Najbrž se to marsikomu zdi neverjetno, toda na smučeh sem stal veliko prej, kot sem se navezal na alpinistično vrv. Čeprav sem Dalmatinec, me je sneg že od malih nog čarobno privlačil, verjetno tako, kot mojega prijatelja Dava Karničarja. Najino poznan- stvo sega v poletje 1968, ko sem se spustil z Dolge- ga hrbta do Češke koče, kjer sem srečal prijaznega oskrbnika Andreja Karničarja, obkroženega z otroki, med katerimi je bil tudi njegov šestletni sin Davorin - Davo. Spomnim se Andreja, kako se je začudil: "Kaj pa Dalmatinec dela tukaj?" Potem sem začel plezati in sem se včlanil v Planin- sko društvo Mosor v Splitu, vendar me obsedenost s smučanjem po velikih strminah ni nikoli zapusti- la. T o je bil čas, ko se je začelo ekstremno smučanje. Najprej se je svet čudil Japoncu Yuichiru Miuri, ko se je 6. maja 1970 s smučmi spustil z Južnega sedla, 8000 m, na Mount Everestu in s padalom nadzoro- val svojo hitrost. Potem je prišla generacija pravih ekstremnih smučarjev. Sylvain Saudan, Patrick Val- lençant, Toni Valeruz, Heini Holzer in Jean-Marc Boivin so bili moji idoli. Vmes sem postal tudi dober smučar in učitelj smučanja, vendar mi odprave v Hi- malajo niso pustile dovolj časa, da bi uresničil svoje smučarske sanje, mi je pa uspelo smučati s 7546 me- trov visokega vrha Muztagh Ata na Kitajskem. Med tem časom sem pogosto slišal za fantastične spuste bratov Karničar, na primer po severovzhodni steni Eigerja in vzhodni steni Matterhorna. Ko sem leta 1993 srečal Dava na slovenski odpravi na K2, se mi je zdelo, da uresničuje moje neizpolnje- ne sanje. Žal sta tragedija Boštjana Kekca in pozneje slabo vreme Davu takrat preprečila smučanje s K2. Leta 1995 smo se znašli pod Anapurno, zadnjim osemtisočakom, ki ga Slovenci še niso preplezali. 29. aprila sem skupaj z Vikijem Grošljem iz tabora ena s filmsko kamero posnel spust bratov Andreja in Dava. Smučanje po strmih severnih pobočjih Ana- purne je bilo največji uspeh v zgodovini ekstremnega smučanja do takrat. Nikoli ne bom pozabil najinega veselja ob srečanju nad taborom 1 in Vikijevih vzkli- kov: "Hej, Stipe, glej, kako Slovenci smučajo!" "In Hr- vati snemajo!" sem presrečen odgovoril. Takrat smo z brati Karničar postali zelo dobri pri- jatelji, zato so me hude stvari, ki so se začele doga- jati, še toliko bolj prizadele. Andrej zaradi pomr- znjenih prstov žal ni mogel več hoditi v Himalajo. Potem se je 10. junija 1997 v Kamniško-Savinjskih Moj vzornik Davo Davo s smučmi pod Everestom leta 1996 Foto: Viki Grošelj 8 Pred šotorom pod Everestom leta 1996; 8300 m Foto: Viki Grošelj človek, ki bi smučal z vrha sveta. Odprava je bila pre- cej močna, vendar nas je zajela usodna nevihta, ki je 10. in 11. maja ubila devet ljudi. 1 Davo je bil ujet na 8200 metrih. Skupaj s Stanetom Klemencem sem ga čakal v šotoru na Severnem sedlu, na nadmorski vi- šini 7000 metrov. Šotor je bil poln filmske opreme, imela sva skoraj šestdeset kilogramov objektivov s kamerami, filmskimi trakovi in baterijami. Veter je pihal tako močno, da sem mislil, da bo najin šo- tor popolnoma raztrgal. Davu so v tej grozni nevihti pomrznili prsti in se je moral odpovedati vrhu. Nato sem po radiu BBC slišal, da se je na južni strani gore zgodila velika nesreča. Leta 2000 zaradi poslovnih obveznosti nisem mo- gel z Davom ponovno pod najvišjo goro, da bi priso- stvoval ponovnemu poskusu smučanja z vrha sveta, a moje veselje ob njegovem uspehu je bilo neizmer- no, saj ni uresničil le mojih sanj, ampak sanje vseh al- pinističnih smučarjev, ki so si upali sanjati o spustu s temena Matere boginje Zemlje. Davo je še v večji meri postal moj vzornik. T oda na žalost smo vsi, tudi vzorniki, smrtni. Njegova smrt je še posebej boleča, ker se nam zdi banalna, če ji sploh lahko damo tak pridevnik. A na srečo je zgodba, ki jo je napisal in za seboj pustil Davo Karničar, nesmrtna. m Stipe Božić 1 Podatki glede števila smrtnih žrtev Everesta sredi maja 1996 v prispevkih o Davu Karničarju niso enaki, ker eni avtorji govorijo o enem dnevu, drugi pa o dveh ali več. Alpah nad Okrešljem zgodila grozljiva tragedija, v kateri je med reševalno vajo s helikopterjem umrlo pet slovenskih gorskih reševalcev, med njimi Davov brat Luka Karničar. Z Davom sem šel ponovno v Himalajo leta 1996, tokrat na Mount Everest. Davo je želel postati prvi Davo Karničar pod Anapurno leta 1995 Foto: Stipe Božić PLANINSKI VESTNIK november 2019 9