Pedagoški tečaj v Mariboru. (Konec.) Gospod predavatelj nam je pozneje pre* daval tudi o notranjem ustroju češkoslova* ških šol, na katerih igrajo posebno važno vlogo ta'kozvana društva učiteljev in staršev. Z roditeljskimi sestamki, ki sc vrše ločeno po razredih, je doseglo novodobno šolstvo mnogo uspehov Drugi važni činitelj je pedagoško nadzorstvo — ki tvori naravnost program češkoslovaškega šolstva. Saj stavlja kontrolo učitelja v ozadje, v ospredje pa nasvet — ki je najvažnejši. Ko nadzornik nadzoruje, razglablja z učiteljstvom o šolstvu. Ni nadzornik, temvcč svetovalec in prijatelj učiteljev. Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel opisati ves notranji ustroj tega šolstva, s katerim je učiteljstvo napravilo v dveh letih korak za 20 let naprej. Po njegovem predavanju se je razvila živa'hna debata, 'ki je bila silno zanimiva in je imela le to napako, da ji je bila dorasla le mala družinica poslušalcev, ki se je na* zadnje zgrnila okoli g. predavatelja, ki je na vsa vprašanja odgovarjal s prepričevalno jasnostjo. Po debati se je g. nadzornik Senkovič g. predavatelju najlepše zahvalil in izražajoč željo, da ga kmalu zopet vidimo med seboj — ali pa mi pridemo na Češkoslovaško, kjer si bomo lahko ogledali napredek njihovega šolstva, o katerem nam je g. predavatelj po= vedal toliko zanimivega Zvečer je priredil ozek krog predavateljevih čestilcev z g. predavateljem sestanek, kjer je g. predavatelj odgovoril še na razna zanimanje vzbujajoča vprašanja. Drugi dan dne 25 avgusta je predaval dr. VVerthmann z Dunaja o strnjenem pouku. Kot dr Pfihoda prejšnji dan, tako je dr. "VVerthmann podal tudi tega dne najpreje nekoliko zgodovinskega razvoja šolstva v splošnem, stavljajoč mu ob strani njegove vrline in napake ter pokazal na teorijo in prakso strnjenega pouka, 'ki ni mogel pronik* niti v šolah toliko časa, dokler so stavili v njega sredino idejo pouka — ne pa otroka samega. Opofjinil je, da so vladala glede strnje* nega pouka razna nesporazumljenja in ob= razloži, kako ga r.azumejo vsak .po svoje: Klemm, Seyfert in Bertold Otto. Postavil je nato poslušalce pred tisti moment, ki je spremenil Avstrijo čez noč iz svetovne monarhije v malo — v sociali* stično državico. Učiteljstvo izobraženo po načinu, ki je bil star skoro 50 let — je imelo zastarelo naobrazbo, 'ki v novodobno povojno življe* nje ni več spadala. Čutilo je splošno kulturno potrebo zgraditve šolstva v popolnoma no* vodobnem smislu. Podal je nato potek poskusa reforme avstrijskega šolstva, ki ga je izvedlo učiteljstvo s svojim prizadevanjem in sodelovanjem staršev, kajti vsi dobri poskusi se razbijejo največkrat na nerazumevanju staršev. Zborovanja staršev so bila tista moč, ki je novo šolstvo popularizirala Starši so priha= jali pogosto celo v šolo k pouku. Za ta novi pouk je hotelo biti pripravljeno tudi učiteljstvo, katerih nefcaj je uživalo pred vojno — nekaj po vojni učiteljsko izobrazbo. Staro učiteljstvo je postajalo ved^ no starejšc, mlajše pa ni dobivalo nastavitve. Poleg tega je vsled zmanjšanja države postalo več učiteljstva nepotrebnega. In na teh žalostnih razmerah se je za* čela tudi reforma učiteljske izobrazbe. Bivši učitelj in prvi prosvetni minister Otto Glockel je tolmačil socialne reforme in preoblikovanje avstrijskega šolstva — šolski praktiki in starši so z vnetim delom ustvarili novo šolo, za katero so delali po* skuse 5 do 6 let in za katero se danes zani* najo vsi, ki hočejo biti v pedagogiki moderni. Otroke so razdelili v bolj nadarjene in manj nadarjene in tako na osnovni šoli zasnovali dva oddelka. A za bolj in B za manj nadar* jene, takozvani A=Zug in B-Zug. Šole so razdeljene v osnovne (Grundschule), glavne (Hauptschule), srednje (Mittelschule) in visoke (Hochschule). Na osnovni šoli n. pr. na Dunaju dobe otroci vse: zvezke in knjige, ki jih ni malo in tudi druge potrebščine, ki jih potrebujejo za šolo. Z novo osnovno šolo je bilo treba tudi novega gesla. In to je: Ves pouk iz otroka in ta zahteva tri osnovna načela: 1. domačinske sta!= nosti, 2. strnjenega pouka in 3. samopouka. Otroci delajo samostojno. Pouk se navezuje na najbližjo otrokovo okolico Posebno se pa ozira na otrokove doživljaje in samostojno opazovanje. Začetni pouk s>e zato prične v narečjih. Predavatelj jc nato navedel za vsako po* samezno leto in vsak posamezni predmet število tedenskih ur, potem pa obdelal način in obseg pouka nekaterih predmetj-v. Popoldne so prišli v dvoraao učenei manjšinske šole v Mariboru, ki so bili raznc starosti. Z njimi je dr Werthmann praktično preizkusil moderni strnjeni pouk. Z otrcM ci je obravnaval temo: Kako smo potovali nekdaj in danes. Otroci so izdelali nekak načrt za potov.anje iz Maribora na Dunaj. Pouk je bil zanimiv, vendar meni ni nudil nič novega. Debata je pokazala, da tudi za nekatere druge ne. Iz nje se je razvidelo, da mnoj?o naših tovarišev izvaja to novo metcdo tudi po naših šolah. Te metode pouka so nam več ali manj znane — mnogim še posebn.> zato, ker so se udeležili tudi pedagoških studijskih potovanj na Dunaju in si tam na lastne oči ogledali novodobno moderno avstrijsko šolstvo. Popoldne istega dne je nastopila simpatična zdravnica dr. Winterjeva, ki je s svojim predavanjem pokazala izredno vi« soko zanimanje za pereča vzgojna vprašanja. i 'VlilR Besede so ji žuborele iz ust, omamljala nas je blagozvočnost bratskega jezika, očarala nas je z dovršenim referatom o individualni psihologiji v praksi. Predavateljica je pokazala, da ni samo zdravnica teles in duš, temveč tudi vzgojiteljica mladine. Dokazala nam je, da le individualna psi* hologija tvori lahko temelj moderni vzgoji. Le z njeno pomočjo nam je mogoče dvigati malodušne, le z njo zadržujemo nepravilni duievni razvoj bahačev in onih, ki se precenjujejo. KolJko vzgledov nam je podala iz svoje prakse na zagrebški posvetovalnici za otro« ško vzgojo. Absolutno odklanja vedno opominjanje in zametuje telesno kazen. Malodušnim tre= ba poguma, potrebni so vzpodbude in dviga Bahači potrebujejo umerjenosti. Povsod vladaj ljubezen in prizanesljivost. Tako izginejo iz naših šol manjvredni in zanemarjeni — ne bo več kandidatov za oslovsko klop Ga. predavateljica je kritično ocenila nes uspehe srednje šole in dokazala neupraviče« nost sedanjih disciplinskih predpisov. ki vzbujajo v mladih dušah odpor in povzročajo rrmogo slučajev nervoze in duševne apatije. Neuspehov v srednji šoli ni 'kriva osnovna šola, kriv je temu prepad, ki zija med obe- ma šolama. Krivda je v sistemu, ki ustvarja med osnovno in srednjo šolo nepremostljive diference. Ako bi vladalo v srednjih šolah toliko razumevanja za otroško dušo, kakor ga najdemo pri učiteljstvu osnovnih šol, pa bi bilo za mladino bolje. Tako je govorila ga. predavateljica in nam razgalila našo rakrano vzgoje — nepoznanje otroške duše, na= šo napako neprestanega discipliniranja in kaznovanja. Predavala je o tem tudi zadnji dan dopoldne in živahna debata, v kateri so se govorniki dotikali vseh perečih vzgojnih vprašanj, je dokazala, kako je ga. zdravnica globoko posegla v naše vzgojne probleme in nam pokazala pot k zmiselni, mode.nrn pe* dagoškim in psihološkim načelom odgovarjajoči mladinski vzgoji. S tem je bilo konec njenih duhovitih odgovorov na stavljena vprašanja. Pripomi* njam, da je bil ves njen nastop tako dovr* šen, vsebins^ko tako aktualen in brez vsake učenjaške stilistične navlake, da ji ostanejo udeleženci hvaležni za vedno. Popoldne — zadnji dan je govoril še tov;. strokovni učitelj Franc Martinc o indi= vidualni psihologiji v šolski praksi. Odkril nam je področje, iz katerega je dokazoval, kako vpliva okolica na otroke, ki se hočejo uveljavljati, a ne najdejo razumevanja pri vzgojiteljih. Zato se ne morejo znajti v člove&ki družbi kot njeni polnovredni člani in se nam izgubljajo in propadajo Koncem predavanja je tov. O s t e r c povzel glavne misli vseh predavateljev in izvajal iz njih zaključke, našim kulturnim, so* cialnim in gospodarskim razmeram primerne. S tem je bilo konec pedagoškega tečaja in odhajali smo polni optimizma in načrtov za bodočnost. O sklepu omenjam še, da je prvi dan ob začetku predavanj pozdravil navzoče v imc» nu JUU tovariš Petrovec Ciril, žcleč tečaju najboljšega uspeha. ] Zivahne debate so se pa nadaljevalc še zvečer v prijateljski družbi, kar je ponoven. dokaz, kako globcko je zaoral tečaj v našo pedagoško njivo.