oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrsine tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 15, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 10 Z zborovanja Združenih narodov v Londonu Rusija poražena pri izberi začasnih članov varnostnega sveta London. — Splošna zbor-^ica Združenih narodov je v so-oto izvolila šest začasnih čla-nov varnostnega sveta, kar se J® zgodilo navzlic živahnim pro-estom od strani Sovjetske uni-ki je želela odložiti volitve tega tedna. Na živahni seji, tekom katere ® ^ pred zbornico britski zuna-*^31 minister in ameriški držav-prvič nastopila proti om Rusije za več časa, so ^""^zilija, Poljska in Avstra-Oa izvoljene članicam važnega arnostnega sveta za dveletne d^bo enega leta pa izvoljene Mehika, Egipt Nizozemska. se je pričela v tri bloke je manjkalo enega Um ? izvolitve, nakar se je ^knila v prilog Avstraliji. trojica se je prejšnji dinil Privatnem sestanku ze-ie č kandidatur Brazili-toda ^®ljske in Egipta, fočala j® , Norveško mesto Nizo- ker se ne strinja s po- v Indoneziji, med- poroč^ je namesto Kanade pri- Novo Zelandijo ali Ay- Clromyko, ameriški S"* ' Washmgtonu, ki je delegacije, je je J pred zbornico, nakar ^ala živahna debata, ki je bioifo^^ P^^eizkušnjo moč treh in bru T ^"skega, ameriškega zbo%i ^ ~ ^ katere se je ^ ca očividno začela deliti. ekonomsko-ega Sveta izvoljenih 2b do je tudi izvolila 17 Social ekonomskega in nju ki je po mne- Vamn istotako važen kot •"postni svet. bile f^?^^tvo v tem svetu so do-(Jržav velike petorice; Zed. ska Britanija, Sovjet- pet in Francija; ČUe p e^ških držav: Kanada, Pet Columbia in Kuba; Beigji držav: Norveška, Oa ill Ukraji- nji skeiji mesto v ekonom- bUa , .^°eialnem svetu bo do-^^goslavr^ Zelandija ali treh tti- katerih ni pri 'iobejia ki so se vršila, tjifigkB vpotrebne dvetre-večine. povzročilo Sprejem delegacije Rdečega križa Jugoslavi je v S. N. Domu Snoči se je vršil v prizidku S. N. Doma na St. Clair Ave. intimen večer, pri katerem so aktivni delavci Centralnega odbora ameriških Slovencev v Clevelandu za jugoslovansko pomoč imeli priliko spoznati se z delegacijo Rdečega križa iz Jugoslavije in slišati iz njih ust, kaj vse so prenesli in pretrpeli jugoslovanski narodi v svoji junaški borbi za svobodo, in pa s kako vnemo in zaupanjem v svojo bodočnost danes vršijo delo obnove. Videli in slišali smo dr. Ro-* berta Neubauera, načelnika delegacije in odličnega slovenskega zdravnika; Nado Krajgherje-vo, rodom iz Postojne, bolničarko in borko v vrstah Osvobo- dilne vojske, in polkovnika Gaja Ratkoviča, Srba iz Hrvatske, ki je tretji član delegacije. Dr. Neubauer je uovdoma pripomnil, da ni govornik, toda v svoji skromnosti je pozabil, da je mesto njega govorilo njegovo srce, iz katerega so vrele besede zanosa in poguma, upanja, vere in ljubezni za jugoslovansko zemljo in njegovo borbeno ljudstvo. Govoril je blizu dve uri in navzoči bi ga bili še in še poslušali. Bil je najlepši čas našega življenja "Samo tisti, ki je bil v tej veliki borbi, more doumeti, kako nekaj velikega je bilo, ko smo se združili vsi, ki smo bili ene DANES ob sedmih zvečer bo predvajanje filmov in govori v Slov. nar. domu, St. Clair Ave., pod av-spicijo podružnice s+. 39 SANSa. ^ Grf - uKidji- ji Lebanon za Sred- in Indija leg. „ "" l~v^.roi »esporazumljenja mi 1? pa ni, da Velik nesoglasje i^'^jnoCian ki tvorijo ' ki ie n ^ varnostnega sve- ^tih Pri izbiranju še- ' kako članov, povzroči- ^Glikio,; nesoglasje med Medtem 1 ne bila ruska dele- fl^PošteS®^"® ^^^ena, ker.se ®Ži voijtp apel, da se od- ^'^^ega ^ ^časnih članov var-^^Pisu-je pa očividno ne večje važno-- P° volitvah pro-j® zborni-^knakrT • ^ varnostni svet. > PpQti pobila v njem me-Rusije edino Ni- misli, brez razlike na prejšnjo politično opredeljenost ali stan; kmetje, delavci, umetniki, zdravniki in advokati, možaki, žene, fantje, dekleta in otroci," je govoril dr. Neubauer. "Bilo je trpljenje. Da. Ampak bil Je to tudi najlepši čas našega življenja. "To, kar se je dogajalo v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji pod okupacijo, se zdi neverjetno, a vendar zgodilo se je. Zopet in zopet se je zdelo, da ne moremo več vzdržati, da je vse končano. Toda čim večji je bil pritisk, tem bolj je rastel odpor. V enem dnevu so v Ljubljani vrgli 150 naših ljudi v ječo. Mnogo jih je bilo ustreljenih. Pa se je čez par dni izkazalo, da nas je več kot kdaj prej." "Naše ljudstvo j^ v tej borbi postalo skoro neverjetno iznajdljivo," je dejal dr. Neubauer. Na-učilo se je improvizacije— ustvarjati iz nič. Dozdevno brez-močni so postali junaki. Navaja primer dveh partizanskih zdravnikov "Imel sem prijatelja dr. Cirila Komatarja, bolestnega moža, ki je služboval v Lukovci pri Domžalah. Izbral si je ta kraj, da bi mogel živeti v miru. Pa je ta bolehavi mož, ko se je dvignil narod proti okupatorju, ponoči hodil po hribih med partizane, jih lečil in amputiral ranjene ude. Enake neverjetne ture je delal stari dr. Pole iz Kamnika. Njega so Nemci vrgli v zapor in je bil ustreljen kot talec. "Na bojiščih je padlo 18 slovenskih zdravnikov. O teh je znano. Koliko jih je padlo kot talcev, danes še ne vemo. "Imeli smo bolnice sredi gostih šum in gozdov. Bile so tako izbomo kamoflirane, da jih ni sovražnik nikdar odkril. Ranjence smo nosili tja z zavezani-mu očmi .Ne, ker jim nismo zaupali, temveč da bi v slučaju zajetja pod strahovitim mučenjem "morda odkrili sovražniku, kje se nahajajo naše skrite bolnice." Narod doma visoko ceni pomoč bratov iz Amerike Dr. Neubauer in Nada Kraigherjeva sta naglasila, kaka nepopisna radost je prevzela ljudstvo Jugoslavije, ko je lani v februarju dospela prva ladja z pomočjo od ameriških Jugoslovanov. Ljudstvo doma se zaveda velike vloge, ki so jo igrali ameriški Jugoslovani v gmotnem in moralnem oziru in iskreno upa, da se bodo medsebojni bratski odnosa ji v bodoče še bolj poglobili. Med drugim je dr. Neubauer pojasnil potežkoče, ki so nastale, ko so se ,začela pogajanja z UNRRA. Pogajanja so se vlekla in zlasti Angleži niso mogli razumeti, zakaj se boren in ciničen narod kot jugoslovanski po-mišlja. "Jugoslovani smo jim povedali: 'V teku štirih let smo se naučili umirati in stradati. Prodati se ne damo.' Ko smo pozneje videli, kaj so Angleži storili z osvobodilnim gibanjem na Grškem, smo bili hvaležni Titu, ker se ni uklonil. "Zadeva se je končno uredila in pomoč je začela prihajati. Vendar dejstvo je, da se je v Grško, ki ima komaj polovico toliko prebivalstva, poslalo štirikrat toliko blaga kot v Jugoslavijo." "Predno je zaključil, je dr. Neubauer v toplih besedah sporočil Slovencem v Ameriki prisrčne pozdrave Otona Župančiča, našega velikega pesnika, ki je sicer star po letih in bolan, toda navdušen partizan. Program je intimnega večera vodil poznani narodni delavec Krist Stokel, in v vznešenih besedah je delegacijo pozdravil SANSov podpredsednik Janko N. Rogelj. VELIK POŽAR V PORTLANDU, ORE. PORTLAND, Ore., 14. januarja. — Tukaj je danes izbruhnil velik požar, ki je uničil več velikih poslopij in napravil občutno škodo. Za gašenje ognja je bil alarmiran ves ognjegasni aparat v mestu. Ameriški delegatje v Londonu prišli v nesporazumljenje LONDON, 14. januarja. — Resno nesporazumljenje je nastalo med civilnimi ,:lani ameri-ške delegacije na zborovanju Združenih narodov iti pa vojaškimi svetovalci Zed. držav. Gre radi vprašanja, kako naj se razpolaga z otoki, ki so jih ameriške čete tekorA vojne zavzele na PacifičnejM' oceanu. Medtem ko so civilni člani delegacije za to, da pridejo otoki pod kako obliko poverjeništva Združenih narodov, pa vojaški svetovalci hočejo, da otoki, ki so bili dobljeni z ameriško krvjo, ostanejo v oblasti Zed. držav. S tem se je pojavil konflikt med vojnim in državnim depart-mentom. Slednji opozarja, da so se Zed. države na konferenci v San Franciscu obvezale, da otoki na Pacifiku pridejo pod po-verjeništvo Združenih narodov in da Amerika svoje dane obljube ne more prelomiti. SREBRNI JUBILEJ Danes obhajata 25-letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana Mr. in Mrs. Matt Baraga, 15612 Saranac Rd. Njiju sin, sorodniki in prijatelji jima izrekajo svoje čestitke ter želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva v zakonu! Naši fantje-vojaki v teku zadnjih treh tednov sta se dva sinova družine Mr. in Mrs. Leo Simončič, 15806 Corsica Ave., vrnila iz službe za domovino. Bila sta častno odpuščena. Prvo se je vrnil Adolph, ki je služil z mornarico 23 mesecev. Nahajal se je na raznih otokih in nazadnje tudi v Tokiju. Sedaj živi s svojo soprogo Frances,' rojeno Krivec, in hčerko Steffie, staro dve leti, na 17705 Grove-wood Ave. Pred dvemi tedni se je pa vrnil S/Sgt. Leo Simončič ml., ki se je pri armadi nahajal 43 mesecev. Udeležil se je bojev v Avstraliji, na Manili, v Philipinah in na raznih otokih. S ženo Car-mel živi v domu staršev na Corsica Ave. * Častno sta bila odpuščena iz armade Frank in Henry Glavan, sina Antona in Veronike Glavan, 1279 E. 55 St. Frank je služil 43 mesecev, Henry pa 31 mesecev in bil je dvakrat ranjen. * Al Milnar, bivši "pitcher" za Cleveland Indians žogometni "team," je po zadnjih vesteh na potu domov iz vojaške službe na Philipinah. Pričakuje se, da se bo prihodnji mesec podal na jug, kjer se bo pridružil žogometnim igralcem St. Louis Browns. PEVSKI ZBOR "JADRAN" Jutri večer točno ob 7. uri se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vrši seja pevskega zbora "Jadran." Vabi se vse pevce in pevke, da se udeležijo. NA RADIJU Občepoznani in priljubljeni godec na banjo, Joe Sodja, igra vsak torek in četrtek ob 11. uri zjutraj preko WTAM radio postaje z priznanim orkestrom Fred Waring and His Pennsyl-vanians. Pravijo, da se rekonverzija zelo uspešno razvija NEW YORK. — Paull G. Hoffman, predsednik Odbora za ekonomski razvoj, in Walter D. Fuller, predsednik posebnega odseka pri istem odboru, sta včeraj dala v javnost izjavo, da je prehod iz vojne v civilno produkcijo v ameriški industriji pet mesecev po končanju vojne dobil tolikšen razmah, da je danes 52 milijonov delavcev zaposlenih v produkciji za civilne potrebe ; da je danes samo dva milijona oseb brečzposelnih, medtem ko je več stotisoč pozicij v industriji, za katere se še niso dobile moči. Isto poročilo trdi, da ni bila civilna produkcija in zaposlenost še nikoli v zgodovini dežele tako visoka kot je danes in da je proces rekonverzije v onih delih dežele že 90-procentno dovršen. Hoffman je predsednik Stude-baker korporacije, dočim je Filler predsednik Curtis Publishing Co. Oba sta od začetka aktivna člana Odbora za ekonomski razvoj, ki je bil osnovan pred tremi leti, da dela za rekonver-zijo ameriške industrije po končani vojni. 200,000 delavcev v električni industriji odšlo danes na stavko U. S. Steel Co. in Ford Motor Co. sta pripravljeni zvišati delavske mezde za 17 odstotkov in pol Danes ob 5. uri zjutraj je odšlo na stavko 200,000 delavcev v električni industriji. Od stavke so prizadete tri velike korporacije, ki izdelujejo električne produkte: General Electric Co., Westinghouse Electric, in pa električna divizija General Motors Co. Vse delo se je ustavilo v 75 različnih mestih sirom dežele, kjer imajo omenjene tri korporacije svoje obrate. KULTURNI PROGRAM V » ŠOLI Jutri večer 16. januarja se bo v Willson Junior High šoli vršil kulturni program, tako zvani "Družitiski večer.** Priredba je pod pokroviteljstvom PTA organizacije in se prične ob 7:30 uri zvečer. Vzpored programa bo vseboval godbo in petje, ki bo proizva-jano po narodnostnih grupah v njih narodnih nošah. Nastopili bodo Slovenci, Poljaki, Hrvatje in Čehi. Učenci in učitelji Will-son šole bodo podali petje, žvižganje, godbo na klavirju in harmoniki. Pred programom se bo od 7:30 do 8. ure serviralo pecivo, pripravljeno po raznih skupinah in kavo. Namen priredbe je, da s6 poveže v svrho boljšega medsebojnega razumvanja, starše, učence in učitelje ter prebivalce okolice, kot tudi obnoviti poznat-stvo z bivšimi učenci. Dalje želi organizacija s to priredbo seznaniti razne skupine o šegah in kulturi vseh narodnosti. Vabi se vse na obilno udeležbo. PREJELI PAKETE Mr. V. Pakiž, 1008 E. 64 St., je prejel pismo od svojega brata Jurija iz Ravne, št. 18, Nova vas pri Rakeku, v katerem mu sporoča, da je prejel poslani paket, za katerega se prav lepo zahva-I ljuje, ker je prišel, ko se ga je najmanj nadejal. Piše, da je prišel paket zelo prav, ker so na take reči v tej strašni končani vojni že pozabili . Takisto je Mr. John Snajder prejel pismo od svoje žene iz Št. Petra na Krasu, da je prejela štiri pakete, ki jih je poslal v oktobru. Paketi so bili poslani po Mihaljevich Bros. Co., 6424 St. Clair Ave. DRAMSKI ZBOR "IVAN CANKAR Članom dramskega zbora "Ivan Cankar" se poroča, da se vrši redna mesečna seja v sredo, 16. januarja ob 8. uri zvečer v navadnem prostoru. Prosi se vse člane, da pridejo na to sejo, če le mogoče. NE BO LETNE SEJE, V petek 18. januarja ne bo letne seje podružnice št. 39 SANSa, pač pa teden dni pozneje, 25. januarja. Vzrok, da se je premestilo sejo je, ker je na isti večer prireditev Slovenk sirom Clevelanda v počast gostom Jugoslovanskega Rdečega križa. ZADUŠNICA v četrtek ob 10. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala za-dušnica z vojaškimi obredi za pokojnega Cpl. Albin J. Dolence, 1131 E. 63 St., ki je bil ubit v Franciji 17. januarja 1944. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. .Delavci, ki so odšli na stavko pripadajo uniji United Electrical, Radio and Machine Workers of America, ki spada pod okrilje CIO. Delavci zahtevajo 30-odstotno mezdno zvišanje Unija je oklicala stavko v podporo zahtevi, za 30-odstotno mezdno zvišanje. Električna divizija General Motors in General Electric sta izjavili, da sta pripravljeni pristati na manjše mezdno zvišanje, kar pa je unija že preteklo soboto odklonila. Položaj je od tedaj ostal na mrtvi točki. Neki unijski zastopnik je izjavil, da bi se bila stavka utegnila preprečiti, ako bi se ne raz-j bila pogajanja med General Motors Co. in unijo avtnih delavcev. Korporacija, kakor znano, je zavrnila priporočila Truma-novega posebnega odbora, dočim je unija izjavila, da je s priporočili odbora zadovoljna. Med stavkarji je polovica General Electric delavcev Unija izjavlja, da je od 200,-000 mož, ki so šli danes na stavko, 100,000 delavcev, ki so upo-sleni pri General Electric Co., ostalih 100,000 mož pa je zaposlenih pri Westinghouse in General Motors. General Electric pa napram temu trdi, da je od stavke prizadetih samo 89,000 njenih delavcev. Kar se tiče položaja v industriji jekla, je položaj danes na splošno nespremenjen. Navzlic temu, da je bila jeklarska stavka formalno odložena za teden dni, oziroma do prihodnje nedelje opolnoči, pa je okrog 25,-000 mož v Nem Yorku, Indiani in ponekod drugod prenehalo z delom, v obče pa se produkcija jekla nadaljuje. Ponujajo delavcem 17 in pol procentov zvišanja Kakor se poroča, je U. S. Steel Co., ki vodi pogajanja z United Steel Workers, včeraj prišla na dan s predlogom, da se delavske mezde zviša za 17 procent in pol, kar je znatno manj kot pa zahteva unija, ki je oklicala stavko, ko je bil za vrnjen njen predlog, da se plače zvišajo za $2.00 na dan. Predlog za 17 procentov in pol mezdnega zvišanja je stavila včeraj uniji avtnih delavcev tudi Ford Motor Co. v Detroitu, kjer se pogajanja za nov sporazum nadaljujejo. Stavka klavniških delavcev določena za jutri Jutri bo očividno prenehalo z delom okrog 300,000 delavcev v klavniški industriji, ki pripadajo unijam CIO in AFL. Ako se stavkovni oklic izvede, bo ustav- ljeno vse delo v 139 klavnicah širom dežele. Kakor se poroča, pa so se unije, sporazumele z nekaterimi manjšimi klavnicami, v katerih bo delo šlo naprej. Telefonski položaj je bil danes zjutraj neizpremenjen. Tehnični in popravljalni delavci nadaljujejo s stavko in telefonski operatorji, ki nočejo na delo skozi piketne vrste, so doma. Lokalna telefonska postrežba v Clevelandu in drugod je do sedaj še malo prizadeta, resno pa trpi telefonska postrežba na dolgo distanco. POGREB VIKTORJA BOŠNJAKA Pogreb pokojnega Viktorja (Vitus) Bošnjak se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče poleg svoje soproge. Doma je bil iz Kokloščeveca pri Samo-boru, kjer zapušča brata Martina. Tukaj ne zapušča sorodnikov in v oporoki je imenoval profesorja Math Braidiča, ki se sedaj nahaja v New Yorku, za oskrbnika svojega imetja. Bil je strojni mehanik in član društva št. 14 HBZ. GOVORNICA NA SEJI Jutri večer se vrši redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zanimiv govor bo podala Miss Geraldine Powers. Pričetek seje točno ob 8. uri zvečer. Članice so vabljene, da se seje udeleže ob času in obenem, da pripeljejo s seboj tudi svoje prijateljice, da pridejo. NOVI URADNIKI Slovensko samostojno podporno društvo "Kranj" je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1946: Predsednik Math Kern, podpredsednik Joseph Drobnich, tajnik Frank Štefe, 852 E. 73 St., tel. HE 6181, blagajnik Frank Fende, zapisnikarica Frances Pemach, nadzorni odbor: Joseph Kne, Joseph Drobnich in Anton Sajovic, zdravnika: F. J. Kern in Carl W. Rotter. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu. VSTOPNICE ZA ČAJANKO Vstopnice za čajanko, ki se bo vršila v petek večer v počast to-varišici Kraigherjevi, se dobijo pri Mrs. Wolf, 14703 Sylvia Ave., Mrs. Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., ali pa v četrtek večer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. STkAN 2 ENAKOPRAVNOST ' 15. januarja, iS 15. ;enakopravnost' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 9231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) -------------------- For Half Year—(Za pol leta) —----------------------- For 3 Months—(Za 3 mesece) --------------------- _____$7.00 4.00 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)---------- For Half Year—(Za pol leta)------------------- For 3 Months—(Za 3 mesece) --------------- $8.00 4.50 ... 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)--------------- For Half Year—(Za pol leta)------------------ ..$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Ivan Bosijančič: VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI. ILJA EHRENBURG; Nuernberški proces (Iz ruščine prevel John Kaučič) nič ne razlikujejo od stotisočev j tajo vprašanje, katero deželo drugih zločincev. Razlikujejo se bodo napadli prihodnjič. Potem Novinar, ki ni popolnoma ravnodušen, lahko najde mnogo zanimivosti na neumberškem procesu vojnih kriminalcev. Kakor mnogi novinarji, sem tudi jaz nastanjen v hotelu, kjer so na Neka tovarna v Nuernbergu, katera je slučajno ostala nepoškodovana od bombardiranja, zdaj izdeluje ustnike za cigarete z napisom "Spomin na nuernberški proces"! Bodite popolno- stanjeni ameriški in angleški j ma prepričani, da se direktor to-sodniki in "eksperti". Ob veče- j varne nič več ne spominja, da je rih je hoteljska dvorana polna ravno ista tovarna še pred krat-raznopisne množice popivajoč [ kim izdelovala tanke za Hitler-dragi šampanjec, med tem ko; ja. Simulanti se s polnim zaupana pol gola nemška dekleta ple- njem zanašajo, da bodo tudi nji Z posebno pozornostjo zasledujem v našem slovenskem tisku javno mneiije naših slovenskih naseljencev v odnosu na dogodke, ki se vrše v "stari domovini." Velika večina so te dogodke pravilno razumeli in stoje z vsemi svojimi simpatijami in s svojim delom na strani JFedera-tivne Republike Jugoslavije. Ce je v začetku še bilo nekaj, kar ni bilo dovolj jasno, je danes brez dvoma pravilno raztolmačeno. To, seveda, ne potom -strupenih člankov nekega Spencer Irwina, Dorothy Thompson, ali pa "Ameriške Domovine," temveč v veliki meri potom pisem, ki prihajajo direktno od naših svojcev iz raznih delov Jugoslavije. Samo eno takšno pismo je za pravilno ocenjevanje dogodkov v Jugoslaviji bolj pomembno kot pa cel koš člankov Dorothy Thompson, ki o Jugoslaviji ve le toliko, da se tam vrše ekonomske in socijalne spremembe, ki so de-finitivno obsodile na smrt fašizem in zato, po mnenju te gospe, treba z vso vnemo delati na tem, da se te spremembe onemogoče. Seveda niti eden od teh sovražnikov nove Jugoslavije ne producira teh laži zaradi neke posebne ljubezni do jugoslovanskih narodov, temveč zaradi svoje vdanosti reakciji^ kateri ponižno hlapčujejo. Jaz sem šele eno leto tu v Ameriki. Prišel sem na božič 1. 1944, po 3-letni poti skozi taborišča v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Do avgusta 1. 1942 pa sem se nahajal v šejo in pojejo z nemškim akcentom anglo-saksonske pesmi in čistokrvni "arijci" plešejo razne zamorske plese. Hotel, kjer stanujemo, je še precej razkošen, čeravno nima strehe. Glavne stopnice so še sedaj zasute z razvalinami od bombne eksplozije. Mesto ni več mesto, ampak kup razvalin in le malo hiš je, ki so ostale nepoškodovane od bombardiranja. Nuernberški meščani se delajo, kot da jih proces vojnih kriminalcev prav nič ne zanima. Mesto je še vedno torišče nacizma. Pod razvalinami še vedno mrgoli nacističnih podgan—podtalnih organizacij Hitlerjevih privržencev. Kot znano, je eden izmed glavnih "zvezdnikov" nuernberš-kega procesa tudi Hitlerjev "prestolo-naslednik" Rudolf Hess, ki je kratko pred procesom zbolel na amneziji (izgubi hove žrtve zbolele za "amnezijo". Hess in Ribbentrop bi zdaj dala milijone, če bi ljudje pozabili na vsa ta strašna leta uničevanja nedolžnih ljudi v plinskih celicah. Toda ljudje se dobro spominjajo vsega in knjiga strašnih zločinov se odkriva na nuernberškem procesu, razgaljajoč krvava razbojništva, surovosti in hudobije teh civiliziranih nadljudi". Civilizirano človeštvo je izreklo svojo sodbo nad temi kriminalci že mnogo prej, predno se je začel nuernberški proces. Proces je bil organiziran na pobudo izmučenih narodov, ki so se zakleli, da prej ne bodo mirovali, dokler ne uničijo fašizma in nacizma. Mi, sovjetski državljani, poslušamo tukaj zgodovino nacističnih zločincev, katere že davno znamo na pamet. Ti strašni zločini niso zapisani s črnilom, zapisani so s krvjo rus- . . ^ ^ . - kega ljudstva in ostalih evrop- spomma). Najboljši svetovni psi-l ljudstev. hiatri so več dni zaporedoma re-šetali vprašanje o tem, če je Hess odgovoren za svoje zločinska dejanja. Cele knjige so bile napisane o utripu njegove žile. Ko je bilo vse to storj^o, se je Hess na enkrat dvignil in izjavil, da se je naveličal igrati "norca" in da je popolnoma zdrav. Hpss se ja prvič odločil Vsa pošastna grabi jen ja in uničevanje—vse je tesno povezano med seboj. Vprašanje uničenja Evrope se meša s tem, če je Fritsche v zaupnem pogovoru odobril te ali ona Keitelove cir-kularje ukazov. Zagovorniki generalov trdijo, da so vsega kri- od njih samo po svoji straho-petnosti, surovosti in hudobiji. Na zatožni klopi ne sedi samo teh dvajset zločincev, pač pa tudi fašizem in nacizem, njegova volčja ideologija, izdajstvo, brezmoralnost in gobezdavost. Ljudje iz raznih osvobojenih dežel niso prišli samo zato v Nuernberg, da bodo navzoči, ko se bo izrekla kazen nad temi zločinci, ampak prišli« so kot tožniki, da razkrijejo knjige nacističnih zločinov pred sodniki in rešijo bodoče pokoljenje tega, kar so morali sami pretrpeti. Da, ljudstva se ozirajo po razrušenih mestih in vaseh ter sanjajo o bodočnosti, ko bo človek brez skrbi obdeloval svoja polja, in ko se tovarniškim delavcem ne bo treba bati, kdaj bodo začele padati bombe na njihove glave. Mi ni natančno znano, zakaj so si nacisti ravno Nuernberg izbrali za svoj sedež. Tukaj so imeli svoja glavna letna zborovanja, kjer so paradirali z avtomatičnimi puškami in strojnicami. Ravno isti ljudje so kasneje pomandrali celo Evropo. Nekateri "strokovnjaki" trdijo, da je Nuernberg važno zgodovinsko mesto, in da so nacisti hoteli povezati z njim svoje razbojniške pohode z zgodovino tev-tonskih zavojevalcev. Drugi zopet pravijo, da so nacisti izbrali Nuernberg zato, ker ima zelo ugodne železniške zveze in obilico luksuznih hotelov, že mogoče! Toda jaz naj k temu še dodam, da je bil Nuenrberg nekoč dobro poznano gnezdo nemških rabljev. V mestu se je nahajal muzej srednjeveških inštrumentov za mučenje ljudi in zato ni prav nič čudno, če so si ti satani dvajsetega stoletja ravno to mesto izbrali za svoj sadež. Združeni narodi so izbrali Nuernberg, ali bolje rečeno, kar vi "strurmtruparji", nakarvsta- takf^t'"k" ' zagoyprniki slednjih, ki hi-j je ostalo od Nuemberga, za ° IQ o r.-lOTrQti /ic en Vlili |pe(jnarodno sodišče zato, da bo Belgradu. Omenjam t(^z razloga, ker sem tam imel prili-jza "izguWo spomina pojasnjevati, da so bili ko spoznati fašizem v vseh njegovih oblikah, z vso propa-^ so bih Nemci strašno tepeni | "gturmtruperji" ponižna jagnje- gando in delom, s cilji in metodami, da se do teh ciljev i uničeni pred Stalingradom. Se-° ' veda, dokler so nacisti zmago- vah, se je Hess vsega dobro spo- pride. Da je fašizem v Jugoslaviji doživel svoj poraz, se je za zahvaliti tistim hrabrim borcem Osvobodilne Fronte, ki so pod vodstvom maršala Tita vodili 4-letno borbo v gozdovih in planinah Slovenije, Bosne, Črne Gore, Dalmacije, Srbije in Hrvaške, ter v Julijski Krajini in na Koroškem. Po ti dolgi in strahoviti borbi, ki je ustvarila seda- ^ ^ , ... „ , . T T L- u-i -1 Taksno pobožno zeljo pa m njo Federativno Republiko Jugoslavijo, bi bilo pravilno, ^ess. Našel je sebi pričakovati, da se jugoslovanskim narodom da popolna ■ enakega partnerja po "izgubi svoboda, da si svojo lastno zemljo uredijo na način kot si; spomina". Tudi von Ribbentrop to sami žele. Da se jih ne ovira pri njihovem delu obnove, I je tik pred procesom izjavil, da ki ni nič manj junaško kot je bila njihova borba in konč- J® ^elo nervozne konstrukcije , no, da jim se da svobodo, da v samem začetku zatrejo vsak poizkus, da jim se v novo odejo odeti fašizem vrine v njihov dom. Kajti s Hessom, Goeringom, Schachtom, Ribben j ta in da so vsega krivi samo gestapovci". minjal. Ko je sovjetska armada! Ko je bilo prečitaho neko pi-vdrla v Nemčijo in začela trkati | smo, ki je razkrilo strašna dejana vrata samega Berlina, se je! nja teh zločincev, je vstal neki pa Hess ponovno odločil vse po-1 zagovornik v črnem fraku in zabiti. dejal: "Ce bi bil avtor pisma ta- krat vedel, da bo njegovo pismo objavljeno, bi ga popolnoma do sodili zločince tam, kjer so skovali načrte za svoje zločine. Goering se obnaša na obrav navi popolnoma brezbrižno, kakor da ne more razumeti, zakaj ga po nepotrebnem "žalijo". Novinarjem je rekel, da je za svoja dejanja "odgovoren samo nemškemu narodu" in nikomur se jih na enkrat polašča strah. Seveda jih ne čaka nagrada, pač pa vishce. Sedaj nihče izmed njih ne mi-sU na nemški narod. Nobena ti-tularna nazvanja ne morejo zakriti fakta; pred nami se nahajajo gangsterji, zasačeni na mestu zločina, gangsterji, kateri so dvajset let nastopali kot "veliki državniki" v očeh zapadne civiUzacije. Kakor vsak navaden nemški "Fritz", ko je bil v jet, tako tudi njihovi voditelji zdaj skušajo zvaliti vso krivdo na fuehrerja. General Keitel, ki je bil eden izmed glavnih stebrov "tretjega rajha", zdaj pravi, da je bil samo vojak, ki je vršil ukaze "odzgoraj". Von Ribbentrop zopet trdi, da diplomati nisi odgovorni za zločin-stva Hitlerjevih kohort. Vse te zločince na zatožni klopi ogledujem od blizu. Premišljal sem o tem, kako se bom sestal ž njimi, še v Rževu, v gorečem Brjansku, poleg odkritih grobov v Bab jem Jaru, v Min-sku in ob pečeh Majdaneku. Ogledujem si jih in premišljam o njihovih "junaških činih": pred očmi mi migljajo pariške ulice, po katerih korakajo Keitelove divizije, premišljam o naših dekletih, katera so onečašča-li Fritzi, o peklenskem trpljenju poljskega naroda in pogoriščih Ukrajine in Belorusije, kjer je gosporadil "gauleiter" Rosenberg. Ali je res samo osem sodnikov za sodnijsko mizo ? Nikakor ne! Tukaj so tudi moji sobratje in sestre; stotisoče vojnih ujetnikov, katere so te pošasti pobile . . . tukaj je stotisoče otrok, starcev in žena, katere so ti "nadljudje" žive metali v ogenj . . . tukaj je milijone žrtev Maj-daneka, Iswiecima in Treblin-ske . . . tukaj je nedolžna kri ti soče in tisoče talcev, pepel ruskih mest, črne rane Leningrada, Varšave, Beograda in Londona. Tukaj je vse človeštvo, ki bo obsodilo te zločince s fašizmom in nacizmom vred! Ko je sodišče vprašalo Goer-inga, kakšno službo je zavzemal v takozvanem "tretjem reichu", je začel šteti na prste. Naštel je do deset, se nasmehnil in rekel: "To je vse". Tako med drug.mi nazvanji ni pozabil povedati, da je bil "načelnik gosdarskega oddelka" in "predsednik državnega lova". Popolnoma pa je po- imam najboljšo zbirko uffl«' kih slik in kipov". Med teffl je požigal tuja mesta, je ] nil svoj brlog s slikami in k Obešal je dekleta, toda ob is' času je zbiral dragocene predstavljajoče žensko leP Toda kljub temu, da je že 4 v ječi, kjer ne dobi vsega M hotel, pa je še vedno debel' klop. Zanj bo treba pripi*' debelo vrv, ne pa nava^' "štrik", kadar ga bodo oli® li. "I nil. "1 bom lišče nila, pom slej • ločei Rudolfa Hessa s o opi®'' kot "vzor" narodno-sociali^ ne stranke. Toda meni ne S" glavo, kako more nekdo' vzor" brez človeške vesti, j mulant Hess sedaj pravi, dit mendarodno sodišče nima pM ^ ce soditi. Jaz nisem noben \ rist, to kar hočem povedat), ma popolnoma nobene zve* poglavji mednarodnega jg ^ ka. Ponovno hočem poudarili j preprosto resnico: 1 "j Vsi narodi Sovjetske zve^ ostalih evropskih dežel, kaM jjy so znana zločinstva surovih cTvr>r.inim Jugoslaviji, čeravno je čez 800,000 otrok v Jugoslaviji ob-lpa vam bo sleherni i^mcd njih ako jih ogleduješ. Bi "k.kor ne! To^kljub v^^m n nih deželah in da j3 on tisti, ki \ , . X • ' u- ui 1 — odgovoril: "Sadil sem krompir"! mores , da bi se ne vprašal: jg. ziocinom, ki so j.n siorni nau gg je debelil na račun Evrope, no fnKoru-ii m cmrt m ni ni m l ® . . _ . ' M A ivcrlA- drugemu. Dobro bi bilo, če bi drugače napisal ..." S tem j spomnil Goeringa—dokler vsak sodnik in jurist lahko so- g 3 lahko ogleduje skozi okno glaša. Beseda "eksotika" se lah- i godne dvorane razvaline mesta, j zabil povedati, da je lastnik veko primerja s Franckom, rab- upam, da jih ne bo več dol-1 like tovarne "Herman Goering ' Werke" in da je bil načelnik Hitlerjeve letalske sile. Ta debela pošast je bila zamešana v vse nacistične zločine: od požiga "Reichstaga" pa do samega požara Evrope. Ko je poučeval nacistične letalce pobijati nedolžne ljudi, se je lopovsko hva-stal: "Vso odgovornost prevzamem nase ..." Sedaj pa ima samo eno željo še: kako bi se iznebil te "odgovornosti". Sedaj, na obravnavi, vsem meča prijazne nasmehe, prav tako, kakor je prej metal bombe na mirna mesta. O, da, Goering je zdaj pozabil, kako je pomandral češkoslovaško, kako je sistematično organiziral lakoto v zasede- ne! Hessova in Ribbentro- vojnih ujetnikov, je bil Goering, orožje samo Nemci, ne pa Rusi, Poljaki in Cehi." In kaj vidimo danes? Danes stoje pred nuernberškim sodiščem ruski vojaki s puškami v rokah, med tem ko jim predstavniki "nadljudi" podajajo kavo, jih kličejo "kammerad" in snažijo škornje tisti "nižji rasi", katero so hoteli zasužnjiti sojenih na tuberkulozo in smrt in čeravno bi bila krščan-1 "'go^r%em"race In "go- li res mogoče, da so ti klavemi' človeštvom, obtožcnci ne izgle- gi" I strahopetci uničili celo Evropo ? j preveč obupani. Sodna at- Obnašanje obtožencev je ena Je-li mogoče, da so pomorili na 1 mosfera m obnašanje nekate nuern-: deset milijonov človeških živ- tožiteljcv, je napravilo na- ska dolžnost vsakega, da jim nemudoma priskoči v pomoč.' Iz svojih političnih razlogov ta "katoliški časopis" poskuša sejati razdor in sovraštvo med posameznimi skupinami ' Slovencev, ki žele pomagati svojemu lastnemu narodu iz preprostega razloga, ker jim to narekuje njihov človeški, krščanski in socijalni čut. Ni seveda nobeno novo razkrit-■ je, če poudarim, da se ta časopis poslužuje nečastnih sredstev in laži. Ta odkritja so bila že večkrat objavljena v "Enakopravnosti," "Prosveti" in tudi drugem časopisju. Pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije, govore vedno eno ter isto resnico, toda ta "resnicoljubni" časopis se bo boril na vse mogoče načine, da ta resnica ne prodre v katoliško javnost. Iz gornjega je menda dovolj jasno, da je tu beseda o "Ameriški Domovini." Ker sem pa, kakor sem že omenil, j "Ameriška Domovina" poslužuje istih laži in istih metod, i nje precej pomirjevalen vtis, se- največjih eksotičnosti berškega procesa. Razume se, 1 jen j? , bili so časi, ko je bil Seiss-In-' Za izvršitev kakoršnega koli • ^ kolikor so ti zločinci va-quart še jurist, toda takrat, ko dela je potrebna nadarjenost,' J®'" ^'1'^ svojih lastnih sodišč , je mučil holandske talce, je po-: dočim je za uničenje ni potre-polnoma pozabil na rimsko pra- ba. Vsak navaden zločinec lah-vo. Sedaj pa, ko se je sam zna-! ko ubije Puškina, ali pa uniči šal pred sodniki, se je pa ta ra-! Tolstojeve knjige. Ljudje, ki S0| belj naenkrat spomnil rimskega'de na zatožni klopi v Nuernbsr-prava. I gu, se duševno in moralno prav kjer so imeli obtoženci opravka samo z rablji, ne pa z zagovorniki in juristi. Vsako jutro pred odhodom na obravnavo, se obtoženci mnogo pomenkujejo med seboj. Goering skuša zainteresirati v isto, kar je že leta 1942 bilo zapisano v časopisju, ki je v pogovor Doenitza, ki pa javno Jugoslaviji bilo v službi fašizmu. Ce se v cilju propagande kaže, da se ne briga dosti zanj. proti Osvobodilni Fronti in voditelju nove Jugoslavije I^osenberg sc posvetuje o nečem f,. ^ . „ , v . . , v. . ■ , J s Franckom. Von Papen nekaj ** A lir\m r*\7i r» o r\r4C 1 n vi 1 1 o icfin m7l IH ISLl n motY">n poučuje von Schiracha. Skrat- katero je slekel prav do nagega. Pred vojno je Goering napisal članek v vojaškem mesečniku pod vzglavjem: "Umetnost napadanja". Zdaj na obravnavi pa vedno pošilja svojemu zagovorniku razburljive pismene pripombe; uči se nove umetnosti —umetnosti br aniti samega sebe, dočim je na Nemčijo popolnoma pozabil. Goering je tudi avtor takozvahe "Zelene brošure", s katero je hotel napraviti iz Rusije nemško kolonijo. Sedaj na obravnavi pa "študira" znake na ramah ruskih častnikov. Ta človek je po vseh člo- je ukazal zbrisati Lening*^ površja zemlje in da se v žigosati vsi ruski vojni uj®^,' Ko je bil na dopustu v kamor je prišel z ruske fta ruske rusKe 2a] je dejal svojim kolegom: tu veško življenje na i vredno počenega groša". svoje življenje je znal Keit® J niti zelo visoko. Morilec nov ljudi bi zdaj rad še^^^ no, zemlja pred njim se z® j gg pira in ne bo več dolgo, I'" bo znašel na vislicah. Rablji — Franck, Stre''^^^ Ja Frick, Neurath in Seiss-D^^'^j —bodo še nadalje valili J ^ drug na drugega ali pa tve do samega konca. Keitel in Jodl pa odločno " njajo krivdo agresivnost'- ^ kor izgleda, so napadli ^ jj v samoobrambi, da se ubC tujih napadalcev. , Schacht pazno posluša ji'' šele eno leto tu in sem imel prilike spoznati metode faši-, kot jih se je posluževalo nacistično časopisje, tedaj ne vi- ka, obnašajo se tako, kakor dajveskih pravilih čisto navaden stične propagande v "starem kraju," naj mi bo dovoljeno, dim nobenih razlogov, da ne bi verjel, da duh dr. Goebbel- se ni nič posebnega zgodilo, ka-1 lat. Leta 1940, ko so Nemci za-tu zapisali, da ni samo gola slučajnost, da je v tem "kato-j še vedno živi. , kor da so se sestali na posveto-j čeli grabiti po Evropi, so je ljudi. I vanje b fuehrcrjem, kjer reše- Goering hvalil Rosenbergu: "Jaz! (Dalje'prihodnjič) cinična dokazovanja svoj- j varišev. On ni nikogar m® ogenj ali mučil. On je nanciral tatove in rablje. " f. noma ravnodušno prizna^^'.^j je s pomočjo "Mefo" zbral 1 sel mirjard mark za obofO "Tretjega rajha". Ko so n® y, cesu predvajali film "Hil'® i ska zverstva", se je ScH" obrnil proč, hotcč pokazat|j^^^ se to njega ne tiče. On je P gal nemški armadi napad^t'^^v ge dežele, pomagal je hit'^, ■ cem pobijati Francozc, ^ \ Ruse in Jugoslovane s jih je ves čas zalagal ^ jem. Kako naj sc sedaj ^ proč od uničene Evrope če, da se to njega ne ti^^ prav sam ni nikogar ubil-odgovoren za smrt mil'J liškem" časopisu marsikaj zapisano od besede do besede: K01VCC prihodnjič g ^5. januarja, 1946 el ENAKOPRAVNOST STRANI TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) ifjr! "Prizadeval si bom," je odvr- 0# "Torej pojdi — pojdi! Poslala popoldne Luizo na sanka-goi) Tereza se je počasi dvig * nila, stopila je okrog mize in gi»| pomagala Gottfriedu s stola. Do-0 prebivala vedno strogo tL? ""^eno; njena spalnica je bila di; ^ i^jegova v gornjem nad-pja' ® ^opju. Zdaj pa je šla z njim !D j E° ^^Piiicah do njegove sobe. ti,) Srnila je okno g temno zave-da bi skrbno izločila rezko jjjj} ^vetlobo sončnih žarkov. Nato trljj latiš. Ah, čutim, da sem ob spominu na nekatere stvari kakor začaran. Celo jaz, tvoj tako imenovani učitelj, ki te je hotel učiti vseh umetnij človeškega duha! Gromska strela! Kaj je naglo učinkujoči arzenik v primeri s plazečim strupom, ki sem ti ga zadnja leta' dan za dnem vlival! Ne, ne, najdražja, ti si nedolžna — nisi sposobna, da bi spoznala ..." "Nesmisel!" je zaklicala s polnim glasom. "Ker me ljubiš, bi bil rad viteški! Igrača si svojih čudnih domislekov in ob Vesela olajšava Hrbtobola Iz KRVI RDEČE... Počastilov spomina kraških jorcev, padlih za domovino ■"V ]e odoH!rrr,;i„ r, • " čutkov. Obvladuj se! Pokoplji o**"™** Kakor ja, ker pravkn: Sk,- h j® dejala do- nkavo, kakor bi govorila otro-zdaj in zaspi." J® suknjič in sezul čev- J® ter se ječe zrušil na poste-^ • ! i* , ^^3 sem spet tu. Kako čud-I ° ^ m sedi k meni, Tereza, J , '^^•jljubša. Ne dajaj mi ' H čaja, sovražim ga. '^ sii tudi pilul ne več, nič '■ v: ^ oristijo. Samo oči me bole a M po njih." lasj _ Globoko, blaženo gl' ki ke. na se je zasme- - ^ slej me tako, Terezika, J® najljubše! Saj veš, vsa J sredstva mi ne ko- M vendar poznaš vzrok ^ X nespečnosti. Danes poznaš '5 gubico v moji duši." ^ rtri v<5o pa, da si ženeš k srcu." 1 ki i® prijefa za obe ro- ^ je rekel in uprl k? sW obr?'» odprte oči v njen Bvoje az, ti hotela očitati, Gott-tiif. ' nikdar več ti ne bom "%%%* dUbUa." tio Čas, ko mi boš sa- celn ^ ' marveč me obsojala, Z P^klmjala za vse to, kar H fokn ^ storil. Položi mi svojo 4 Reci mi, da si ne- ^ ji Ti slišim iz tvojih ust- jd# i'8i n%kWma!" je zašefietala "S ftli ^ se," je dejal. Ni se ' # "la. p Toda ti si nedolž-4 mZl^^ ostrega pre- froi "jii prišel do tega du v ^trok' Ty . eno- Kaj govoriš! Natan-:_,c^ la. kaj sem stori- ' ilifj Pove^ ^ ^0' "e jezi se, če ti 'M Sem nekako čutim, L ofj tieiša Močnejša od tebe. Moč-^ i seijj i od tebe. Ustvarjena rila bom! Storila bom to ali ono! ' "Ti si junakinja; toda obenem si sužnja lastne volje! In prav to je! Ti si storila, ker si morala poslušati ukaz svoje volje! Tvoja volja te je obvladala, povezala je tvojega duha! Impulz je postal neizbežen in sklep nujnost. Ti si storila! Za mene! Po meni! Ni bila tvoja volja! Jaz sera bil, jaz! Jaz sem tičal za tvojo voljo! Nisem te niti ustavil, ko-bi mi bilo še mogoče! Dopustil sem, da ni bilo več izbere! Otrok! Ti lahko trdiš, kar hočeš, toda jaz sem storilec in ne ti in čudno je, toda prepričan sem, da bi te celo zakon štel za nedolžno!" Sklonila se je in naslonila svoj obraz na njegovo lice. "O Gottfried, čemu riješ spet po teh stvareh!" "Ah!" je dejal. "Ko bi le lahko spal! Spanje bi mi dalo novih moči. Spati pa ne morem. Niti takrat ne, če pridem ponoči dol k tebi ali če prideš ti k meni gor. In če se še tako tesno priž-mem k tebi — da bi se rad sko raj pogreznil v tvoje telo — ne morem spati. Vedno poslušam tvoje enakomerno dihanje. Ti seveda spiš! Ker si nedolžna." "Gottfried, ali ni nobene pot' v pozabi jen je? Ali ti res nika kor ni mogoče, da bi te stvari nekoliko pozabil ?" "Saj preteklost ni tako huda kakor bodočnost," je zatrjeval. "Da, prav za prav bodočnost! Tereza, samega sebe se bojim." "Ali ne morda samo zaradi tega, ker si v Gamu? Drugod bi svojo nespečnost nemara ozdravil." (Dalje prihodnjič) K" I r*" tako 1 cucija e#i iiq"'*','! "tj k^Ij. ke to je moja konsti-se je suho nasme-otrok," je izjavil. "Ta- ALI STE SI PRESKRBELI? Citatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najnovejšo knjigo, "A Nation of Nations," ki jo je spisal naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Vsak bi jo Za blagodejno olajšanje poskusite čisti, lahki in preizkušeni način, ki pomaga pri navadnemu hrbtobolu. Samo denite velik Johnsonov BACK PLASTER ravno na boleči kraj. Njegovo nežno lečenje prijetno GREJE vaš hrbet, olajša bolečine in okorelost. Gorka flanelasta podložka obvaruje proti mrzloti, nudi oporo— vpliva prijetno! Izdeluje Johnson & Johnson. V vseh lekarnah. BACK PIASTER KONCERT ZBORA SLOVAN Za časa borbe je bil Kras ena sama živa plamenica upora. Kraški človek je kakor vedno, tako tudi v zadnjih, najtežjih etih zgodovine stal trdno, na-lik kraškemu kremenu, na braniku domovine. Ali v borbi so padali najboljši sinovi tega sončnega koščka slovenske zemlje. 15. februarja, 1944, so odjeknili nad Sežano v zarasli jami zločinski streli. Štiri srca so nehala biti. Tovariš Frančeškin Alojz je bil doma iz Kostanjevice na Euclid, Ohio. — Težko je vse si zapomniti, kako je bilo tedaj ko se je ustanovil pevski zbor Slovan. Vendar želim po najboljših spominih to na kratko opisati. Bilo je leta 1936, ko se je pojavil med nami rojak Jakob Naglic. Začel je zahajati v dru žabni klub Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., kjer smo večkrat prepevali narodne pesmi. Dopadlo se mu je naše petje in večkrat je ome nil, da v taki okolici, kot je tukaj, bi bilo priporočljivo ustano viti pevski zbor. Tako se je ide ja uresničila. On je imel sposobnega sina, ki nas je v petju poučeval. Neko nedeljo smo se začeli zbirati v stanovanju Mrs. Jak še na E. 200 St., kjer je bilo naše prvotno zbirališče. Ona nam je računala malenkostno vsoto za najemnino prostorov. Potem ko se je enkrat stvar začela, nas je bilo vsako nedeljo nekaj več Končno se nas je nabralo že lepo število navdušenih pevcev Mladi Naglič nas je lepo izvež-bal, tako da smo še istega leta jeseni podali lep koncert v spomin, velika skala s kraške gmajne, kot prispodobo njihove neornajnosti v borbi. Še drugod so posejani grobovi junakov, katerih imena bodo ostala Kraševcem nepozabna. Padli so tovariš Pire Mirko iz Koprive, predsednik ONOO za Srednjo Primorsko; Sonc Franc-Opel, načelnik gospodarske komisije za tržaško okrožje; Kariž Hilarij, član Okrožnega odbora OF za Kras; tovari-šica Fabjan Danica, tajnica KNOO za Avber-Gradnje; tov. Grča, predsednik KNOO iz Štanjela in' njegov sin; Sirca Leopold iz Godenj. Predolgo bi bilo naštevati vse borce in terence in preproste ljudi s Krasa, ki so za časa osvobodilne borbe dali svoja živ- Krasu. Zgodaj je politično dozorel, zato se je odtegnil unifor-' Ijenja za domovino. Vsepovsod 3% I'S* , let^, iiti"; pol'. M: V)< : 1 jerft .ti, :,y »"'S HI dCll' o' ic ,r lij' (< ? I „y ^l^tucije sploh ni, kakor moral prečitati in lastovati! izvirna pisma iz Stare domovine v "Enakopravnosti" Naši čitatelji brez dvoma z zanimanjem ®rejo pisma iz starega kraja, ki jih priobču-j®ino v "Enakopravnosti" že nekaj tednov. Osebnost teh pisem, ki opisujejo grozote, ka-so naši ljudje pretrpeli tekom vojne, je *|Jihova izvirnost in pa njihov preprosti in Ottxaci slog. Ta pisma, ki so dospela v Ame-''ko od sorodnikov in domačinov, podajajo '®snično stanje razmer tekom strašnih let °kupac^e, obenem pa nam nudijo vpogled v ^ovo življenje, ki se poraja v naši stari do-kovini pod vodstvom osvobodilnega gibanja. Citatelje, ki prejmejo kakšno pismo od ^^ojcev iz starega kraja, prosimo da ta pisma ^•*■111680 ali pošljejo v naš urad, in jih bomo P*'iobčili v listu "Enakopravnost." Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., v Collinwoodu. Imeli smo jako lepo udeležbo in smo še danes hvaležni poset likom tistega našega prvega koncerta, ki so se tako številno odzvali. Preje sem pozabil ome-liti, da se je pri pevskem zboru izvolil tudi odbor. Torej prvi odbor je bil sledeči; predsednik Jakob Naglič starejši, podpredsednik Leo Križman, tajnik Fr. Rupert, blagajnik F. Germek, zapisnikar Andy Ogrin. Tako je odbor in ostali pevski zbor začel delati za veselico, ki smo jo obdržavali 2. maja leta 1936 na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher \ve. Dohodke od te veselice S3 j 3 rabilo za financiranje stroškov zbora. Seveda, čez nekaj časa po ustanovitvi Slovana, smo glavni stan istega preselili v S. D. Dom, '{amor spadamo in kjer se še sedaj nahajamo. Omeniti moram, da smo v par letih izgubili najboljše moči, ker so odšli tam, kamor bomo šli enkrat tudi mi za njimi. Prvi je bil dobri tenorist in svoj čas pevovodja pevskega zbora "Soča", brat Rudolf Per-dan, ki je preminil 8. januarja 1940 leta. Drugi je bil Frank Mahne, rojak zelo veselega zna-'aja in znan kulturni delavec in igralec. Tretji je bil Leo Križman, vnet član ža napredek zbora. Četrti je bil Matija Matjan, tudi jako dober tenorist. Tako smo v par letih časa izgubili štiri najboljše moči, ki jih še danes pogrešamo in jih bo^fio Š3 tudi v bodoče. Končno pa vabim vse naše dobre prijatelje in prijateljice, da se udeležite desetletnice pevskega zbora Slovana, ki jo bomo praznovali 20. januarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., z lepim koncertom. Na svidenje! Frank Rupert, predsednik. eiaiit infantile riVlIT paralysis JANUARY 14 31 ■■■■■■ Natis'sl Faur>d»*ien fsf Infanlllt foral'it# mi "premilitare". Umaknil se je preko meje. V Ljubljani se je preživljal s krojaštvom. Istočasno se je boril za pravice delovnega človeka. Na Primorsko se je vrnil po razpadu Italije in takoj začel z organizacijskim delom. Bil je član bivšega okrožnega odbora za Kras. Kot aktivist je delal neumorno. Dne 29. januarja 1944, je padel v sovražnikovo zasedo. Odpeljali so ga v sežanski zapor. V njegovi družbi so ujeli tudi tov. Grmeka Cirila iz Avbera, ki je bil tajnik okrožnega NOO za Kras. Tovariš Ciril je deloval za osvoboditev Primorske že v času bazoviških upornikov, zato je bil obsojen na pet let konfi-nacije. Zaradi amnestije se je po treh letih vrnil domov, kjer je pa takoj spet poprijel za delo. Deloval je v Italiji še pred padcem fašizma. Odmev svojega prepričanja z zmago pravice je našel že med svojci. Njegova sestra Zora, tajnica ZMŠ v Trstu, je kot talka darovala svoje življenje v Trstu, v uUci Ghe ga. Brat, tovariš Alfonz, je da nes tajnik ONOO za tržaško okrožje. Nepričakovano so ilne 30. januarja 1944 vdrli v hišo tov. Kariže Karla v Križu pri Toma-ju nemški razbojniki in ga brutalno odvedli v sežanski zapor. Bil je vojaški referent pri ONOO za Kras. po Sloveniji so posejani njihovi prerani grobovi. Padali so, a ni so klonili pred nasiljem tujca. Urednikova pošta Pismo in pozdravi iz Floride New Smyrna Beach, Florida. - Želim napisati en par vrstic in sporočiti, kako se imamo Slovenci tukaj. Jaz živim sredi mesta, ki je kot ena vas. Tukaj je samo eno gledališče. Vse, kar se kaže tukaj, sem vičinoma že videla v Clevelandu. . Jaz sem tukaj pri Mrs. Rodi-ca, ki je preecj znana v CoUin-wopdu. Tukaj v mestu živi še par drugih Slovencev, ki sem pa tja pohajamo in mladost iščemo, vsak po svoje. Deset milj od tukaj živi več Slovencev, kjer se kraj imenuje Samsula. Tam imajo majhno dvorano. Tamkajšnji Slovenci so vrtnarji, pridelujejo samo zele- njavo. Večmoma so penzijonisti in ne delajo težko. Vsi so dobri in .napredni rojaki, večinoma Krašovci. Kakšen bogoslovec ne bi imel pri njih uspeha. Tudi jaz se včasih veselim z njimi. Kar jim manjka, je par kulturnih ustanov in pevskega zbora. Pa mislim, da že vedo, kaj hočejo. Pozdravljam moje znance in društvenike. Maggie Tancek, 208 Lytle Ave. Nevy Smwrna Beach, Fla. Ves+i iz življenja ameriških Slovencev McKinley, Minn. — Tukaj je umrla Rozalija Ruzich, stara 68 let, doma s Primorskega. Zapušča dva sinova in tri hčerke. Mož ji je umrl pred 8 leti. — Fantje se pridno vračajo iz vojaške službe V civilno življenje so se vrnili: Joe Siskar, Bernard Germ, Andrew Lautizar, Joe Er-chul, Joe Krall od mornarice, prJ* kateri je služil 38' mesecev, pa William Perko. Istočasno je bil poklican v mornarico njegov starejši brat. Z bratom sta se srečala v MinneapoUsu; mlajši je šel domov, starejši pa v Ca-lifomijo. 'Herminie. Pa. — Dne 27. decembra je tukaj umrl Anton Rahne, star 66 let in doma iz Zgornjih Kosez pri Moravčah. Pokopan je bil civilno. Bil je samski. Tukaj zapušča dva starejša brata, ,v starem kraju pa sestro, ako je še živa. Za delavce 2 ŽENSKI ZA SNAŽEN JE URADOV 25 ur tedensko—5 dni ' STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64 St. PUNCH PRESS POMOČNIK za prenašanje materijala za Punch Press operatorje. Stalno delo. NEW ART MFG. CO. 6725 Machinery Ave., ena cesta severno od St. Clair Ave., in E. 70 St. ODDAJTE VAŠA NAROČILA ZA NOVE RADIO APARATE SEDAJ! IMAMO TUBE, RAZNE DELE IN G. E. SVETILKE GRIFFIN RADIO Sales—Service Fada — Motorola — Admiral radio aparati * 1203 E. 79 ST., EX 4970 DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj: Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mali oglasi SODND SYSTEM INDOOB OR OUTDOOR Posebni popust za druStvm B, J. Radio Service 1363 E. iS Bt. — HEnd. SMS Tiste dni so sprejeli sežanski zapori mladega partizana Pavlic Jožefa z Vrabč pri št. Vidu. Kot rekonvalescent je hotel domov. Na poti so ga iznenadih Nemci in ga odvedli v Sežano^ Tako so se v zaporih srečali štirje sinovi junaške Primorske. Za rešetkami so se srečali predstavniki mlade ljudske oblasti in predstavniki mlade ljudske vojske, nove Titove Jugoslavije. Usodnega dne, 15. februarja 1944, ko je sneg pobelil prostrane kraške planote, so se IAPS sign petition to MAC ARTHUR . . . Toichiro Araki is shown ytrrndili nod wincem nacifaši- iddressing a crowd of Japs on Tokyo's Ginza, pleading with them to zgrudili poa svincem naciiasi ^ petition to General MacArthur to save Lt. Gen. Yamashita from stov štirje junaki-muceniki. hangman's noose. The sign across Araki's chest reads: "i am re- V jami smrti stoji danes njim j ponsiblc for the movement to save General Yamashita." ■ IN THESE UNITED STATES ... At Miami Beach, Fla., they relax in llic shade at palm trees (left), while he temperature soars into the 80s. But it is a different story on New York's Fifth avenue, where old mzn winter paid a visit. Right, shows Fifth avenue crowd tighting a 12-inch fall of saow which tied up traflic. Buf-i>lo reported lour feet of suuw, AvWle aortUeru c;l«ca auuouuccd that they welcomed a white Christmas. Hiša s 7 sobami, deloma opremljena, se proda. Nahaja se na Goller Ave. Za podrobnosti se pokliče IV 7547. Izurjena šivilja dobi delo za celi dan ali samo po nekaj ur. Zglasite se pri GRDINA SHOPPE, HE 6800. Naprodaj je na 692 E. 160 St., vogal E. 160 in Midland Ave. zidana hiša s 7 sobami; dve garaži. Ako si hočete ogledati dom, se zglasite po 4. uri popoldne. Pokličite KE 3505. VELIKE KOVČEGE za prtljavo ter dva ročna kovčega se želi kupiti. Kdor jih ima, ter jih želi prodati, naj pokliče KE 6244. vaši čevlji bodo zfledali kot novi, ako jih oddast« T popravilo zanesljivemu čevljarju, bi vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. Naprodaj je mesnica in grocerijska trgovina na vzhodni strani; prometni kraj in hitremu kupcu se proda po nizki ceni. Proda se radi bolezni. Za nadaljna pojasnila pokličite DANIEL'S REALTY (JO. AC 2471 Oglašajte v - - -I Enakopravnosti STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 15. januarja, ---- PISMA IZ STAREGA KRAJA Nadaljuje vesti iz Podcerkve pri Rakeku Mrs. Jennie Fatur, 1208 E.' 173 St., Cleveland, O., je preje-' la pismo od svoje sestre Francke Perušek iz Podcerkve, št. 22 pošta Stari trg pri Rakeku. Mrs. Fatur je že preje prejela pismo! od matere, in sedanje pismo zo-; pet razkriva nov# grozodejstva, ki so jih okupatorji zaeno z domačimi izdajalci počenjali nad našimi ljudmi. Vsebina pisma je sledeča: ' "Podcerkev, 7. sept. 1945.: "Ljubljena sestra in Tvoja družina: ' "Draga Jennie, ne moreš si misliti, kako smo bili veseli Tvojega prvega pisma in slike. Jen-' nie je že kar velika in vidva prav dobro izgledata, če bi Ti videla našo mamo in sploh nas vse, bi se gotovo jokala. Taki, smo kot cigani. Le za mamo, | draga sestrica, Te prosim, da' jim pošlješ kaj za obleči in če' Ti je mogoče, tudi za obuti. Ne j gredo nikamor, so vedno doma. In Ivan je zelo velik. To me najbolj veseli, ker tako skrbiš za nas, kljub svoji družinici. Res, ostala si še prava Podcer-klanka v vseh ozirih. Nič se Ti ni treba sramovati, da si iz Podcerkve, ker ravno ta vas je skoraj največ doprinesla v tej štiriletni borbi, ki se je dogajala tukaj pri nas. "Veš, draga Jennie, naša mlada leta so zelo žalostna. Samo strah in trepet je bil vsak dan, češ, sedaj nas pobijejo ali odpeljejo v internacijo. Okrog naše vasi in Dan — Ulaka, to je bilo pravo morišče. Kar po 30 ljudi dnevno so hkrati pobili ter jih zmetali v jame. Potem smo jih morali drugi, skoraj same ženske odkopati ter pripeljati na pokopališče, ker moških ni bilo skoraj nič doma, so bili mobilizirani od 15. do 50. leta starosti. Eni so bili pri belih, drugi pa ])ri rdečih. Ko bi Ti videla, draga Jennie, kako je bilo. Vedno samo streljanje, vsakih pet minut druga vojska, četniki, bela garda ali domobranci, ustaši, Nemci, seveda sama klerikalna stranka, katera si je vsak dan nadela drugačno ime. "Izmed Tvojih prijateljev ni skoraj nobeden več živ. Malnska Angela, Kotna Anca in Ferdo, Riglerjev Jože in Ivanka, An-dretovi trije iz Dan — vse te so zvezali s štrikom ter odpeljali v Peščenek ter po enournem mučenju postrelili. To so naredili Lahi 1942 leta. Potem so pridivjali v Podcerkev, in so vse Priredbe lekom obiska delegacije Rdečega križa iz Jugoslavije V SREDO 16. JANUARJA ob sedmih zvečer bo predvajanje filmov in govori v Slovenskem drustvenwn domu na Recher Ave., Euclid, pod avspicijo podružnice št. 106 SANSa. V ČETRTEK 17. JANUARJA, ob sedmih zvečer bo pred-vanje filmov in govori v S. D. Domu na Waterloo Rd., pod avspicijo podružnice št. 48 SANSa. V PETEK 18. JANUARJA zve- čer pa bo skupna prireditev Progresivnih Slovenk in Slovenske ženske zveze v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., kjer l>o govorila o doprinosu žensk ga. Nada Krajgher-jeva. dotične moške, kateri so bili še doma, postavili v vrsto in kogar sta pokazala Albin in Korel iz Dan, tega so ustrelili. (Karel Žnidaršič je bil poročen pri Pa-ternostovih v Danah, doma pa je bil od sv. Ane. Albin je pa nečak Petra Hauptmana.) "Tiste grozne ofenzive ne bomo nikdar pozabili. Naši ljudje, ki so bili simpatičarji domačih partizanov in svojih pravic, so vsi razmesarjeni ležali po cestah. Izdajalci pa so se s sovražnikom vozili v avtomobilih. Lahi so tudi pokradli vse, kar so le videli, tudi nam. Toda, kar je bilo boljše obleke, smo imeli pokopano. če hočeš verjeti ali pa ne, da še robcev nismo imeli. Da pa nisi Ti mene preskrbela z oblekami, ne vem kaj bi bilo. Zato Te tudi sedaj res lepo prosim, tudi če imaš, ne vem &ako slabe obleke, deni tisto v paket za mene. Samo ne vem, kdaj Ti bom vse povrnila. "Gorje v Ložki dolini je največ kriv Mekuza. On je ustanovil belo gardo ter K. Kramarič, katerega so partizani ubili že leta 1942. (Mekuza se je reklo po domače, pisal se je pa Ludvik Kržič in je bil takratni župan Ložke doline. Njegov pajdaš je bil pa kaplan Kramarič.) Mnogo družin je tukaj, katere so popolnoma uničena. Vasi Vrhnika in Lož so popolnoma uničene in vse požgane. Živino so vso odpeljali ter ljudi na Rab, o katerem si gotovo že slišala, kaj vse se je tam dogajalo. Bilo* je nekaj groznega. Ljudje so od lakote umirali dnevno od 100 do 500. Rihtarjev Ludvik je zmerom rekel, da zelo želi izvedeti od Tebe in Toneta, kako ste, pa so reveža prej pospravili. Njega, Točkovo teto in Vinkota je ubila črna roka. -(Potem so pa partizani ubili kot talke za nje štancarjevo Ani in dve Fricovi in to pred našo hišo.) Od tistega straha, ko smo vse to doživeli, smo čisto živčno ubiti. Človek je res bolj trden kot železo. Včasih je kdo znorel, sedaj pa nobeden. Le tako ner vozno je vse. "Sto in stokrat sem zahvalila Boga, da našega Toneta ni bilo doma, tudi če je ne vem koliko prestal tam, ali vseeno lačen ni bil in sploh gotovo tri leta je bil v snegu v gozdu. Naši tukaj ni so imeli strehe, so vedno hajka li za njimi, tako da sedaj so vsi bolni za revmatizmom. Toliko gorja in straha vem, da ni užil, ker tukaj je bila vsak dan borba ift to proti okupatorju, ki je imel vse moderno orožje. Da, naši partizani so si s krvjo priborili svobodo. Ta borba je bila osnovana na pobudo K. P. v Podcerkvi. Organizator je bil Mež. Matevž, kateri je sedaj polkovnik. Hlepinov Stanko je kapetan; Točkov Tone je poročnik, Krašovec poročnik in drugi. Imamo skoraj some oficirje v Podcerkvi. "Samprtovega J. so ubili belci pred očmi žene. Stanko je pilot. Andrečki je zelo hudo, posebno za Janezom. On se je sam ustrelil, ker se ni hotel predati Lahom, kot zaveden partizan. Veš, tukaj je bila osem mesecev prava svoboda, to se pravi, da ni prišel nobeden sovražnik. Na našem in Nadleškem polju so pristajali avijoni. Oddali smo tudi pisma po dotičnih Angle- žih ter po padalcih, ki so padli z gorečih avijonov, če ste kaj dobili. Mama so šli vedno za tolmača na vse komande, čeprav niso znali dosti, toda za silo je lilo že. "Delati sem morala v tej vojski zelo; sama kositi in orati. Saj veš kako je, če nima kdo. Mama so na videz zelo zdrava, ampak so vedno bolni, kar pa ni nič čudnega. "še to Ti moram pisati, da še v Stari trg, Dane in sploh nikamor nismo smeli iti, če nismo imeli dovoljenja od bele garde. Tako, da smo bili res pravi pu-ščavniki. Moraš mi oprostiti, da Ti tako pišem, sedaj tukaj, sedaj tam. Kar mi pride na misel, to napišem. Gotovo te zanima tudi o moralnem življenju tukaj. Dekleta so zelo ljubila Italijane. Ravno v naši dolini ni ostalo bogve koliko otrok, toda drugod pa zelo, zelo veliko. Tukaj je le Jakobcova Minka iz Dan, katera je umrla, ter Cirila Lovričeva. Pod nemško zaščito jih je šlo tudi veliko iz Podcerkve. Ko se je bližala nemška ofenziva, so iz te vasi dekleta napravila polno cvetja, ob prihodu so jim ga pa sipala na pota. To so prašiče, ali ne? Ker so ubijali naše ljudi, potem pa še tako delajo. "Kako je z Frankovo družino Vas tudi gotovo zanima. Ti so zelo, zWo prizadeti. (Z Frankovo družino misli družino moža Mrs. Faturjeve, v Zagorju pri St. Petru na Krasu: Njih ime je Fatur.). — Toneta so švabi tako pretepli, da je za posledicami umrl. Francko so četniki zaklali, vso razrezali in vrgli v jamo, katero je oče potem sam našel nekje nad Zagorjem. Oče je bil tudi dvakrat zaprt in zelo pretepen. Franc je bil leta 1944 večkrat pri nas, je bil zelo dober fant, katerega so Švabi ujeli, zelo mučili nato pa odpeljali v Dachau. Do sedaj ne vemo nič, kako je z njim. Boje je tudi umrl. Sem bila že tam, jima je zelo hudo, vedno jokata. Tudi tista, ki je bila poročena v Kne-žaku, je umrla in mož v partizanih padel. So sami otroci. Sama žalost. "Še to, katerega partizana so ujeli belci, so mu vrezali na čelo zvezdo, mu polomili roke, stol-kli zobe, če je imel zlato, mu jih vzeli, ter vsega slekli do nagega. Tako so naredili s Francetom, našim bratrancem iz Me-tlan. Uboga njegova mati, naša teta, je čisto uničena. Sedaj pa končam to moje pisanje. Drugič pa se kaj več, ker bi Ti lahko napisala cele knjige. Knausova Vera se je zelo postarala. Tonetove slike nismo dobili, prosimo zanje. "V novo vlado imamo popolno zaupanje, ker ljudje, ki so nas vodili v težki borbi, bodo tudi sedaj uredili glede Trsta in Koroške. Rca'.icija jih bo že do- Sln-s+udent pise očetu Mr. Jerry Krajec iz New Yorka je prejel pismo od svojega sina-študenta, Ludvika Krajec, ki živi sedaj v Ljubljani, kjer nadaljuje s študijami. Pismo poudarja grozno mučenje Slovencev v nemškem peklu Dachau, ter ga priobčimo, kot smo ga prejeli: "Ljubljana, 6. novembra, 1945. "Dragi a ta! "Zelo me je razveselilo, ko je prišla mama v Ljubljano z novico, da sta se s Slavko javila in da sta sprejela moje pismo, ki sem ga Vama pisal avgusta letos. "Dragi ata, ne bom Ti pisal, kaj vse sem doživel v strašnih minulih štirih letih, ker je pre-strašno za Tebe, za mene in za vsakega, kdor je pri zdravi pameti. Zelo se trudim, da bi pozabil na vse grozote, kar sem jih videl in pretrpel z drugimi vred. "Le nekoliko Ti bom opisal, da se je z menoj in z veliko drugimi Slovenci godilo najstraš- bila po nosu, za to skrbi Jože. "Prejmi mnogo pozdravov od sestrice "Francke Perušek". nejše skozi vsa dolga štiri leta. Leta 1941, ko so Nemci zasedli naše kraje, sem pobegnil iz Celja v Ljubljano. Potem sem še nekaj časa nadaljeval šolo, ampak ne dolgo. "Italijani so me vjeli in odpeljali v Padovo. Po razpadu Italije, so me pa Nemci odpeljali v svoj pekel Dachau. V tem peklu smo doživeli razne grozote, na več načinov. Veliko jih je bilo tukaj do smrti mučenih. "Dragi ata, to še ni vse. Tudi to je strašno, ko smo morali gledati, kako mučijo Tvojega zvestega prijatelja ali prijateljico. Ako si zakrival svoje oči in je to nacijska zverina opazila, si takoj dobil s puškinim kopitom tak udarec, da si se takoj zgrudil .. . Kar Ti morem največ povedati, je bilo strašno. I "Z Kranjčim Jakobom sva bila stalno skupaj. Isto se je godila z vsemi Krajnčimi. To so Tvoji bratranci. Iz Podcerkve so Hlepinovo Pepco tudi Lahi ubili. Ona je bila prava mučenica, žrtvovana za svobodo slovenskega naroda. Šla je v smrt z veselim obrazom. "Od nogometnega kluba 'Olimp' je tudi mrtev Golman Stanič, ključar, in še več drugih, vse delo Nemcev. Prežel Gobri-jel je tudi mrtev; zopet delo Nemcev in izdajalcev. "Pišeš, da si poslal več paketov z obleko in živežom. Do danes še nismo nič dobili. Upam, da dobimo v kratkem, ker zelo smo potrebni vsega. Meni so po- j kradli vso obleko in perilo. Iz i hiše so tudi odnesli klavir, ko-j lo, biljard, radijo, pohištvo itd.; je tudi delo Nemcev. Jaz sem si dal predelati iz Tvojega plašča in obleke zase. To je mama skrivala po gozdovih na Notranjskem. "Ata, pošlji obleke, kolikor Ti je mogoče, da jo dam tudi drugim, ker so mi veliko pripomogli do življenja, da danes še lahko svobodno hodim tudi jaz po naši slovenski zemlji. Mama mi ni mogla pomagati, ker ni vedela za mene in jaz ne zanjo. Tudi ona je bila več mesecev od Lahov. "Prišel sem domov iz Dachau sredi meseca av? 1945 leta in mama prve d® ja istega leta. Sedaj nadalji! šolo v Ljubljani. Peter Š' pusti prav lepo pozdravit, je povzdignil na visoko si je polkovnik in Leskovšek? nister. V resnici sta si "Ata, kako se imaš Ti?^I da dobro. Pridi kmalu doff' oglasi se pismeno večkrat pozdrav od mame in od ' sina "Ludvika VOI 1 INFANTILE PARALYSIS the Notional FoundotJon for Infontil# Leading Army Air Aces Reunited The three "Big Gs" try to hit high C at a reunion held at Wright field. Shown, left to right, are Capt. Don Gentile, Lt. Col. Francis S. Gabreski and Capt. John T. Godfrey. This trio of aces accounted for 98 German aircraft during World War 11, a record placing them far ahead off any other American pilots in the European theater. _ Glavna seja korporacije NAZNANJA SE ODBORNIKOM IN ČLANOM THE ST. CLAIR-NORWOOD REHABILITATION CORPORATION DA SE VRŠI GLAVNA LETNA SEJA V sredo, dne 16. januarja 1946 ob 8. uri zvečer, v dvorani št. 2, novo poslopje. SND, St. Clair Ave. Ker je seja važna radi zidanja novih hiš in drugih zadev, je potrebna, da se udeležijo vsi oni, ki so posodili denar, odborniki in ostali podporniki. Bodite točni! A. GRDINA, predsednik RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10.30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 St. Clair Ave. — EN 0282 Big Chinese Welcome for American Leathernecks m # jSTaj^nanilo in zahvala The usually phlegmatic Chinese let themselves go with wild enthusiasm to welcome the first contingent of U. S. marines that arrived in Tientsin, China, diiring the occupation of North China. The cheering crowd stood like this from dawn until the leathernecks arrived late at night. The leathernecks are well known by the Chinese, for during peacetime some U. S. marines were always on duty Iq that country. žalostni in potrti naznanjamo vsem soro nikom, prijateljem in znancem, da je nemil' smrt iztegnila svojo koščeno roko in iz nas« srede vzela nadvse ljubljeno soprogo, drag® mamico, hčerko in sestro Josephine Brancely Rojena PERHNE Prelj ubij ena pokoj niča je po daljši bol®*®' zatisnila svoje mile oči dne 15. decembra 19^5' v najlepših letih, stara 32 let. Pogreb se je vrsi» dne 19. decembra iz August F. Svetek pogr®^ nega zavoda in po opravljenih cerkvenih P"" grebnih obredih v cerkvi sv. Pavla in nato Calvary pokopališče. Pokoj niča je bila rojena ^ Forest City, Pa. V dolžnost si štejemo, da se tem potom kreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijatelje"® in znancem, ki so poklonili tako krasne venC® in cvetlice h krsti pokoj nice v zadnji pozdra*' Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem, ki darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir pokoj duše pokoj nice. Iskreno zahvalo tudi izrekamo vsem, ki pokojnico obiskovali v času njene bolezni tet J" tolažili in bili v pomoč. Hvala tudi vsem, ki s*® jo prišli pokropiti, ko je ležala na mrtvaške#* odru ter vsem, ki ste jo spremili na njeni za®' nji poti na mirodvor. Hvala tudi vsem, ki sle dali svoje avtoxw®^ bile na razpolago pri pogrebu ter pogrebcem« ^ $te nosili krsto. Iskrena hvala Rev. MacDonaldu za obkk^ v času bolezni ter opravljene cerkvene pogr®''' ne obrede, kot tudi pogrebnemu zavodu F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestra** sko najboljšo poslugo. Bodi vsem, ki so nam stali na strani in bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način ^ bolezni in v dneh bridke žalosti, izrečena na) lepša hvala. Tebi, predraga soproga in ljubljena ma**' hčerka in sestra, pa kličemo: Spavaj mirno hladni zemlji. Naša srca so neizmerno žalost**®' saj smo izgubili naše najdražje. Hiša preje ^ ko prijazna je zdaj tiha in zaman iščejo na®® oči ljubo soprogo in mater. Spomin na Te b®" mo ohranili v naših srcih dokler se tudi mi združimo s Teboj nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK BRANCELY, soprog; FRANK JR. in ROBERT JOSEPH, sinčka: MATI, OČIM, SESTRE. BRAT, POLSESTBf« in POLBRATJE Cleveland, Ohio, dne 15. januarja, 1946. nes cag šli AF kih ttlo koi kla F del, ten Qiei I 'lik Ura bi čilj Rili via da. m 17 J Vel tel lav tO) 80 Viž bil . Pr fe ba tO' So oti ce ki ra 35 st ke k in Cf ti( k V si 3l P h v