloženih vozov po njej in vsi ti vozovi so večinorna Logaski. Skrbeti bi tedaj Logatčani imeli, da bi vsaj svoj del pošteno popravili. Cemu se delà bojé? Ali nima županija veljave, da bi ljudi prisilila, cesto popraviti? Gospod župan , potrudite se enkrat po tej cesti, da se o resnični malomarnosti svoje županije prepričate, potem pa silite ljudi z vsemi postavnimi sredstvi, da cesto vredé ! — Ne vem pa, kaj bi še le o cesti, ki pripada podžupaniji Zap lana, govoril. Ali so Zaplaninci drugi Crnogorci, da se ne brigajo za ukaze naše deželne vlade, kot uni za turške ukaze ne? Cesta je uže tako pokažena, da jo bo mogoče le z najvećim trudom popraviti. Tu se vedno kak voz pokaži ; nedavno mi je tukajšnji kupec z lesom pravil, da mora samo delavcu za popravo vozov vsako leto do 100 gold, dati. in bi, ako bi bila cesta dobra, le komaj četrti del za to po-trosil. Večkrat je uže naš občinski odbor to cesto želei uravnati, da bi jo slednjič uže popravili, a do danes se še ni nić storilo. Zdaj pa uže ne vé več, kje bi dobil še kaj pomoci. Zeló nerodno je naši županiji tako stanje, nerodno posebno zarad semnjev, ko mora župan brez svoje krivde marsikatero grenko od ptujih kupčev požreti. Da se temu izognete, obrnite se vi občinski odborniki s prošnjo še enkrat do si. deželne vlade, da Zaplanince, ako je imela pravico, njim cesto prisoditi, zdaj čez tri dolga leta slednjič prisili, jo tudi popraviti. Iz Rovt 8. aprila. (Ljudsko Številjenje.) Pri števi- ljenji ljudstva v županiji Rov te bilo je v eeli županiji naštetih i950 ljudi, in sicer v podžupaniji Rovte 400 moških, 418 ženskih; h tej županiji pride za se šteta soseska Prapotnobrdo z 48 moškimi in 42 ženskimi. Podžupanija Petkovec 97 mož, 107 žen; podžupanija Medvedjebrdo 150 mož, 159 žen, in podžupanija Žibarše 267 mož, 272 žen. Živine je v županiji: volov 356; krav 578*); telet 434; konj 60; drobnice 254; prascev 153; čebel 153 panjev. Vsa županija šteje 299 hišnih številk. In kar je največe vrednosti, „u m ga n g s s p r a ch 1 er j a" ni nobenega. Iz Ljubljane. — Naši poslanci so prišli z Dunaja na velikonočne počitnice domov, — za njimi pa je „Laib. Ztg." na vsestransko začudenje predvčerajšnjim v neslužbenem oddelku přinesla noví co, da je naučni minister z odpisom od 1. dne t. m. štev. 2178 zarad učnih jezikov na možki in ženski preparandiji ljubljanski ukazal tako-le: „Na moški pripravnici se imajo slovenski učiti: kršćanski nauk, slovenski jezik, matematika, geome-trično risanje, prirodoslovje, sadjereja in specijalna metodika o teh predmetih; — na ženskem učiteljišči pa: kršćanski nauk, slovenščina, aritmetika in geometrično risanje, ženska ročna delà in specijalna metodika teh predmetov. Vsi drugi predmeti se imajo podučevati v nemškem jeziku. Pri petji se ima rabiti nemški in slovenski jezik in pri vseh predmetih se ima gledati na *) In kaj celó nobenega plemennega junca ne ? ! Vred, terminologijo nemško in slovensko, in ravno tako se mora pri pismenih nalogah ozirati na oba jezika. Te naredbe stopijo v veljavo v prihodnjem šol-skem letu 1881/82." S temi naredbami je gospod minister Conrad menda mislil popolno rešiti resolucijo o vpeljavi slovenskega jezika na ljubljanski preparandiji, — al temu ni tako! Dobili s tem ukazom nismo še toliko, kar smo uže imeli leta 1871. O tem, kar smo z navedenim ukazom dobili za vresnicenje narodne ravnopravnosti v šolah, nam za zdaj ostaja ta tclažba, da do prihodnjega šolskega leta je še 6 mesecev in da nam ta čas prinese premembo, po kateri slovenski narod dobi vse , kar mu po ustavi gré. Za zdaj vzamemo navedeno naredbo le kot dokaz na znanje, da minister sam prizna v a krivico, pod katero trpi sedanji šolski orgauizem ljubljanske preparandije. — (V seji. 8. aprila) je deželni odbor sklenil, da se deželno gledišče za prihodnje leto prepusti letošnjemu vodji Eman. Urbanu v družbi s Schreiner Mondheimom, ako zadostita stavijenim pogojem. — Obcini Smerje se je dovolilo 100 gold, podpore za napravo mosta čez vodo Reko. — V odbor za obdelovanje ljubljanskega mocvirja je deželni odbor izvolil nadinženirja gosp. Vac-lava S te dry a za svojega zastopnika namesto izstopiv- šega stavbenega svétnika gosp. Potočnika. — (Mestni odbor) je v včerajšnjem zboru sklenil poroko svetle^a cesarjeviča siaviti z dostojno osvečavo celega mesta zvečer 9. maja, 10. maja pa vkreniti, da se mesto okinČa sè zastavami, in da se trem manj pre-možnim meščanskim nevestam podělí jutrina po 50 gld. Pri tej priliki je odbornik dr. K. Bleiweis objavii, da čitalnica združena z društvom Sokola namerava predvečer napraviti serenado pred stanovanjem gospoda deželnega predsednika kot cesarskega namestnika. — (Odbor družbe kmetijske) je vzajemno s zastop-nikoma c. kr. deželne vlade in deželnega odbora v seji 10. dne t. m. razpravljal predloge, s katerimi družba kmetijska za različne potrebšcine prosi si. ministerstvo kmetijstva državne podpore za leto 1882. Kot za^topnik c. kr. deželne vlade je v sejo přišel Uadni svétnik pl. Fladung kot zastopnik deželnega odbora pa g Dežman. — Načelnik gradski v Zagrebu gospod*M r a z o v i Č, potrjevaje prejem v zadnjih „Novieah" nabranih darov za unesrećene Za^rebčane, izreka najtoplejo zahvalo vsem darovateljem. Vredništvo ,,Novic" radostno ob-javlja to zahvalo. — ( Volitve odbornikov v kupcijsko in obrtnijsko zbornico) bodo, kakor se nam poroča, 17. dne prihodnjega meseca maja. Narodni volilni odbor kmalu razglasi može, katere volilcem nasvetuje, da jih volijo v obojni razdelek. — ( V Velikovci na Koroskem) je umri, kakor ,,Siov. Gospodar" proča, vrli Slovenec, davkarski uradnik, g. Franc Vi die. V oporoki je volil 1000 gold, za uboge v Loki na Kranjskem, kjer je bil domá , 1000 gold, za bolnišnico tam in 1500 gld. za uboge ciijake. Denar ostane v hranilnici, dokler ne naraste na 3000 in 2000 gold. Slava njegovemu spominu! Mati Slovenija zopet pretaka britke solze na grobu svojega zvestega sina gosp. Bož i dara Kuralîa, čegar truplo je bilo v Se mi ću 4. dne t. m. nemili zemlji slovesno izročeno. — Kovača Brate Janez iz Crnuc in Kapu s An-drej iz Lesec sta na tukajšnji podkovski šoli po dovr-šenem šoískem tečaji přetekli teden s prav dobrim vspe-hom preskusnji se podvrgla in přejela spričalo , da sta popolnoma pripravna za patent podkovskega mojstra. — (Velikonocne pocit nice) na srednjih šolah) so se pričele danes zjutraj in trajajo do velikonocne srede. — ( Vodstvo kranjske hranilnice) je imelo predzadnji ponedeljek zbor. Pri tem se je poročalo, da je Press-nitz izneveril vsega skup 36,626 gold. 85 kr. , da so pa pri njem dobili odškodnine 6914 gold. 2 kr., da ima toraj hranilnica škode 29 712 gold. 83 kr. — Kakor gosp. prof. Einspieler v ,,Kárntner Volksst." sam poroča, je novico, da se on z deputacijo koroških poslancev na Dunaj podá poklonit cesarju prošnjo, naj se usmili zatiranih koroških Sloveocev, izmislila si nagajivka ,,Wien. allg. Zeit.". — {Služba vrtnarskega pomoćnika) , kateri ima učence deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu praktično podučevati o vrtnarstvu in čebelarstvu, je razpisana. Letna plača znaša 250 gold., vrhu tega ima prosto stanovanje in užitek sočivja. Oglasiti se je za to službo ali osobno ali pismeno pri vodstvu deželne sadje- in vinorejske šole Slapenske do 24. dne t. m. — {Oglas konjerejcem.) V Metli ki je od 1. dne sušca cesarsk žebec Lipiškega rodu za plemstvo nastavljen. Tarifa za nj je 1 gold. Ta nova štacija ni le za kranjske občine , temuč tudi za bližnje hrvatske velike važnosti. — (Odgovor gosp. župniku Lusinu.) Zarad gozdnih sadik iz državne drevesnice treba se vsled oklica deželnega odbora od 16. marca t. 1. oglasiti pri gosp. V. Gollu, c. k. deželaem gozdnera nadzorniku v Ljubljani. — Ker ima ,.Matica slovenska" svoj občni zbor 27. dne t. m. v katerem se po njenih pravilih na mesto izstopivših volijo tudi novi odborniki, došla nam je listnica, v kateri mnogi volilci, da se glasovi po nepo-trebnem ne razeepijo, nasvetujejo, naj ostanejo dose-danji odborniki, le namesto gosp. Mih. Hermana in pa gosp. Fr. Sou va na, ki. ne želita več voljena biti, naj se volita gosp. prof. Wie s thaler in pa gosp. dr, JegliČ, podvodja v ljublj. bogoslovnem semenišČi. Fo takem naj bi se volili gospod]e : Karol Klun , dr. Poklukar, Ivan Tomšic, dr. Sterbenec, Fr. Kosar, Karol Savnik, dr. Tonkli, prof. Wiesthaler in dr. Jeglič. — (Dramatično društvo) razpisalo je leto 1871. dařila za dve igri slovenski. Sedaj je pa si. deželni odbor kranjski izročil dramatienemu društvu rokopisov, katerih pisatelji se do sedaj še niso za-nje oglasili. Med igrama ste: ,,Zeta car ja Lazar ja", žaloigra v 5 dejanjih, spisal Josip Klenič, in „Veronika dese-niska", žaloigra v 5 dejanjih, spisal Tone Turkuš, prisojeni častni nagradi, in sicer prvi 80 gold., drugi pa 30 gold. ; ker pa bivališce gg. pisateljev ni znan>> in se jim niso mogli novci izplacati, prosi jih odbor dramatičnoga društva, naj blagovolita naznaniti svoji adresi. — Da svet izvé zgodovino in sedanji stan za de-želo kranjsko velevažne milodarne naprave, kateri je ime ,-deŠka sirotnišnica" (Knaben-Waisenhaus) , podalo narn je si. predstojništvo družbe sv. Vincencija siedeče poročilo. Naj bi našlo prijazen odmev v ljudomilih srcih ! Deška sirotnišnica družbe sv. Vincencija v Ljubljani. Uboštvo raste dandanes tako silovito, da uže ni vec brez nevarnosti in da se zato od mnogo strani ugibu;e in posvetuje, kako rešiti to važno družinsko vprašanje, kako oteti človeštvo gotovega propada. Kršćanska Iju-bezen ima za vse rane gotova in zdatna zdravila. Ni dvomiti, da se prav zarad velike potrebe tako hitro razširjajo družbe sv Vincencija, ki kažejo samo-pridnemu svetu nesebično žrtvovanje in prinašajo pomoci, kjer in kolikor se razodeva potreba in revščma. V obce ubogim pomagati je tej družbi namen, vendar pa se še posebno njena skrb obrača na mladež, ki je gotovo brez lastne krivde uboga in katera si sama 12 ne ve in ne zna pomagati', pri kateri tedaj pomoč tudi naj več koristi, naj več izdá. Iz teh vzrokov je tudi ljubljanska Vincencijeva družba précej v svojem početku ustanovila deško závěti šče (azil), v katerem od tadaj po 40 dečkov do biva opoldanjo hrano, razen tega pa tudi potrebnih šol- 8kih reči in pomoči pri učenji. Izkušnja pa je kmalu pokazala da vspesnemu delovanju v tem smislu je družbi neogibno potrebne tudi sirotišnica, da zamore čisto zapuščene dečka vzeti tudi v stanovanje in popolno skrb ter iz njih vzgo-jiti delavne poštene ljudi. 18. dne avgusta 1880. leta je družba 50. rojstni dan Njegovega Veličanstva, premilega našega cesarja Franca Jožefa prelepo poslavila s tem, da je izpeljala, česar je uže tako dolgo in goreče želela. Kupila je namreč v ta namen za 12.500 gold, hišo na spodnjih Pol jan ah štev, 36. Ker bi ta hiša še ne bila po vsem > na- zadostovala potřebám popolno primernega zavoda kupila je družba za 15.000 gold, tudi sosedno hišo št. 38 sè zemljiščem vred, katero na obe hiši meji in meri skorej orale. Na tem prostorném, zeló ugodnem kraji bo mogoče zavod po potrebi razširiti, dečke pa vaditi tudi v vrtnarstvu, sadjereji, poljedelstvu in razném rokodelstvu po njihovi zmožnosti in nag-njenji. — Zadostiti prvim nujnim potřebám se je eiro-tišnica začasno odprla uže 15. novembra lanskega leta, in šteje zdaj 17 gojencev. Al hiši, kakoršni ste dozdaj, kakor je jasno samo j po sebi, nikakor ne ugajate omenjenemu namenu , družbo zadene sicer težka, vendar neogibna naloga y in za enkrat vsaj eno hišo primerno prezidati in za eno nad-stropje vzdigniti. Kakor sodijo izvedenci, utegnili stroški znašati 20 do 24.000 gold. Ker se Je za nakup teh his in semljišča matica, za zidanje sirotisnice odio čena, pa tudi dedšina po nepozabljivem dobrotniku, preč. gosp. mestnem župniku Gustavu Kostel-u, katera znaša 19.500 gold., do ostalih 4000 gold, porabila, je družba tedaj prisiljena za to, kolikor jej manjka, potr-kati na mila srca blagih dobrotnikov in prijateljev ubo- gih zapuščenih otrok. Kakor po drugih pospeševati tako le : A. mestih zamore se naše podvzetje malim darom, na mesec po 10 kr., s katerim se daritelj vdeleži zasluženja dobrodelnega zavoda in njegovih duhovnih dobrot. ' Namesto te mesečnine v denarji zamore se darovati tudi kaka obleka, kako perilo, blago za obleko itd. B. Kdor se v večji odlični meri vdeleži pospoše-vanja blagega delà, bode vpisan v krasno spomenico, ki se bo v vedni spomin v zavodu hranila, in sicer kot dobrotniki oni, ki so vsaj 25 gold, vplačali ali pa 20 dobrotnikov zavodu pridobili; 2) kot ustanovniki oni y ki so plaćali najmanj 100 gold.; 3) kot pokrovi- telji y oziroma pokroviteljice oni y ki so vsa) 500 gold, za nameoe zavoda darovali. Za vse dobrotnike bodo pri skupnih molitvah si-rotki molili Oče naš in Cešena si Marija, in kvaterne tedne se bode brala ena sv. maša od leta do leta. Naj- krepkejši nagib k obilni udeležbi pa naj bodo besede Nebeškega prijatelja otrok, ki pravi: on y) Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu Mat. 18. y mene sprejme i Od predstojništva družbe sv. Vincencija Ljubljani 25. sušca 1881. Novičar Dunaja. domaćih tujih dežel. Državni zbor je za velikonočne praznike odložil svoje zborovanje. Zbornica poslancev se zopet odpre 28. dne t. m. zimske mesece je zbo rovala in reči smemo, da je sklenila marsikako dobro postavo o gospodarskih zadevah , za trdno se pa tudi nadej amo, da dobimo potrebnih postav na po li tiskem polji. Radujemo se, da je solidarnost auto-nomistične večine se zdatno vkrepčala, centrali- stična manj šina pa se jako zrahljala. Naj bi to grofu Taaffe-u dalo pogum , krepkejše postopat.i v dosego vsega, strijskim. kar je prestoini govor obljubil narodom av- Hvala vladi, da je predložila y nasi ■■■■■■^■■■^■■■■^^^(■[■■JlI zbor- nični večini pa, da je sprejela postavo, po kateri Eli-zabetina železnica pride v državno gospodarstvo, kajti s tem si resimo našo kupčijo v zvezi z Arelsko železnico železnih rok Bismarkovih tega prijatelja Avstrije. glasovi- Tudi postavo o pokritji dr- žavnega p r i m a n j k 1 j e j a 50 milijonov gld. za letošnje leto je naša većina sprejela in tako vladi zaupanje ska-zala posebno zato, ker vé, da je finančni minister Du najevski ves mož na svojem mestu in vé državno gospodarstvo ugodno vršiti. Gosposka zbornica je zavrgla z većino 74 glasovi proti 32 predlog Lienbacherjeve šolske postave, s tem pa najbrže tudi podpisala osodo ministra Conrada. ki je to postavo v zboru tako nečimurno zagovarjal, da ga je bivši minister Unger budo přijel, rekši, da minister sam prav ne vé, kaj da hoče. Pomenljivo je o tej ob-ravnavi bilo to, da je minister Taaffe pred glasovanjem zapustil zbornico. Kakor znano, vojaški škof Dr. Gr uš a m hotel postati nadškof dunajski. „Frankfurter Ztg.(< zdaj pri-obcuje inikaven razgovor o tem med njim in cesarjem. rekel, „da, dokler veljajo noben vesten Dr. Gruša je namreč cesarju sedanie verske in šolske postave, ne more duhoven sprejeti višega pastirstva. Cesar, po teh bese- a Gruša, globoko přiklonivši se, i 7 dah zeló zavzet, je vprašal škofa, če se mu kardinala Rauscher in Kučker ne zdeta vestna katoliška duhovna je od govoril, da tega kako sta se Rauscher in Kučker změnila s svojo vestjo, on paČ ne ve; kar se pa njega samega tiče, mora poda mu vest ne pripušča takim postávám podati se, in da lahko pristavi, da je veliko njegovih vdarjati le to, duhovnih sobratov ravno teh misli. Program velikih svečanosti i ki se bodo vobhaj o poroki cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Stefanij y je zdaj oklican. PriČele se bodo 5 njenim v Salcburg in dohodom maj njenim s prihodom maja na Dunaj, ter končale 23. dne maja v Pragi, kamor prideta zaročenca iz Budapešt do 23. maja bivala. bosta 18 skup Rumun ij Kneza Karola, katereg bi razklicala za kralja, so zdaj skoro vse ev- pske države kot takega pripoznale, le Avstrij Nemčija menda še ne. Petrogradu so bili tÍ3ti nihilisti lja umora cara Aleksandra II in Rusij so bili zasačeni soboto obsoj moški in y smrti na vislicah ski jih je pet y ; ki v V /íitna cena v Ljublj 6. aprila 1881 Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr banaške 10 gold 3 kr turšice 5 gold. 53 kr soršice 7 gold 50 kr rzí 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 3 kr 8 kr. ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alujzi Majer. Tisk in založba: J. Blazílifeovi nasledlliki v Ljubljani.