Pevsko in dramatično društvo »Triglav« se je ustanovilo v Jolietu (Amerika). Predsednik je Jože Kušar.
Na šoli Glasbene Matice v Ljubljani so letos vstopili v učiteljski zbor: Anton Trost, absolvent c. kr. Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (za klavir), Ferdo Herzog, absolv. praškega konservatorija (za glasbeno-znanstvene predmete) in državno izprašana učiteljica Ivanka Hrastova ter prof. dr. Pavel Kozina (petje oziroma solopetje). — S 1. oktobrom se je na zavodu upeljal brezplačen pouk petja za ljudsko-šolsko mladino, razdeljen v oddelke za deklice in dečke, ki bo trajal do aprila 1913.
Mlade slovenske moči pri Glasbeni Matici in pri odru pozdravljamo prav toplo. Morda smo ravno mi jim že prej nekoliko pripravljali tla. To nas veseli. A kje je le mladi Štritof? Ali je že pobegnil v boljše kraje? Nikar ne! Mladim umetnikom bi zapisali v album Blumenthalove besede: »Wer wie der Mond, Licht verbreiten will, muss sich auch wie der Mond gefallen lassen, dass ihn alle Hunde anbellen,« Vidite! V lajanju so v muzikalni Ljubljani dosegli tekom časa že prav virtuozno tehniko. Če pa lajati nočejo ali ne morejo ali — se ne upajo — tedaj vas ugriznejo zahrbtno v tisto desno nogo, s katero ste hoteli streti glavo starega šlendriana, stare puhlosti, stare ošabnosti in domišljavosti in drugih takih starih pošasti. Nič ne de! Pogum! In niti enega pogleda ne na levo, ne na desno, niti navzdol, niti navzgor! Raz, dva, tri! »Mi gremo naprej, mi strelci.« Strpite na svojem mestu, dokler niste dosegli onega cilja, ki ste si ga sami postavili v najslovesnejših, najnavdu-šenejših urah in ki ga bomo brezdvomno dosegli z jedinostjo, vstrajnostjo in neustrašnostjo.
In še eno besedo bi Vam dal rad na pot. Ali se spominjate, kaj pravi žurnalist Ščuka v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«? »Ali mislite,« pravi, »da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste ? — Po takih dneh prihajajo viharji!« Torej, čeprav se Vam zdi cesta preostra, zrak preveč pokvarjen: Ne pozabite: »Po takih dneh prihajajo viharji!« In verjemite mi, tudi pri nas pride vihar in po njem — čisti z rak !
»Novi Balkan«, bralno in pevsko društvo, so ustanovili na Barki pri Divači. Predsednik je učitelj Josip Toroš.
Glasbena šola Glasbenega Društva »Ljubljana« je otvorila letos pouk za razna glasbila, zlasti za klavir, dalje za solo-petje, deklamacijo, glasbeno zgodovino, splošno teorijo, harmonijoslovje in kontrapunkt. Na šoli poučujejo gospica /. L. Gerbičeva, gg. B. Černy, J. Zdešar in drugi.
Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« v Zagrebu je praznovalo svojo petdesetletnico. Poleg posebno za ta namen kom-ponirane »Slavnostne uverture« Strašnickega so proizvajali »Hrvaško rapsodijo« Čeha Andela in V/olfa-Ferrarija »Charita nuova«. Tudi mlajša hrvaška skladateljska generacija je prišla do besede. Žal, da izvirnega poročila o tej slavnosti nismo mogli dobiti.
Slovenski glasbeni svet.
Slovensko gledališče v Ljubljani ima v repertoarskem načrtu za sezono 1912/13 sledeča muzikalna dela: A) Opera, a) Slovenski skladatelji: Foerster: »Gorenjski slavček«, Hoch-reiter: »Povratek«, b) Dragi slovanski skladatelji: Blodek: »V vodnjaku«, Weis : »Naskok na mlin«, c) Tuji skladatelji : Adam:   »Postiljon  iz   Lonjumeauja«,   Boieldieu: »Bela dama«,
Cantalani: »Wally«, Kienzl: »Pesem z gora«, Mascagni: »Ca-valleria rusticana«, Mozart: »Čarobna piščalka«, Puccini: »Ma-dame Butterflv«, Wagner: »Večnimornar«.B) Opereta, a) Slovenski skladatelji: dr. Ipavic: »Princesa Vrtoglavka«, b) Tuji skladatelji: Offenbach: »Orfej pod zemljo«, Suppe : »Boccacio«, Zeller: »Ptičar«, C)Pantomima: dr.Ipavic: »Možiček«. Vodstvo SI. Dež. Gledišča v Ljubljani je v sezoni 1912/13 v rokah koncertnega ravnatelja M. Hubada (opera, opereta in spevoigra), pisatelja Otona Župančiča (drama) in pvoi.Fr.Kobala (intendanca).
Premiera pantomime »Možiček« J. Ipavca na SI. Gledišču v Ljubljani se je vršila dne 3. oktobra t. 1. Obširno kritiko o tem delu sem objavil v Lj. Zvonu leta 1901 str. 141 si. V tej oceni se nahaja tudi stavek : »Ravno radi tega (scil. mišljenja v orkestralnem duhu) si pa želimo, da se ta pan-tomima moderno in elegantno instrumentira in predstavi na našem odru, morda kot dodatek k enodejanskim operam. Upajmo, da se bo intendanca na njo ozirala.« No, trajalo je ravno 11 let, da se je izpolnila ta naša želja. Predstava je bila častna. Spored ni bil srečno sestavljen. »Cavalleria rusticana« bi bila morala slediti nežni, glede dejanja revni, glede zunanjega efekta seveda daleč zaostajajoči pantomimi. Fina assietta pred papriciranim laškim menujem. Instrumentacija za salonski orkester in zlasti uporaba klavirja kot solo-instrumenta, nado-mestujočega orkesterska glasbila, se je izkazalo v velikem prostoru ljubljanskega gledišča in zlasti po Cavalleriji deplaci-rana. Trdnjave se morajo obstreljevati s topovi, ne pa s floberto-vimi pištolami. Vsekakor smo radovedni na Ipavčevo opereto »Princesa Vrtoglavka«, koje uprizoritev nam intendanca obeta še za to sezono . . .
Na Slovenskem Gledišču v Trstu se bo letos igralo v četrtek, nedeljo in ob praznikih. Na novo so angažirani Iličičeva, Thalerjeva, Wintrova, gg. Iličič in Toplak, vsi bivši člani ljubljanskega gledišča. Režiser bo tudi letos Dragutinovič, kapelnik Polič.  Letos se bosta negovali tudi opera in opereta.
Anton Foersterjeva slovesna latinska maša v a-molu se je izvajala junija t. 1. v dunajski stolnici sv. Štefana.
Iz »N. A.« so se prednašale razun v poročilih in na drugih mestih navedenih med drugimi še sledeče skladbe : E. Adamič: »Vrtnica-srce« moški zbor, (Ljubljana, Slovensko Delavsko Pevsko Društvo »Slavec«). — /. Vedral: »Slovanska koračnica« za klavir, Krek : »Zaprta so njena okenca« za en glas in klavir (Oboje : Kamnik, koncert Kamniškega Salonskega Orkestra. Solist samospeva: Vremšak\ — E. Adamič: »Prizibeli« samospev, Dr. A. Schwab : »Slanica« moški zbor, (Oboje: Ljubljana, zbor Telovadnega Društva Sokol I. Solistinja Št. Skrbinškova). — V. Mirk »Katrica«, moški zbor, Josip Pavčič: »Deklica, ti si jokala«, dr. J. Ipavic : »Imel sem ljubi dve«, osmerospeva, St. Premrl: »Zapel bi pesem žalostno« in dr. B. Ipavec »Menih«, samospeva s klavirjem (vse navedene skladbe: Ljubljana : SI. p. dr. »Ljubljanski Zvon« ; solist samospevov Josip Križaj).
Komorni večer v prid jugoslovanskemu »Rudečemu križu« se je vršil dne 23. nov. t. 1. v Trstu. Sodelovala je koncertna pevka AL Costaperaria, ki je zapela več umetnih in narodnih, po večini jugoslovanskih pesmi, med njimi tudi samospev brata Oskarja »Ptička« iz »N. A.« Spremljal jo je A. Waschte. Klavirski učitelj ljubljanske »Glasbene Matice« Trost je prednašal Chopinovo »balado« v f molu, Dvofakovo »Nočno pot« iz op. 85 in Smetanovo: »La fete des pavsans bohemiens«. Toliko posnemamo iz poročila »Edinosti« štev. 330 z dne 26. novembra 1.1. Naš stalni poročevalec nas je, žal, tudi to pot pustil na cedilu.
»Ljubljanski Zvon« prinaša v 8. številki oceno 1. in 2. snopiča »N. A.«, v 10. številki pa oceno 3. in 4. snopiča našega zbornika.  Obe oceni je spisal dr. P. Kozina.
»Savez srpskih pevačkih društava« v Somboru je izdal prvi zvezek partitur za srbska pevska društva. Zvezek vsebuje mešane in moške zbore od Bajiča, Jankoviča, Kranče-
50