številka 1. letnik XI., junij 2020 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Vabimo Vas na podeliteV nagrad in odprtje razsta Ve z nasloVom »Vsaka omara je bila najprej dreVo«, ki bo 16. 6. ob 17.00 V parku pred osnoVno šolo šentVid. Še posebej vabljeni vsi nagrajenci natečaja, mentorji, starŠi. 120 let pr Ve mizarske zadruge na kranjskem Šentvid nAd LjubljaNo 2 Iz daja t elj: Mes tna občina Ljubljana Če trtna sk upnos t Šen tvid Prušnik o v a ulic a 106 1210 Ljubljana Šen tvid mol.sen tvid@ljubljana.si w w w .cs-sen tvid.si Odg o v orni ur ednik: Ma t eja Brus Ur edniš tv o: Dor ot eja Mlak ar , Jo ž e Se v er , Ur ša Sofr anič Bog dano vič in Andr eja Beč an. Lek t orir anje: Tjaša Plut Oblik o v anje: Mark o V ert ačnik Št e vilk a 1. Le t o iz dajanja XI. Naklada: 5300 iz v odo v Tisk: Mak or , d.o.o. Uvodnik Spremna be Seda urednIce Spe t smo sk upaj. Imeli smo k ar dolg pr emor . Neprič ak o v ano! Malce kla v s tr of obično je bilo na z ače tk u, k ajne? K o smo se spr os tili, smo v seeno prišli do r az s v e tljenja, da imamo , če smo le os t ali z dr a vi, podarjen č as. Čas z ase, z a mo ž a, ž eno , otr ok e ... Čas tudi z a s t ar o mamo , ki smo se ji na z ače tk u v seg a t eg a č asa iz ogibali. P ot em pa ug ot o vili, da je samot a še hujša bole z en in jo sedaj čim v ečkr a t r az v eseljujemo z našo družbo. V eč k ot pr ed t em č asom. Mog oče je bil pr a v z a t o dober t a č as. Da vidim o , k aj je r es pomembno. Da se naučimo česa no v eg a. O zir oma da se naučimo česa, k ar so znali ž e v č asih, pa je z glob aliz acijo in hlas t anjem z a uspehom ušlo s se znama vr ednot in znanj. Ampak r ok o na sr ce. T udi pr e v eč č asa, v sicer hek tičnem življenju, ut esnjuje. Od njeg a pr e v eč prič ak ujemo. Ne znamo v edno r a vna ti z njim. Na v sak način si g a ž elimo izk oris titi. In jaz sem z a t o s t a vila na t a č as. K aj v se bom nar edila! K omu v se se bom pos v e tila! Še jaz bom k ončno prišla v osp r edje. Ah, ja! R es je ok oli hiše ur ejeno , sola t a r as t e, polži r edno ods tr anjeni. Otr oci so me imeli v es č as. K uhinja se lahk o poh v ali z upor abo , k ot je še ni do živ ela. Dr e v esa in tr a v a ok oli hiše so bili dele žni v se naše po z ornos ti pri pomladnem pr ebujanju. Čas z ame pa je pr es t a vljen na drug č as. Saj v es t e, na t akr a t, k o bo v eč č asa! Se je tudi v am sem t er tja z g odilo , da kljub č asu nis t e znali obmir o v a ti? Se pr epus titi tr enutk u in samo biti? Br e z plana, br e z idej, samo biti t am in uživ a ti. St e se tudi vi spr aše v ali, k er je bilo v eč č asa z a pos t a vljanje vpr ašanj, z ak aj sem tu in k ak šen je moj namen? K ak o naj osmislim s v oje bis tv o? Uf , še v elik o č asa bo potr ebneg a, da bomo znali tr enutk e, ki jih imamo , por abiti z a lj ube z en do sameg a sebe. S t em pa tudi z a ljube z en do v seh ok oli nas. Br e z pr edsodk o v , br e z ob t o ž e v anj. Bodit e z dr a vi in sr ečni. Ma t eja Brus, odg o v orna ur ednic a 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V spomin na ta dan, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna, praznujemo dan državnosti. 3.1 Grb barvna reprodukcija pozitiv Poenostavljen grb (uporaba pri velikosti pod 20 mm) barvna reprodukcija pozitiv številka 1. letnik XI., junij 2020 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Vabimo Vas na podeliteV nagrad in odprtje razsta Ve z nasloV om »Vsaka omara je bila najprej dreV o«, ki bo 16. 6. ob 17.00 V parku pred o snoV no šolo š entV id. Še posebej vabljeni vsi nagrajenci natečaja, mentorji, starŠ i. 120 let pr Ve mizarske zadruge na k ranjskem Na naslo vnici: d re vo IZ VSebIne : Gimnazija Šen tvid g os tit eljic a pr ojek t a Er asmus +.................................4 OŠ Fr anc a R o zmana - St ane t a se je pridružila pr ojek tu Er asmus+ ..............4 Spo zna v amo našo k ulturno dediščino. ...................................................4 T aborniki us tv arjamo boljši s v e t!......... ...................................................6 K ak o je epidemija vpliv ala na delo v anje GCZZ -ja?...................................6 Pihalni ork es t er Lit os tr oj le t os pr aznu je 70 le t delo v anja...................7 V sak a omar a je bil a najpr ej dr e v o..... ...................................................8 Raz vitje pr apor a v Druš tvu upok ojence v Vižmarje-Br od......................10 Mednar odni k ošark ar ski turnir v Šen tvidu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 0 V slo v o Marjanu K r eg arju..................... .................................................11 Str ok o vna ek sk urzija v Is t anbul........ .................................................12 E dina s tv ar , ki se je z v eseljem nale z em, je – smeh...........................13 Str an z a najmlajše.............................. .................................................14 P ole tne ak tivnos ti druš tv a seniorje v DRAiSS.........................................15 T i s ti v e t e r .......................................................................................15 P o v abilo na 'ume tnišk o' v ar s tv o........ .................................................15 P ole tna v abila..................................... .................................................16 3 Šentvid nAd LjubljaNo Delo SVeTa ČS ŠenTViD Epidemija k or ona virusa nam je v pr e t eklih mesecih k or enit o spr emenila življenje. Stv ari, ki so se nam pr ej z dele samoume vne, so nenadoma pos t ale rizične ali celo pr epo v edane. In t ak o k ot delo v anje na neš t e t o drugih podr očjih se je us t a vilo tudi delo v anje Če trtne sk upnos ti Šen tvid. Z ačelo se je s pr epo v edjo sklice v anja sej, kmalu pa je sledila tudi us t a vit e v v seh drugih ak tivnos ti. Z elo hitr o je pos t alo jasno , da ne bomo mogli iz da ti pomladansk e š t e vilk e glasila, pa čepr a v smo imeli zbr ano v ečino prispe vk o v in drugih ma t erialo v . Us t a vljeno je bilo tudi delo v anje druš t e v , ki so s v oje deja vnos ti iz v ajala v pr os t orih Službe z a lok alno samou pr a v o MU MOL v okviru pr og ama ČS Šen tvid. P a v endar nismo s t ali križ em r ok. T ak oj, k o so se s tv ari nek olik o umirile in je pos t alo jasno , k aj se sme in česa ne, smo se tudi v ČS Šen tvid pridružili v seljubljanski ak ciji šiv anj a z aščitnih mask. P o v abilu so se odz v ali: Ida Beč an, Maja Bert oncel j, Jana Čepeljnik, V esna K osmač, Dor ot eja Mlak ar , D T R od Beli Bober , Dor ot eja Zupan, Šiviljs tv o Gea D in V rt ec Šen tvid (vr s tni r ed po priimk u) in sešili sk or aj 700 mask iz ma t eriala, ki g a je priskrbela Mes tna občina Ljubljana. Čistilna akcija, Foto: Matic Jutraž Mask e so z v eseljem pr e v z eli v PGD St ane žiče-Dv or in PGD Medno , OŠ Fr anc a R o zmana - St ane t a, OŠ Šen tvid, OŠ Vižmarje Br od, Z a v od s v . St anisla v a, V rt ec Šen tvid, nek aj pa tudi sk upina upok ojence v z Br oda. Mask e, nar ejene izključno s pr os t o v oljnim delom, so bile se v eda podarjene, oddane br e zpl ačno. Pr os t o v oljcem se najlep še z ah v aljujemo in jim pr enašamo tudi z ah v alo pr ejemnik o v z aščitnih mask. CS Šentvid Šivanje mask, Foto: Arhiv ČS Šentvid V se je k az alo , da glede na ok olišč ine le t os ne bo mog oče iz v es ti v sak ole tne čis tilne ak cije ČS Šen tvid. K onec aprila pa so se ukr epi, po v e z ani z epidemijo , t olik o r azr ahljali, da je bila spr eje t a odločit e v , da se čis tilna ak cija v seeno iz v ede, se v eda v prilag ojenem ob segu in obliki. Z ah v aljujemo se v sem posame znik om in druš tv om, ki s t e se nam pridružili. Sk upaj smo zbr ali k ar nek aj k ubičnih me tr o v br e z v es tno odvrž enih odpadk o v , v elik del t eh so pr eds t a vljale odpadne gume, ki se jih je nek do znebil ob ces ti in njivi na poti v »jamo« v St ane žič ah. Prije tno smo bili pr esenečeni, k o smo ug ot o vili, da se je ak cije udele žilo sk or aj enak o š t e vilo pr os t o v oljce v k ot pr e t ekla le t a. Življenje se (upamo) poč asi vr ač a v s t ar e tir e. Pripr a vlja se ja vna obr a vna v a Dopoln jeneg a osnutk a Odlok a o podr obnem občinsk em pr os t or sk em načrtu 121, P oslo vna c ona Vižmarje. Spr ememba se nanaša na trik otni k na desni s tr ani Celo v šk e ces t e (v smeri K r anja) od križišč a Me t alk a. T udi ak tivnos ti, v e z ane na iz v edbo le t ošnjih Šen tviških dni, t ečejo dalje, čepr a v v prilag ojeni in z elo skr čeni obliki. Spr emljajt e našo sple tno s tr an, kjer v as bomo po v abi li na otv orit e v r az s t a v e nagr ajenih del z r azpisanih na t eč aje v v park u pr ed Osno vno šolo Šen tvid. Z a z aključ ek pa, k ot je ž e obič aj, po v abilo , da nas spr emljajt e na naši sple tni s tr ani: w w w .cs-sen tvid.si. Damijan V ola v šek, pr edsednik S v e t a ČS Šen tvid Šentvid nAd LjubljaNo 4 Gimnazija ŠenTViD GoSTiTeljica projekT a eraSmuS + Foto: Arhiv Gimnazija Šentvid V č asu od 23. 2. do 29. 2. 2020 smo bili na Gimnaziji Šen tvid g os tit elji pr ojek t a Er asmus+. Naslo v dog odk a je bil E quality in Action (in sport). T okr a tne izmenja v e se je udele žilo 33 dijak o v in 16 pr of esorje v iz T ur čije, Gr čije, R omunije, P ortug als k e in Slo v enije. Ug ot a vljali smo , k olik o je enak os ti o zir oma neenak os ti med spoloma v športu t er primerjali in anali zir ali športne č asopise v r azličnih drž a v ah. Ogledali smo si ljubljansk o mes tno hišo , kje r nas je spr ejel podž upan Dejan Crnek in nam r azlo žil nek aj s v ojih pogledo v na neenak os t v športu. Na P tuju smo se udele žili k arne v ala, na Bledu smo dr sali, v športni dv or ani pa pripr a vili dela vnice nog ome t a in ritmične gimnas tik e z a dijak e in pr of esorje. Na č ajanki so nam Mir an in Anja T epeš, Ne v enk a Beba Omerz u in Br ank a K na f elc iz pr v e r ok e spr eg o v orili o neenak os ti v športu. Z a pr of esorje pa je bila or g anizir ana tudi dela vnic a, ki jo je v odil dr . Milan Hos t a. V delo vnem v z dušju smo pr e živ eli kr asnih sedem dni, sple tla so se mnog a prija t eljs tv a, ki jih bomo na izmenja v ah še poglobili. Na t aša Lipo v ec, pr of . oŠ Franca r ozmana - S TaneTa Se je priDružila projekTu eraSmuS + Na OŠ Fr anc a R o zmana – St ane t a smo se le t os vključili v mednar odni pr ogr am Er asmus+. V pr ojek tu R ooting f or Eur ope sodeluje pe t šol iz r azličnih e vr op skih drž a v – P ortug alsk e, P oljsk e, Gr čije, It alije in Slo v enije. Sk upaj smo se podali na pot odkriv anja in spo zna v anja e vr op sk e k ulturne dediščine. V sak a drž a v a or g anizir a tudi sr eč anje in g os ti sodelujoče partnerice. V drug em t ednu f ebruarja smo se mudili na pr v em sr eč anju v Naoussi v Gr čiji , kjer smo spo zna v ali bog a t o gr šk o z g odo vino. Otr oci so spali pri izjemno g os t oljubnih gr ških družinah, od k a t erih je bilo slo v o po nepo z abnem t ednu z elo t e žk o. S v oje v tise je s trnila učenk a 7. a r azr eda Nik a Z dr a vje. Pr vi dan, k o smo odšli na pot, me je bilo nek olik o s tr ah … Jim bom v šeč? Me bodo imeli r adi? Ob sebi sem imela podpor o učit elje v in se v eda prija t eljic. Na cilj smo prišli ponoči in g os tit elji so nas ob prihodu ž e č ak ali. Odpeljali smo se v sak v s v oj no vi dom. Sk o zi v es t eden smo imeli v elik o deja vnos ti (obisk ž upana, olimpijsk e igr e, ogled Naousse in Soluna, poučne dela vnice). Pr os ti č as smo z no vimi prija t elji pr e življali z unaj in bilo je z elo z aba vno. V sak e lepe s tv ari je enkr a t k onec in napočil je z adnji dan. P osla vljali smo se z elo dolg o in z elo v elik o smo jok ali. Sk o zi cel t eden smo se z elo po v e z ali z v semi. R es sem z elo v esela, da sem lahk o pridobila t o izk ušnjo. Ajda Ov en Br ecelj, Nik a Z dr a vje F ot o: Simon K urinčič Spozna Vamo naŠo kul Turno DeDiŠČino V V rt cu Šen tvid v okviru mednar odneg a pr ojek t a Er asmus+ z naslo v om K or enine E vr ope (The R oots of Eur ope) sodelujemo s partner skimi šolami in vrt ci iz Bolg arije, R omunije, P ortug alsk e in T ur čije. V pr v em le tu pr ojek t a smo r azisk o v ali tr adicijo pek e kruha, domač kr aj, ljudsk e igr e t er s t ar e igr ače. Igr a je otr ok o v a primarna deja vnos t, ki otr ok om omog oč a učenje, k oris tno pr e življanje pr os t eg a č asa, r azisk o v anje, medsebojno po v e z anos t in sod elo v anje, pridobiv anje no vih izk ušenj, s v obodo ... Spo zna v ali smo pr s tne igr e, ljudsk e r ajalne igr e, ljudsk e gibalne igr e t er t alne igr e. Otr ok e smo pri igr ah posneli in jim k asneje pr edv ajali posne tk e. Ž eleli so jih pr egledo v a ti zno v a in zno v a. P osne tk e so Evropski projekt Erasmus+ povezuje 5 Šentvid nAd LjubljaNo k omen tir ali in na njih isk ali sebe in prija t elje. Nek a t er e izbr ane igr e smo s tr ok o vne dela vk e pr eds t a vile udele ž encem majsk eg a mednar odneg a sr eč anja na P ortug alsk em. Ug ot o vili smo , da so lju dsk e igr e v v seh sodelujočih drž a v ah pr ecej podobne, k ar se nam je z delo z elo z animiv o. Na tisnili bomo tudi knjižic o izbr anih ig er v angleščini t er je zikih partner skih drž a v . Z otr oki smo se pog o v arjali o t em, da so bile igr ače v č asih pr epr os t ejše , iz delane iz nar a vnih ma t erialo v (k amno v , lubja, s t orž e v , v ejic …). V igr alnici smo ur edili k otičk e z nes truk turir anim ma t erialom t er iz delali pr epr os t e igr e mik ado , gumb na vr vici, križ ce in kr o ž ce, špano. K er nas je z animalo , k ak šne so bile igr ače nek oč, smo si ogledali tudi s t ar o kmečk o hišo Hišo če z ces t o Pr' Fr anč na Miljah pri Šenčurju, kjer imajo ur ejeno r az s t a v o s t arih igr ač in pr edme t o v . Otr oci so si lahk o ogledali najr azličnejše punčk e, v o zičk e, zibk e, lesene gug alne k onjičk e … Pr eizk usili so tudi s t e z o s frnik olami, drug drug eg a v o zili s s t arimi v o zi in luščili k oruz o. Pr ek o pris t opa ak tivneg a r azisk o v anja so otr oci spo zna v ali tudi pomembne k ulturne in nar a vne značilnos ti našeg a kr aja. Nar edili smo plak a t po me t odi K WL (K aj ž e v emo?, K aj ž elimo iz v ede ti?, K aj smo se no v eg a naučili?). V z g ojit elji smo t ak o dobili baz o znanja, ki jo otr oci ž e imajo t er hkr a ti tudi njiho v e ž elje po odkriv anju no v eg a. Iz podanih odg o v or o v , k aj otr oci ž elijo iz v ede ti, smo pripr a vili no v e izziv e z a r azisk o v anje otr ok domačeg a kr aja. P odr obno smo z r azisk o v anjem spo zna v ali Šmarno g or o , Hidr oelek tr arno Br od, vižmar ski t abor , plo vilo br od t er Jak oba Aljaž a. Ak tivno smo r azisk o v ali pr ek o giba (banso v , gibalnih izziv o v , spr ehodo v po našem kr aju), besed (pog o v or o v , in t er vjuje v), opaz o v anj (pr os t o , z daljnogledi, pod lupami, pr ek o f ot oapar a t a), us tv arjanja, pr ebir anja lit er a tur e, obisk a us t ano v (knjižnice , hidr oelek tr arne Br od), ogledo v videoposne tk o v , pr eizk uso v z v odo , k ons truir anja mak e t … Str ok o vni dela v ci vrt c a smo pr ek o šolsk eg a le t a or g anizir ali v eč sr eč anj s s t ar ši in s t arimi s t ar ši, na k a t erih smo pr eds t a vili dosedanje delo v pr ojek tu z r az s t a v ami, videopr ojek cijami in r azličnimi us tv arjalnimi in gibalnimi dela vnic ami. V Z a v odu s v . St anisla v a smo pripr a vili tudi lik o vno r az s t a v o Naš kr aj, odprt o v sem obisk o v alcem. S pr ojek t om smo pri otr ocih spodbudili z animanje z a ljudsk e igr e in r azisk o v anje domačeg a kr aja, pri v z g ojit eljih pa z a v edanje in odg o v ornos t z a pr edajanje bog a t eg a ljudsk eg a izr očila naših pr ednik o v naslednjim g ener acijam. Dosedanje delo v pr ojek tu je vpliv alo na kr epit e v medsebojneg a sodelo v anja, medg ener acijsk o in medk ulturno po v e z anos t, bog a tilo je us tv arjalnos t, r az vijalo gibalne sposobnos ti, empa tijo , ž eljo po r azisk o v anju … V mesecu maju smo pripr a vili z aključno pr ojek tno sr eč anje z g os ti sodelujočih drž a v . K sodelo v anju bi ž eleli po v abiti tudi lok alno pr ebiv als tv o z a pomoč pri iz v edbi dela vnic ali pr eds t a vit e v na t emo slo v ensk e k ulturne dediščine. Z a po dr obnejše in f ormacije se obrnit e na V rt ec Šen tvid. T ek s t in f ot o: Tjaša P ajek in Anja V rho vnik Evropski projekt Erasmus+ povezuje Renault ZDAJ 0% obrestna mera ** Odlog plačevanja do 4 mesece *** Do 6.000 € popusta za vozila iz zaloge * *Pri pooblaščenem prodajalcu Renault preverite vozila iz zaloge in z Renault financiranjem izkoristite do 6.000 € popusta. Popusti se razlikujejo glede na model. Posamezni koncesionar lahko odobri tudi doda- ten popust. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Stranka je do promocijske obrestne mere upravičena v primeru minimalne financirane vrednosti 3.900 € in trajanjem od 12 do 48 mesecev. Maksimalna financirana vrednost je omejena glede na model vozila. ***Odlog pričetka plačevanja mesečnih obrokov do 120 dni je omogočen v primeru nakupa avtomobila prek Renault financiranja z minimalnim 20% pologom in v primeru ustrezne bonitete stranke. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu 4,1–7,3 l/100 km. Emisije CO 2 109–158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WL TP . Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si Šentvid nAd LjubljaNo 6 Aktualno Taborniki uSTV arjamo boljŠi SVeT! Šen tviški t aborniki le t os pr aznujemo 50 polnih le t. T o pomeni, da nam je z adnjih 50 le t Šen tvid z ok olic o omog oč al, da smo r asli in se r az vijali v t o , k ar smo z daj. T aborniški r od Beli Bober , ki š t eje 100 člano v in članic t er sledi t abornišk em motu: »T aborniki us tv arjamo boljši s v e t.« Foto: Arhiv DT Beli Bober K er br e z Šen tvida ne bi uspe v ali, smo se odločili, da bomo naš jubilej pr azno v ali s t em, da nar edimo nek aj dobr eg a z a ok olje in sk upnos t, ki nam omog oč a t a delo v anje. Z adali smo si, da bomo v le tu 2020 opr a vili 50 dobrih del. Eno dobr o delo z a v sak o le t o ob s t oja. P ogumno smo se lotili našeg a izziv a: sodelo v ali smo v si, od najmlajših do najs t ar ejših Bobr o v . Očis tili smo naš ljubi Šen tviški hrib, na zimo v anju pekli pišk ot e in jih pot em r az delili pr ebiv alcem v asi, dar o v ali smo kri ... K o nas je, k ot tud i drug e or g aniz acije, us t a vila k or ona. Z ač asno smo mor ali pr ekiniti naša sr eč anja in z a tr enut ek se je z delo , k ot da se nam ne bo uspelo pr ebiti do našeg a cilja. V endar smo v skladu s pripor očili in t aborniškim duhom nadalje v ali, k ak or se je dalo. Prilag odili smo se r azmer am v naši drž a vi in s pomočjo r ačunalnik o v in drugih elek tr onskih napr a v ohr anjali s tik drug z drugim. T udi z dobrimi deli nismo obupa li. Sk upaj s Če trtno sk upnos tjo Šen tvid smo se lo tili šiv anja z aščitn ih mask z a enkr a tno upor abo. S sk upnimi močmi smo z ašili ok oli 100 mask, ki so jih r az delili ljudem, ki jih potr ebujejo. Pr a v t ak o smo sodel o v ali pri čis tilni ak ciji in s pomočjo drugih kr ajano v kljub de žju očis tili Šen tvid in njeg o v o ok olic o. Nič nas ni us t a vilo! Z daj, k o se življen je z ope t vr ač a v normalne tirnice, se s prilag ojenim pr ogr amom vr ač amo tudi mi in se z v sakim dobrim delom bliž amo š t e vilki 50. K o jo bomo dosegli, pa ne bomo od nehali. Še v edno bomo skrbeli, da bo Šen tvid čis t, po mag ali bomo lju dem, ki potr ebujejo pomoč, t er s t em poč asi k o v ali pot do boljšeg a s v e t a. Pik a Jerneja Mlak ar kako je epiDemija VpliV ala na Delo Vanje Gczz-ja? V č asu od 13. mar c a je pouk naše glasbene šole pot ek al na dalja v o s pomočjo r azličnih sple tnih aplik acij: pr ek o Z ooma, Skypa in Vibr a. Nek a t eri pr of esorji smo delali tudi s pomočjo z v očnih posne tk o v in se v eda učnih lis t o v . Učenci so v adili po na v odilih in r eše v ali učne lis t e. Najbolj z agnani so pošiljali tudi posne tk e melodičnih in ritmičnih br anj v aj. Pouk na daljavo, Arhiv: GCZZ V sobot o , 25. aprila, smo iz v edli P omladni k oncert našeg a z a v oda. V erje tno se spr ašuje t e, k ak o smo t o iz v edli, saj so v tis t em č asu še v eljali v si ukr epi z a z aje zit e v k or ona virusne bole zni? Prizna ti v am mor amo , da ni bil o čis t o pr epr os t o , a nam je uspelo. St ar ši so posneli iz v ajanje skladb s v ojih otr ok in nam poslali posne tk e, mi pa smo jih oblik o v ali v sk upn i glasbeni dog odek – nas t op in v se sk upaj nalo žili na z aklenjen Y outube k anal. K ak o smo ponosni na t o naše delo in dose ž ek! V t ednu po 18. maju so se tudi naši učenci in pr of esorji inš trumen t o v vrnili v učilnice v Dom s v . Vida. T eden z a t em smo z ačeli pouče v a ti tudi sk upinski pouk. K ak o so bili t e vrnitv e in pouk a v živ o v si v eseli! Arhiv: GCZZ Še v abilo : v pe t ek, 19. junija, ob 16.30 v abimo v se, ki v as z anima glasbena v z g oja in iz obr až e v anje, na naš dan odprtih vr a t. V eseli v as bomo! V ašo prisotnos t spor očit e do ponedeljk a, 15. 6., na in f o@ z v ocnaz g odba.si. V pisujemo ž e no v e učence z a šolsk o le t o 2020/21. Ula Ulaga 7 Šentvid nAd LjubljaNo Ohranjamo tradicijo pihalni orke STer liT oSTroj leT oS praznuje 70 let delo Vanja Nek danja mladins k a g odba Lit os tr oj, us t ano vljena sr edi pr ejšnjeg a s t ole tja k ot ork es t er v elik eg a sociali s tičneg a k oncerna, je v dese tle tjih delo v anja pr er asla v k ak o v os t en ork es t er , ki poleg k or ačnic iz v aja z elo r aznolik e z vr s ti glasbe, od klasične do ljudsk e in z aba vne. Ork es t er je pos t al kr aj druž enja in r as ti š t e vilnih ljubit eljskih glasbenik o v v seh s t ar os ti, v njem pa so z ačeli pot tudi š t e vilni odlični pr of esionalni glasbeniki. Koncert v Šentvidu, Vir: Arhiv PO Litostroj V dobi in t enzivneg a r az vijanja k ulturne deja vnos ti v le tih 1949 in 1950 je bil med najbolj ak tivnimi t akr a tni kr aje vni sindik alni s v e t Ljubljana, ki je dal pobudo z a us t ano vit e v lit os tr ojsk e pihalne g odbe. Z a v odjo o zir oma dirig en t a je bil iz v oljen t akr a tni dirig en t pihalne g odbe Sp odnja Šišk a, Leander P e g an. 1. maja 1950 je g odba v z g odnjih jutr anjih ur ah v Šen tvidu in v lit os tr ojsk em naselju z aigr ala nek aj k or ačnic. Ob t ej prilo žnos ti je dobila tudi s v oje ime Mladinsk a g odba Lit os tr oj. Od t akr a t napr ej so sodelo v ali ob r aznih k ulturnih prir editv ah v Ljub ljani in z unaj nje, še v edno pa ohr anjajo igr anje pr v omajsk e budnice v Šiški t er sous tv arjajo pr ogr am na R o žnik u. T ak o se je z ačelo. Godba je od t akr a t do živ ela v elik o spr ememb, v njej je igr alo pr ek o 200 g odbenik o v , ork es t er je v odilo sedem dirig en t o v in minilo je sedemde se t le t. P onosni so na g odbenik e, ki so iz njiho vih vr s t pr es t opili v pr of esionalne v ode in na tri g ener acije g odbenic in g odbenik o v , ki sous tv arjajo t a ork es t er . P onosni so tudi na t o , da jih je le t a 1957 ob pr osla vi bitk e na Sutjeski poslušal pr edsednik Tit o. P o 27-le tnem v odenju ork es tr a je le t a 1977 Leandr a P eg ana na mes tu dirig en t a z amenjal Blag oje Ilić, ki je ork es t er v odil do le t a 1987, k o je di rig en tsk o palic o pr e v z el Marjan Str opnik. S v ojo 30-le tnic o je ork es t er pr azno v al v dv or ani kina Šiš k a. S ponosom se spominjajo le t a 1993, k o je ork es t er na t ekmo v anju pihalnih ork es tr o v v Ž alcu pr ejel zla t o plak e t o v 2. t e ž a vnos tni sk upini in se uvr s til v 1. sk upino , le t a 1999 pa so z br onas t o plak e t o potr dili s v ojo kv alit e t o v 1. t e ž a vnos tni sk upini. V naslednjih le tih so ork es t er v odili E dv ar d Eberl, T omaž Grin t al in Fr anc Gornik, le t a 2006 pa je t ak tirk o pr e v z el klarine tis t in cer emonialni dirig en t Ork es tr a Slo v ensk e v ojsk e Gr eg or Vidmar . Skupinska fotografija, Vir: Arhiv PO Litostroj V sak o le t o pripr a vljajo a tr ak tivne in v šečne glasbene izbor e k oncert o v , kjer v sak lahk o najde nek aj z ase. Pr eizk ušajo se v r azličnih glasbenih s tilih in t ak o v sakič pripr a vijo k onc ert z drug ačno t ema tik o , k ar od g odbenik o v z ah t e v a v elik o v aj in samoodr ek anja. Njiho vi t ema tski k oncerti so posegli po muzik alih, pl esni glasbi, la tino in jazz ritmih in pesmih upor a, na njih pa so sodelo v ali tudi s priznanimi glasbenimi ume tniki, k ot so Elda Viler , Ot o P es tner in harmonik ar Mark o Ha tlak. Lahk o bi r ekli, da so ljubit eljski ork es t er , ki dela pr of esionalno. Ork es t er poleg t em a tsk eg a pr emierneg a k oncert a, ki pomeni vrhunec v sak ole tneg a dela, poskrbi tudi z a glasbeno obog a tit e v v eseleg a decembr a. V sak o le t o z v eč k ot 40 pr omenadnimi k oncerti in nas t opi popes tri š t e vilne k ulturne in športne prir editv e v Ljubljani in drug od po Slo v eniji. Še po sebej so ponosni na s v ojo z v es t o publik o , ki se z le ti v edno bolj po v ečuje in t ak o g odbe nik om še najlep še poplač a njiho v trud. Ž e osmo le t o z apor ed so k oor dina t orji pr omenadnih k oncert o v , ki po t ek ajo v sak o nedeljo ob 11. uri v Tiv oliju od sr edine maja do k onc a sep t embr a. Na njih se pr eds t a vijo r azlični pihalni ork es tri, ki delujejo na podr očju Ljubljane. S t o pobudo je Pihalni ork es t er Lit os tr oj obudil k oncert e, ki so se v Ljubljani nek oč ž e odvijali in t ak o ohr anjajo tr adicijo g odbeniš tv a v Ljubljani. P onosni so na iskr ena prija t eljs tv a, ki so v le tih nas t ala t er tudi na partner sk e z v e z e, ki so se z le ti s tk ale med nek a t erimi g odbeniki in g odbenic ami. Pr a v v sak g odbenik pa si v ork es tru nabir a življenjsk e in glasbene izk ušnje, po zitivno ener gijo in nepo z abne dog odiv ščine. Z a delo vno ak tivne člane ork es t er pr eds t a vlja spr os tit e v po napornem dela vnik u, z a upok ojence popes trit e v druž abneg a življenja in ohr anjanje k ondicije, z a mlade pa glasbeni napr edek in dobr odošel pr edah med š tudijskimi ob v e znos tmi. Pihalni ork es t er Lit os tr oj v as prisr čno v abi na s v oje k oncert e in drug e dog odk e, na k a t erih sodeluje, da v as r az v edri, r az v eseli in odž e ne v sak danje skrbi. Ob v es tila o njiho vih nas t opih lahk o najde t e na njiho vi sple tni s tr ani w w w .k ud- lit os tr oj.si, lahk o pa jim sledit e tudi na F acebook u in Ins t agr amu. Ma t ej Gos tič Tacenska cesta 20 1210 Ljubljana Šentvid 01 292 60 12 info@salon20.si www.salon20.si kozmetični salon za nego in lepoto telesa MEDICINSKA PEDIKURA KLASIČNA PEDIKURA LASERSKO ODSTRANJEVANJE GLIVIC SPONKA ZA VRAŠČEN NOHT Naročnik oglasa je HITELEKTRONIK d.o.o. Šentvid nAd LjubljaNo 8 Šentviški dnevi 2020 »VSaka omara je bila najprej DreV o« naslov je geslo, pod katerim bodo potekali letošnji, že 27. Šentviški dnevi. naše izhodišče je bilo praznovanje 120-letnice ustanovitve prve mizarske zadruge na k ranjskem. Les je še k ak o dr ag ocena ses t a vina naših življenj. Slo v enija ima 58,4 % po vr šin, pokritih z g o z dom, k ar jo uvr šč a na 3. mes t o po g o z dna t os ti v E vr opi (z a Š v edsk o in Finsk o). Go z d je t ak o naš nar odni ponos. V sak o pomlad nes trpno prič ak ujemo s v e ž e olis t anje dr e v es, pole ti nam g o z d nudi senc o in s v e žino , jeseni pisano šeles t eč o pr epr og o r aznot er eg a lis tja. V semu t em u dog ajanju lah k o sledimo v če trtni sk upnos ti Šen tvid, ki jo g o z d pokriv a z ačenši v Prž anu in v se do Medneg a. Šen tviški in vižmar ski miz arji so g a v pr e t eklos ti s pridom izk orišč ali. Bližina Ljubljane in leg a ob pomembnih k openskih in v odnih pr ome tnic ah s t a botr o v ali k r az v oju ne samo miz ar s tv a, t em v eč tudi sodar s tv a in k olar s tv a. Sodar StV o Sr edišče sodar s tv a je bilo v T acnu, k ar je po v e z ano z r ečnim pr ome t om po r eki Sa vi. S t o t ema tik o se je ukv arjal dr . Jurij Šilc v s v oji knjigi z naslo v om T acenski sodarji. Nek aj iz sek o v t e t ema tik e lahk o z asledit e tudi na in f orma tivni t abli pri t acensk em mos tu. V T acnu je bilo pomembno po s t ajališče, kjer so pr e t o v oril i blag o na v o z o v e, pobir ali pa so tudi mitnino. Na Br odu s t a imela r egis trir ano soda r sk o obrt Iv an Me dv ed (Br od 25) in Fr anc Bizjan (Vižm arje 145). Iz delo v ali so pr edv sem v elik e hr as t o v e kle tne in tr ansportne sode z a s t ar anje vina, šk a f e in k adi. V T acnu so us t ano vili sodar sk o z adrug o le t a 1907, z ar adi no vih ma t erialo v pa je po le tu 1965 t a deja vnos t z ačela pr opada ti. kolar STVo E den najv ečjih dose žk o v na podr očju k olar s tv a v Šen tvidu je bil iz um mlek ar sk eg a v o zičk a, ki g a je z asno v al nek danji šen tviški ž upnik Blaž P ot očnik (1799–1872). K me tic am in br anje vk am je služil z a pr enos blag a in živil, peric am iz Biz o vik a z a pr e v o z umaz aneg a in opr aneg a perila. V o ziček je z a sk or aj pol s t ole tja pos t al ena izmed ljubljanskih znamenit os ti. A v t oric a na v aja zlas ti dv e družini, ki s t a se ukv arjali s k olar sk o obrtjo in iz delo v ali P ot očnik o v v o ziček. Pr vi mojs t er z r egis trir ano k olar sk o obrtjo je bil Jo ž e f Hojk ar (Šen tvid 47), iz delo v al je tudi v o z o v e in k olesa, drugi pa je bil Fr anc Šipec (Vižmarje 39). mIZar StV o P oleg Sol k ana je bilo na območju današnje ČS Šen tvid na enem mes tu z g oščeno najv eč miz arje v . Z ače t ek miz ar sk e obrti seg a v le t o 1840, k o je Lo vr enc K oman (»K r o v c«) v Vižmarjah odprl miz ar sk o dela vnic o. Iz delo v al je modno pohiš tv o po nar očilu, pri njem pa so se učili š t e vilni f an tje, ki so k asneje z ačeli samos t oj no miz ar sk o pot. Najv eč miz arje v je delo v alo v Vižmarjah. V 60. le tih 19. s t ole tja so imeli miz arji t olik o dela, da so jim k upci ž e vnapr ej nar oč ali pohiš tv o. S v oje iz delk e so pr odajali v Ljubljano , Z agr eb, Innsbruck in Mer ano , k asneje tudi v Goric o , T r s t in R ek o. Miz ar s tv o se je najbolj po v eč alo na pr elomu iz 19. v 20. s t ole tje, k o je Ljubljana k ot sr edišče Slo v ence v pridobila pomen t er po pr vi s v e t o vni v ojni, k o smo prido bili tržišče z no v o K r alje vino SHS. Ž ele znišk a pos t aja v Vižmarjah ni pr e tir ano po v eč ala pr oiz v odnje, saj so v ečino pr e v o z o v iz delk o v še do drug e s v e t o vne v ojne opr a vili k ar s k onjsk o vpr eg o. 25. marca 1900 so mizarji ustanovili prvo mizarsko zadrugo na kranjskem. Imeno v ala se je Z adružna pr odajalnic a miz arje v v Št. Vidu nad Ljubljan o , z adrug a z omejenim jams tv om. Namen z adrug e je bilo pospeše v a ti miz ar sk o obrt v Šen tvidu, Vižmarjah in ok olici. Z adružno poslopje so z ačeli gr aditi le t a 1906 na par celi, k upljeni od domačina Gutnik a (Marjanc a). Le t a 1907 so names tili pr v e s tr oje, ki jih je pog anjal parni s tr oj – lok omobila. Pr v o pomembno delo , ki g a je opr a vila z adrug a, je bil pr e v z em v seh miz ar skih del na t edaj no v o z gr ajeni šk ofi jski klasični gimnaziji s v . St anisla v a. Iz delali so 410 vr a t in 880 ok en. Opr a vila je še š t e vilna dela z a šk ofijski gr ad v Gornjem Gr adu, z bor o vimi klopmi opr emila cerk e v s v . Vida v Šen tvidu pod k upolo in pri spo v ednic ah, op r a vila dela v Ljudski posojilnici v Ljubljani in v no v o z gr ajeni ljudski šoli. Le t a 1930 je arhit ek t T omaž Štruk elj iz Vižmarij iz delal tudi načrt šen tvišk e miz ar sk e tržnice o z. pa viljona, ki naj bi s t al pr ed ljudskim domom, a do ur esničitv e ž al ni prišlo. Načrt šen tvišk e miz ar sk e tržnice pr ed Ljudskim domom Na r az v ejana miz ar sk a dela k až e tud i r azlično miz ar sk o or odje. Slednje bo v okviru 27. Šen tviških dni r az s t a vljeno v pr os t orih ČS Šen tvid (K osije v a 7 v Guncljah). Dela vnik v z adrugi je tr ajal od pe t e ur e pa do osme ur e z v ečer . V mes so imeli odmor z a z ajtrk, malic o in v ečerjo. K asneje so g a skr čili na osem do dese t ur . V ajenišk a doba je tr ajala 3 do 4 le t a. Mojs tri so imeli v po vpr ečju 1 do 2 v ajenc a, v ečji tudi v eč. Če so imeli mojs tri kme tijo , so v ajenci prisk očili na po moč tudi pri kmečkih opr a vilih, mojs tri pa so jih z alag ali z v semi življenjskimi potr eb ščinami. Od le t a 1896 nap r ej je v Šen tvidu delo v ala obrtno nadalje v alna šola, ki so jo mor ali ob isk o v a ti v si miz ar ski dela v ci. Sposobnejši miz ar ski pomočniki so s v oje znanje izpopolnje v ali tudi v tujini, zlas ti v Nemčiji in Š vici. T ak o s t a se izpopolnje v ala tudi Jo ž e Arhar in Št e f an Erman in kmalu po pr vi s v e t o vni v ojni us t ano vila t o v arno Erman&Arhar . Plačilo so miz ar ski dela v ci pr ejemali na 14 dni. P o le tu 1918 s t a nas t ali dv e no vi miz ar ski z adrugi, ki s t a se imeno v ali Lipa in Miz ar sk a z adrug a. P oslopje Lipe je s t alo v Šen tvidu poleg g asilsk eg a doma, miz ar sk a z adrug a v Vižmarjah pa je s t ala ons tr an MIZARSTVO Poleg Solkana je bilo na območju današnje ČS Šentvid na enem mestu zgoščeno največ mizarjev. Začetek mizarske obrti sega v leto 1840, ko je Lovrenc Koman (»Krovc«) v Vižmarjah odprl mizarsko delavnico. Izdeloval je modno pohištvo po naročilu, pri njem pa so se učili številni fantje, ki so kasneje začeli samostojno mizarsko pot. Največ mizarjev je delovalo v Vižmarjah. 1884 1890 1890 1900 1900 1910 1910 1920 1920 1930 1930 1941 V i ž mar j e 2 1 11 2 13 23 Šent v i d 1 2 6 3 Podgora 3 3 6 Trata 3 7 Poljane 1 Dvor 1 1 St anež i č e 1 2 3 Brod 1 2 4 Gunclje 1 1 2 4 SKUPAJ 4 4 12 10 33 47 Preglednica: Statistični prikaz obsega mizarstva v Šentvidu z okolico v letih 1884 1941 (podatki iz obrtnega registra) V 60. letih 19. stoletja so imeli mizarji toliko dela, da so jim kupci že vnaprej naročali pohištvo. Svoje izdelke so prodajali v Ljubljano, Zagreb, Innsbruck in Merano, kasneje tudi v Gorico, Trst in Reko. Mizarstvo se je najbolj povečalo na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je Ljubljana kot središče Slovencev pridobila pomen ter po prvi svetovni vojni, ko smo pridobili tržišče z novo Kraljevino SHS. Železniška postaja v Vižmarjah ni pretirano povečala proizvodnje, saj so večino prevozov izdelkov še do druge svetovne vojne opravili kar s konjsko vprego. 25. marca 1900 so mizarji ustanovili prvo mizarsko zadrugo na Kranjskem. Imenovala se je Zadružna prodajalnica mizarjev v Št. Vidu nad Ljubljano, zadruga z omejenim jamstvom. Namen zadruge je bilo pospeševati mizarsko obrt v Šentvidu, Vižmarjah in okolici. Zadružno poslopje so začeli graditi leta 1906 na parceli, kupljeni od domačina Gutnika (Marjanca). Leta 1907 so namestili prve stroje, ki jih je poganjal parni stroj – lokomobila. Prvo pomembno delo, ki ga je opravila zadruga, je bil prevzem vseh mizarskih del na tedaj novozgrajeni škofijski klasični gimnaziji sv. Stanislava. Izdelali so 410 vrat in 880 oken. Opravila je še številna dela za škofijski grad v Gornjem Gradu, z borovimi klopmi opremila cerkev sv. Vida v Šentvidu pod kupolo in pri spovednicah, opravila dela v Ljudski posojilnici v Ljubljani in v novozgrajeni ljudski šoli. Leta 1930 je arhitekt Tomaž Štrukelj iz Vižmarij izdelal tudi načrt šentviške mizarske tržnice oz. paviljona, ki naj bi stal pred ljudskim domom, a do uresničitve žal ni prišlo. Načrt šentviške mizarske tržnice pred Ljudskim domom Na razvejana mizarska dela kaže tudi različno mizarsko orodje. Slednje bo v okviru 27. Šentviških dni razstavljeno v prostorih ČS Šentvid (Kosijeva 7 v Guncljah). MIZARSTVO Poleg Solkana je bilo na območju današnje ČS Šentvid na enem mestu zgoščeno največ mizarjev. Začetek mizarske obrti sega v leto 1840, ko je Lovrenc Koman (»Krovc«) v Vižmarjah odprl mizarsko delavnico. Izdeloval je modno pohištvo po naročilu, pri njem pa so se učili številni fantje, ki so kasneje začeli samostojno mizarsko pot. Največ mizarjev je delovalo v Vižmarjah. 1884 1890 1890 1900 1900 1910 1910 1920 1920 1930 1930 1941 V i ž mar j e 2 1 11 2 13 23 Šent v i d 1 2 6 3 Podgora 3 3 6 Trata 3 7 Poljane 1 Dvor 1 1 St anež i č e 1 2 3 Brod 1 2 4 Gunclje 1 1 2 4 SKUPAJ 4 4 12 10 33 47 Preglednica: Statistični prikaz obsega mizarstva v Šentvidu z okolico v letih 1884 1941 (podatki iz obrtnega registra) V 60. letih 19. stoletja so imeli mizarji toliko dela, da so jim kupci že vnaprej naročali pohištvo. Svoje izdelke so prodajali v Ljubljano, Zagreb, Innsbruck in Merano, kasneje tudi v Gorico, Trst in Reko. Mizarstvo se je najbolj povečalo na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je Ljubljana kot središče Slovencev pridobila pomen ter po prvi svetovni vojni, ko smo pridobili tržišče z novo Kraljevino SHS. Železniška postaja v Vižmarjah ni pretirano povečala proizvodnje, saj so večino prevozov izdelkov še do druge svetovne vojne opravili kar s konjsko vprego. 25. marca 1900 so mizarji ustanovili prvo mizarsko zadrugo na Kranjskem. Imenovala se je Zadružna prodajalnica mizarjev v Št. Vidu nad Ljubljano, zadruga z omejenim jamstvom. Namen zadruge je bilo pospeševati mizarsko obrt v Šentvidu, Vižmarjah in okolici. Zadružno poslopje so začeli graditi leta 1906 na parceli, kupljeni od domačina Gutnika (Marjanca). Leta 1907 so namestili prve stroje, ki jih je poganjal parni stroj – lokomobila. Prvo pomembno delo, ki ga je opravila zadruga, je bil prevzem vseh mizarskih del na tedaj novozgrajeni škofijski klasični gimnaziji sv. Stanislava. Izdelali so 410 vrat in 880 oken. Opravila je še številna dela za škofijski grad v Gornjem Gradu, z borovimi klopmi opremila cerkev sv. Vida v Šentvidu pod kupolo in pri spovednicah, opravila dela v Ljudski posojilnici v Ljubljani in v novozgrajeni ljudski šoli. Leta 1930 je arhitekt Tomaž Štrukelj iz Vižmarij izdelal tudi načrt šentviške mizarske tržnice oz. paviljona, ki naj bi stal pred ljudskim domom, a do uresničitve žal ni prišlo. Načrt šentviške mizarske tržnice pred Ljudskim domom Na razvejana mizarska dela kaže tudi različno mizarsko orodje. Slednje bo v okviru 27. Šentviških dni razstavljeno v prostorih ČS Šentvid (Kosijeva 7 v Guncljah). 9 Šentvid nAd LjubljaNo ž ele znišk e pr og e. Nas t alo je k ar nek aj močnih t o v arn pohiš tv a, poleg omenjene Erman&Arhar so bile še Andr ej K r eg ar in sino v a, Škrbinc&Comp. Med pr vimi je bil Iv an Černe, ki je odk upil in v en t ar pr v e kr anjsk e miz ar sk e z adrug e t er v odil t o v arno s t a vbneg a in pohiš tv eneg a miz ar s tv a. Sodelo v al je z Jo ž e t om Plečnik om in iz delo v al pohiš tv o po njeg o vih načrtih. Med drugimi je iz delal tudi notr anjo opr emo palače finančneg a minis tr s tv a v Beogr adu in Ljubljansk e kr editne bank e. P ohiš tv o so miz arji r az s t a vljali in pr odajali tudi v sak o le t o v č asu šolskih počitnic na sejmu v poslopj u nar odne šole (danes OŠ Fr anc a R o zmana – St ane t a). Pri t em je šola z aslužila s pobir anjem v s t opnine. P o drugi s v e t o vni v ojni so miz arji r az s t a vljali in pr odajali tudi v okviru Obrtnišk eg a v elesejma, kjer je danes Gospodar sk o r az s t a višče. Šen tviški miz arji niso nik oli delali na s v . Jedrt, k er bi sicer po ljudsk em izr očilu na t a dan nar ejene iz delk e uničile miši. Z aščitnik miz arje v je s v . Jo ž e f , biblijski t esar . V sak o pr v o nedeljo v maju se z a t o miz arji zber ejo na Šmarni g ori pri s v . maši, po njej pa sledi druž abno sr eč anje. V abimo v as, da sledit e dog ajanju na s tr aneh druš tv a Blaž P ot očnik o v a čit alnic a h ttp s://bpc.si/ in h ttp s://w w w . f acebook.c om/Drus tv oBPC/. V ečji del besedila je v z e t iz Zborni k a Župnija Šen tvid nad Ljubljano sk o zi č as in pr os t or . O t ej t emi je z a zbornik pisala in zbir ala gr adiv o doc. dr . Vilma Br odnik in v člank u so z apisani njeni iz sledki. V elik o gr adiv a, izk ušenj in iz delk o v , ki prič ajo o bog a ti dediščini miz arje v na naših tleh, ima t e mnogi delujoči in nedelujoči miz arji doma. V k olik or bi ž eleli z delom s v oje z g odbe sod elo v a ti na eni zmed prihajajočih prir edit e v ali r az s t a vi miz ar sk eg a or odja, bodisi s prik az om miz ar sk eg a pos t opk a, or odja, iz delk o v , pripo v e djo s v oje z g odbe, v as v abimo , da nam piše t e na drus tv obpc@gmail.c om ali nas pokliče t e na t ele f onsk o š t e vilk o 031 298 496. Andr eja Beč an, Druš tv o Blaž P ot očnik o v a čit alnic a »VSaka omara je bila najprej DreV o« (natečaj za osnovne in srednje šole) 20. maja se je z aključil lik o vni, lit er arni in t ehnični na t eč aj z a osno vne in sr ednje šole, ki delujejo v naši če trtni sk upnos ti. Prispelo je 87 iz delk o v , 48 na lik o vnem pod r očju, 9 na lit er arnem in 30 na t ehničnem. Sodelo v ali so učenci OŠ Šen tvid, OŠ Alojzija Šuš t arja, OŠ Fr anc a R o zmana – St ane t a in dijaki Šk ofijsk e klasične gimnazije. K r a tk a prir edit e v s podelitvijo prizna nj bo 16. 6. 2020 v park u pr ed OŠ Šen tvid in Gimnaz ijo Šen tvid. Raz s t a v a iz delk o v bo pr a v t ak o v park u pr ed omenjenima šolama, zmag o v alni iz delki pa bodo r az s t a vljeni v knjižnici Šen tvid. Vljudno v abljeni, da se prir editv e udele žit e in vidit e, k ak o otr oci in najs tniki r azmišljajo o g o z du, lesu in miz ar s tvu. Z a pok ušino v am nek aj od t eg a prilag amo ž e v t ej š t e vilki. Andr eja Beč an, Druš tv o Blaž P ot očnik o v a čit alnic a Vsaka omara je bila drevo V sak a omar a je bila dr e v o , t ak o k ot miz a, s t ol in leseno k olo. K uhalnic a, pručk a, lepotilna miz a, tudi z r o ž ami okr ašena naša je ciz a. V se leseno bomo obno vili in z lepim lak om pos v e tlili. Dr e v es ne smemo sek a ti pr e v eč, da sami sebi ne bomo odv eč. Dr e v esa pomembna so tudi z a p tičk e, da lahk o skrbijo z a s v oje mladičk e. Miz ar nam nar edil bo no v o omar o , da v anjo spr a vili bomo no v o k ošar o. (sladk arij se v eda!!) Mia Kristina Urbanc Krušec, 1. b Katarina Kunaver, 7. b Maša Hribar Šentviški dnevi 2020 10 Šentvid nAd LjubljaNo razViT je prapora V DruŠTVu upokojenceV Vižmarje- broD Druš tv o upok ojence v Vižmarje-Br od je imelo v pe t ek, 31. januarja 2020, r edni le tni zbor člano v , ki pa je bil v endarle poseben. O posebnos ti t okr a tne seje in k asnejšeg a druž abneg a dela k až e tudi poda t ek o udele žbi člans tv a: zbr alo se nas je k ar 34,61 % člano v , t or ej tis tih, ki smo do 30. januarja poda ljšali članarino z a t ek oče le t o , ali no vih člano v . V pr edhodnih le tih je bila prisotnos t med 20 in 25 %. V k ulturn em pr ogr amu t e seje zbor a člano v je nas t opil Lo v ski pe v ski zbor Medv ode po d s tr ok o vnim v od s tv om pe v o v odje Milana Bajžlja in or g aniz acijsk em v odenjem pr edsednik a Jane z a Šubic a. Seje so se med drugimi udele žili tudi član iz vr šilneg a odbor a Z v e z e druš t e v upok ojence v Slo v enije (ZDUS) Jane z Čepljak, pr edsednik Mes tne z v e z e upok ojence v Ljubljana – osr ednjeslo v ensk e pokr ajinsk e z v e z e druš t e v upok ojen ce v (MZU-OP ZDU) Marjan Sedmak in pr edsednic a Z v e z e druš t e v upok ojence v Ljubljana Šišk a (ZDUŠ) Jo žic a Sk ubic. In v čem je bila posebnos t le t ošnje seje? Jubilejno le t o us t ano vitv e druš tv a in r az vitje no v eg a pr apor a. Druš tv o je bilo namr eč us t ano vljeno 1. f ebruarja 1980; seja je bila z a t o na pr edv ečer 40-le tnice us t ano vitv e. Ampak okr ogla oble tnic a ni bila osr ednji poudar ek v ečer a. Osr edot očili smo se na r az vitje no v eg a pr apor a. Druš tv o je pr apor imelo ž e doslej, v endar je bilo na njem k ar nek aj nejasnos ti in nedoslednos ti glede vpisanih le tnic, pa še gr a fičnih simbolo v na njem ni znal pojasniti nihče v druš tvu. Z a t o je bil ž e le t a 2017 podan pr edlog o z amenja vi pr apor a. Čepr a v smo imeli z a pripr a v e t or ej na vide z v elik o č asa, se je najpomembnejše dog ajanje odvijalo šele v drugi polo vici le t a 2019! V endar: uspeli smo. Z amenja v o pr apor a smo opr a vili v doda tni t očki r ednih pot ek o v le tnih sej. P od pr ejšnjim pr apo r om smo opr a vili v se uv odne f ormalnos ti, ki so na t akih sejah ob v e zne, pr eds t a vili smo tudi v sa por očila o poslo v anju v le tu 201 9, imeli r azpr a v e in po z dr a vne nag o v or e v abljenih pr eds t a vnik o v iz drugih druš t e v , mes tne in lok alne samoupr a v e t er drugih dona t orje v finančnih sr eds t e v z a no vi pr apor . P od no vim pr apor om je na t o zbor člano v prisluhnil še načrt om z a le t o 2020, sledilo je še nek aj drugih pr edvidenih t očk t er r az glasit e v no vih z aslužnih člano v druš tv a. Zbor je imeno v al tudi pr v eg a č as tneg a člana DU Vižmarje-Br od: botr a pr apor a Marjana Sedmak a. G. Sedmak je z a pr edsednik om druš tv a podelil še priznanja MZU-OP ZDU posame znim članic am in članom t er druš tvu z a visoki jubilej. Na podlagi sklepa upr a vneg a odbor a smo na le t ošnjo sejo zbor a v abili samo pr eds t a vnik e tis tih pr a vnih or g aniz acij in fizičnih oseb, ki so nam pomag ale pri iz v edbi pr ojek t a. Nek a t eri v druš tvu smo se na v so moč z a v z eli z a t o , da smo z amenja v o pr apor a izpeljali k ot pr ojek tno nalog o. T o pomeni, da bodo sicer šnja člansk a sr eds tv a neobr emenjena z iz da tk om z a iz v edbo , s k a t er o se v sak član nek eg a druš tv a sr eč a pr a viloma le enkr a t v članski dobi. Osr ednja t očk a dne vneg a r eda seje zbor a člano v je bila t or ej z amenja v a pr apo r o v . P o k oncu po z dr a vnih nag o v or o v g os tujočih pr eds t a vnik o v je pobudnik z amenja v e P e t er Lakner , ki je bil na seji pr apor šč ak dosed anjeg a pr apor a, odnesel pr apor z odr a, bot er no v eg a pr apor a, g. Marjan Sedmak, sicer pr edsednik MZU-OP ZDU , pa je r az vil no vi pr apor in g a ob nag o v oru izr očil pr edsednik u druš tv a Mark u K or ačinu. Pr edsednik M. K or ačin se je z ah v alil M. Sedmak u z a botr s tv o , na t o pa pr eds t a vil druš tv eno s tr an pr apor a. V po v z e tk u je njeg o v opis t ak šen: Osr ednji del pr apor a je prilag ojeni log otip druš tv a, ki upodablja pomnik vižmar sk emu t aboru. Ob t em je spot oma pr eds t a vil a v t orja gr a fične upodobit v e log otipa, Mark a K or ačina, ml., ki je na t ej seji s f ot oapar a t om bele žil dog ajanje. Log otip Druš tv a upok ojence v Vižmarje-Br od je okr ogle oblik e in upodablja pomnik vižmar sk emu t aboru, na k a t er em se je – kljub hladnemu de ž e vnemu vr emenu – zbr alo med 20.000 in 30.000 udele ž ence v . Bil je sedmi po vr s ti (od osemnajs tih) in najv ečji od v seh, iz v edli pa so g a na bink oš tni ponedeljek, 17. maja 1869. Le tnic a t abor a je vpisana tudi v log otipu druš tv a. T abori so bili pr vi z ame tki današnje drž a v e Slo v enije! Log otip je obr obljen s t emno z elenim obr očem, k ar ponaz arja z elenje ok oli nek danje K r aje vne sk upnos ti Vižmarje-Br od. Na v zhodu t eg a območja je z eleni r ob Do vje ž a, na z ahodu so z elene R oje, na jugu z eleni Šen tviški hrib in na se v eru (po dese tle tjih pono vno) z elena Sa v a s s v e t o vno znano slalomsk o k ajak ašk o pr og o t er pomembnimi objek ti na njenem br egu: k ajak k anu klub om (ime ima po nek danji v asi iz sosednje ljubljansk e če trtne sk upn os ti, ki je na naspr otnem br egu Sa v e), sodobno tr g o vino , hidr oelek tr arno , ki t ak o r ek oč nepr ekinjeno deluje ž e od le t a 1928, le t a 2010 najboljšo lek arno Slo v enije in v njeni soseščini eno najs t ar ejših g os tiln na se v er o-z ahodnem delu Ljubljane. Znotr aj t emno z elene obr obe je na s v e tlo z eleni podlagi v siv o modri bar vi risba pomnik a, pos v ečeneg a vižmar sk emu t aboru. V log otipu je ob risb i pomnik a napisa na le tnic a t abor a (1869), in sicer k ot obr oba t eh š tirih š t e vilk. Dv e š t e vilki s t a na le vi, dv e pa na desni s tr ani up odobitv e. Nad risbo pomn ik a je polkr o ž en napis »Druš tv o upok ojence v«, po d risbo pa v v odo r a vni legi »Vižmarje – Br od«. P od t em napisom je v log otipu le tnic a us t ano vitv e druš tv a: 1980. Na pr aporu je names t o le tnice napis Lj ubljana, saj je le tnic a us t ano vitv e druš tv a vpisana le v o od log otipa (desno pa le tnic a r az vitja pr apor a). V nadalje v anju je pojasnil še slog an, ki je v tk an na pr aporu nad in pod prir ejenim log otipom: VZEMI SI ČAS Z A PRIJ A TEL J A , SICER TI PRIJ A TEL J A VZ AME ČAS. T a slog an je M. K or ačin, s t. pr vič pr eds t a vil na Mar čni prir editvi (iz v edemo jo v sak o le t o med dne v om ž ena, 8. 3., in ma t erinskim dnem, 25. 3.) le t a 2018 z a naše članice in drug e kr ajank e. Spr eje t je bil z elo dobr o in ohr abrujoče, z a t o se je UO odločil, da g a vpiše na pr apor . Z njim spor oč amo , da ž elimo spodbuditi člans tv o k druž enju, prija t elje v anju v okviru našeg a druš tv a, sicer bodo tis ti, ki še niso v naših vr s t ah, odšli v družbo drugih, ne med nas. Na drugi s tr ani pr apor a je ur adni log otip drž a vne upok ojensk e z v e z e: Z v e z e druš t e v upok ojence v Slo v enije. P o pr eds t a vitvi je pr edsednik M. K or ačin izr očil pr apor pr apor šč ak u Borisu Cer o v cu, njemu pa so se z le v e in desne s tr ani približ ali pr apor šč aki g os tujočih druš t e v , ki so s t ali ob r obu a vle. S primerne r az dalje so primaknili vrho v e s v ojih pr apor o v k vrhu no v eg a pr apor a DU Vižmarje-Br od v po z dr a v in g a s t o g es t o spr ejeli v s v ojo družbo. Na t o so se g os tujoči pr apor šč aki vr nili na s v oja mes t a, bot er Marjan Sedmak in pr edsednik Mark o K or ačin pa s t a še enkr a t r azt egnila pr apor t ak o , da s t a udele ž encem seje še enkr a t pr eds t a vila njeg o v o druš tv eno s tr an. No vi pr apor šč ak Boris Cer o v ac se je z ah v alil z a z aupanje in priseg el, da bo v es tno čuv al pr apor našeg a druš tv a. Na t o je odnesel pr apor na mes t o , kjer je bil pr ej P e t er Lakner , in s t oje poč ak al, da pe v ci Lo v sk eg a pe v sk eg a zbor a Medv ode odpojejo še pesem PO ZDRA V (Z adoni nam, z adoni), ki je bila namenjena pr edv sem pr aporu. Na k oncu dne vneg a r eda je pr edsednik delo vneg a pr edseds tv a seje Martin Pus t o vrh po z v al Lo v ski pe v ski zbor Medv ode, da s pesmijo T A DRUŽB A NA J ŽIVI! po v abi prisotne še na druž abni del zbor a. Mark o K or ačin, s t. Prapor je razvil boter Marjan Sedmak (foto: M. Koračin, ml.) Društvena stran prapora (arhiv DU VB) meDnaroDni koŠ arkar Ski Turnir V ŠenTViDu P o neprič ak o v anem in z elo dolg em pr emoru z ar adi izr ednih r azmer , ki so bile r az glašene z ar adi epidemije k or ona virusa, se deja vnos ti v Športnem druš tvu Šen tvid – Ljubljana pono vno iz v ajajo s polno par o. V športno-r ekr eacijsk em cen tru ŠD Šen tvid so na v oljo r azno vr s tne športne po vr šine, ki omog oč ajo š t e vilne športne ak tivnos ti, k ot so t enis, k ošark a, odbojk a na mivki in podobno. Lepo v abljeni r ekr ea tiv ci v seh s t ar os ti, da se nam pridružit e in uživ a t e v športnih r ados tih! V Šen tvid u bo med 26. in 29. a v gus t om 2020 pot ek al mednar odni k ošark ar ski turnir z a mlade ljubit elje t eg a a tr ak tivneg a šport a. Zgodilo se je 11 Šentvid nAd LjubljaNo Športno druš tv o Šen tvid – Ljubljan a je namr eč v z adnjih le tih z elo deja vno tudi na mednar odnem podr očju. V lansk em le tu smo iz v edli dv a mednar odna pr ojek t a, le t os pa druš tv o sodeluje v mednar odnih pr ojek tih Ne tw ork F or Bask e tball Club s in Bask e t 4 W omen s partnerji iz It alije, Češk e in Srbije. P oleg mr e ž enja in pridobiv anja no vih izk ušenj je namen omenjenih pr ojek t o v pr omocija k ošark e, izmenja v a znanja in izk ušenj med tr enerji t er v zpos t a vit e v tr ajneg a sodelo v anja med partnerji iz r azličn ih e vr op skih drž a v . Najpomembnejši del omenjenih pr ojek t o v so me dnar odni turnirji. Mesec a a v gus t a 2020 bodo v Šen tvidu g os t o v ale mošk e ekipe iz Češk e in It alije, v jesensk em obdobju pa prič ak ujemo g os t e iz It alije in Srbije, ki se pos v eč ajo pr edv sem ž enski k ošarki. Naši k ošark arji in k ošark arice mlajših s t ar os tnih k a t eg orij so lani g os t o v ali na turnirjih v P ar dubic ah na Češk em, V ar až dinu na Hr v ašk em t er v Gr ose ttu in V ena fru v It aliji, od k oder so se vrnili s po zitivnimi v tisi in spomini, saj t o vr s tna g os t o v anja pos tr e ž ejo s polno mer o dog odiv ščin, smeha in no vih prija t eljs t e v . Športno druš tv o Šen tvid – Ljubljana Vir: arhiv društva V Slo Vo marjanu kre Garju Na k ultu rni dan, 8. f ebruarja 2020, smo se kr ajani Šen tvida poslo vili od Marjana K r eg arja, harmonik arja in sklada t elja nar od no-z aba vne glasbe. Mislim si , da v em pr a v v se o člo v ek u, s k a t erim sem se ob č asno družil, se pog o v arjal o počutju, vr emenu, pr e t ekle m č asu in nenaz adnje glasbi. A v em le t o , da je Marjan r ojen v Šen tvidu, sin priznaneg a miz arja, ki se je ž e v otr oš tvu odločil z a samos v ojo pot. Odločil se je z a glasbo in harmonik o. Znal jo je igr a ti, z njo v eseliti sebe in ok olic o z ansamblom Dobri znanci, znal prisluhniti z v ok u in t onu njemu ljube harmonik e. Ob v seh naš t e tih dejs tvih ni pr esene tljiv o , da si je z a s v ojo poklicno delo v anje izbr al Š vic o , k amor g a je po v abilo priznano podje tje Hohner . V Š vici, kjer je pr e živ el v elik del s v ojeg a življenja, je delo v al poklicno in tudi us tv arjal. Z anj ni bilo do v olj le uglaše v anje in isk anje ak or do v harmonik e, ž elel je us tv ariti k ompo zicijo in skladbo z a harmonik o. Uspelo mu je. K dor po zna t o vr s tno glasbo , po zna »Slalom z a harmonik o« v iz v edbi R obert a Smolnik arja t er mnogih drugih iz v ajalce v iz Slo v enije in tujine, ki na s v ojih nas t opih igr ajo tudi drug e Marjano v e uspešnice. Nek a t eri s t e g a po znali bolje od mene, v ečina pa kljub t emu ne v e, da je bil Marjan K r eg ar naš somešč an, pr epr os t in vljuden g ospod. Lahk o g a primerjamo s sklada t eljem Jane z om Bit encem ali slik arjem St ane t om K r eg arjem, njeg o vim sor odnik om. Rad je imel glasbo , živ el je z a harmonik o! marjanu V Slo Vo Mog očna luč, os v e tli nam obr az s trpneg a člo v ek a, posk očneg a duha, iskriv eg a pogleda. Igr a naj mu harmonik a, ljubic a sr c a, nam ne žno melodijo. Igr ajt e v se harmonik e, v sr cu v seh, donela bo le muzik a! V spomin prija t elju in prije tnemu sog o v ornik u Jo ž e Jag er . Lj. Šen tvid, 10. f ebruar 2020 Znani Šentvišcani Kombinirana poraba goriva: 8,0 – 4,7 l/100 km. Emisije CO 2 : 126 – 207 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NO X : 0,0181 - 0,0577g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0002- 0,00092g/km. Št. delcev (x10 11 ): 0,01– 1,67. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). ∗Ponudba velja ob nakupu vozila v akciji Cash Plan preko Nissan Financiranja. Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do promocijskega popusta v višini do 6.640 € z vključenim DDV, ki velja za Nissan X-Trail 1.7 dCi XT 4WD Tekna s kovinsko barvo, možnosti odloga pričetka odplačevanja mesečnih obrokov do 120 dni in brezplačnega podaljšanega jamstva. Pogoj akcije je sklenitev �nančne pogodbe z minimalno �nancirano vrednostjo 5.000 € in minimalnim trajanjem �nanciranja 24 mesecev. Odlog pričetka odplačevanja do 120 dni je omogočen v primeru minimalnega 20% pologa in v primeru ustrezne bonitete stranke. ∗ ∗7 let jamstva velja ob nakupu vozila Nissan Juke, Qashqai, X-Trail iz zaloge v akciji Cash Plan preko Nissan �nanciranja in obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. 5 let jamstva velja ob nakupu vozila Nissan Micra, Leaf iz zaloge v akciji Cash Plan preko Nissan �nanciranja in obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new” oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Ponudba velja za omejeno število vozil na zalogi. Akcija velja do 30.6.2020. oz. do razprodaje zalog. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. si pridržuje pravico, da akcijo predčasno zaključi ali jo podaljša. Pridržujemo si pravico do napak. Slike so simbolne. Več na www.nissan.si VOZILA NISSAN IZ ZALOGE ∗ ∗∗ DO 6.600 € PRIHRANKA 7 LET JAMSTVA ČAS ZA DOBRE PONUDBE PRIDOBI PONUDBO ŠE DANES Šentvid nAd LjubljaNo 12 STroko Vna ek Skurzija V iSTanbul Dijaki in pr of esorji Gimnazije Šen tvid r adi potujemo. V sak o le t o or g anizir amo v eč s tr ok o vnih ek sk urzij, le t os pa smo se odločili, da odpotujemo med zimskimi počitnic ami v f ebruarju. Pr vi dan pot o v anja smo se z g odaj zjut r aj zbr ali na le t ališču Jo ž e t a Pučnik a na Brnik u. P o opr a vljenih f ormalnos tih smo se vkr c ali na le t alo in pole t eli pr oti Is t anbulu, kjer smo pris t ali na no v em is t anbulsk em le t ališču Is t anbul Airport, ki je najv ečje v E vr opi. K ar 22 minut je tr ajalo , da je le t alo po pris t ank u pripeljal o do vr a t z a iz s t op. Ur e smo pr es t a vili z a dv e uri napr ej. Na izhodu nas je č ak al a v t obus t er nas odpeljal v mes t o , kjer smo se nas t anili v hot elu na e vr op ski s tr ani mes t a in na t o odšli z našim v odnik om K r ešimirjem in tur škim Isme t om na T ak sim. Ulic a Is tiklal je pr a v z apr a v peš c ona z izjemo znamenit eg a s t ar eg a tr am v aja, dolg a 1,4 kilome tr a, ki se z ačne o zir oma z aključi s tr g om T ak sim. Na ulici Is tiklal se pr e t e žno z adrž ujejo domačini. Z a vik ende in pr aznik e naj bi ulic o obisk ali v eč k ot 3 milijoni ljudi na dan. V se polno je modernih nak upo v alnih cen tr o v , tr g o vin, r e s t a vr acij, slaščič arn in nočnih lok alo v . K aj hitr o smo z ačutili utrip sk or aj 16-milijonsk eg a v elemes t a. Spr ehodili smo se po ulici neodvisnos ti v boemsk o če trt Gala t a t er do znamenit eg a s t olpa. St olp Gala t a je r az gledna t očk a, ki nudi čudo vit e 360-s t opinjsk e panor amsk e poglede na v eličino Is t anbula in tudi na mnog o znamenit os ti. Zgr ajen je bil sr edi 14. s t ole tja in je bil dolg o najvišja z gr adba v Is t anbulu. Sedaj je ok oli njeg a polno r es t a vr acij, lok alo v in tr g o vinic, kjer se r adi z adrž ujejo domačini. Bil je modr o os v e tljen, k ar je pomenilo , da nas drugi dan č ak a lepo vr eme. Z mos tu Gala t a smo obč udo v ali os v e tljene minar e t e Hagie Sofije in Sulejman o v e mošeje. Na mos tu nas je pr esene tila mno žic a ribiče v , ki v sak odne vno lo vijo ribe v ne pr a v čis t em morju, kjer sicer pluje nepr egledno š t e vilo ladij. Is t anbul je mog očno mes t o , ki se r azpr os tir a na dv eh k on tinen tih (E vr opa in Azija). Leg a Is t anbula obisk o v alcu pos tr e ž e z mešanjem dv eh r azličnih s v e t o v , ki se kljub drug ačnos ti tuk aj zliv a t a v po poln o harmon ijo. Gneč a, tr adic ija, hrup, modernos t in z a vidljiv a z g odo vina v Is t anbulu us tv arjajo cel k up znamenit os ti. Skupinska slika, Vir: Gimnazija Šentvid Drugi dan smo se po z ajtrk u odp r a vili na ogled gla vnih mes tnih znamenit os ti. Med spr ehodom smo opazili, da je v mes tu ogr omno mačk in p so v . V si so lepi, z dr a vi in čipir ani, saj z a njih skrbijo t ak o mes t o Is t anbul, ki po skrbi z a cepljenje, k ot mešč ani, ki jih hr anijo , jim priskrbijo šk a tle, v k a t erih spijo , in jih hr anijo. Nemalokr a t smo lahk o opaz o v ali ljudi, ki se usedejo na klop in jih bo ž ajo. P alač a T opk api je bila palač a osmanskih sult ano v , danes pa je t o muz ej z zbirk ami por celana, dr agulje v , or o žja in drugih dr ag ocenos ti. Mog očna palač a, kjer so nek oč pr ebiv ali sult ani, dv orne dame, k on k ubine in e vnuhi, se r azpr os tir a na griču s s tr a t eškim r az gledom na Bosp or . Bog a t o okr ašene sobane na v dušujejo z na t ančno iz delanimi v z or ci islamsk e ume tnos ti, opazimo lahk o or o žje, oblačila, dr ag e k amne, nakit, portr e t e. T uk aj smo lahk o občutili ogr omno bog as tv o t edanjeg a s v e t a. V Is t anbulu je nepr egledno š t e vilo mošej. P o nek a t erih poda tkih naj bi jih bilo v eč k ot 3000. Ena najbolj znanih je Modr a mošeja ali Sult an Ahme t Camii. Modr a mošeja je drug ačna ž e od z unaj, saj jo kr asi šes t minar e t o v , v eč k ot k a t er o k oli drug o ot omansk o mošejo. Notr anje dv orišče je impo z an tno , pol no je k upol in k ask ad, notr anjos t pa je z r dečk as timi r očno tk animi pr epr og ami, ogr omnimi les t enci in modrimi v z or č as timi ploščic ami nar a vnos t oč arljiv a. Medt em k o je z unaj mošeje hrup in vr v e ž, je notr anjos t po v sem tiha in mirna, k ar nam še olajša do življanje t e arhit ek turno do vr šene lepotice. K er v eljajo pr a vila oblačenja, smo se ž ensk e pri vhodu pokrile z rut o o zir oma šalom. Pri vhodu smo si tudi se z uli če vlje, saj se v mošeje v s t opa bos. Sledil je ogled cerkv e s v e t e Modr os ti ali Hagie Sofie, ki je bila dolg o č asa najv ečja cerk e v kr šč ansk eg a s v e t a, po z a v z e tju K ons t an tinopla v sr edini 15. s t ole tja pa so jo v samo nek aj ur ah popolnoma spr emenili v mošejo. Dodali so ji š tiri minar e t e, notr anjos t z biz an tinskimi poslik a v ami pa so pr ekr ili z islamskimi v z or ci. Bazilik o iz 6. s t ole tja nek a t eri z ar adi njene z g odo vinsk e pes tr os ti in mog očne gr adnje uvr šč ajo k ar med najpomembnejše s v e t o vne z gr adbe. Le t a 1934 jo je A t a türk r az glasil z a muz ej. Ogledali smo si tudi nek danji hipodr om. K er so Biz an tinci uživ ali v k onjskih dirk ah, se v eda v sami pr es t olnici le-t a ni smel manjk a ti. Zgr ajen je bil v dv eh nads tr opjih, sedaj pa v se sk upaj z gleda z g olj k ot v elik tr g sr edi z g odo vinsk eg a dela Is t anbula. Hipodr om kr asit a še dv a obelisk a. Najbolj znan je gr anitni obelisk Theodosius, ki so g a iz Egip t a dos t a vili le t a 390 našeg a š t e tja. V neposr edni bližini Hagie Sofije smo v s t opili še v v elič as tno podz emno cis t erno bazilik o Y er eba t an Sar a y . T o je bila najv ečja v odna cis t erna v K ons t an tinoplu in še dandanes s s v ojimi 336 marmornimi s t ebri na v dušuje obisk o v alce. Mog očnos t še doda tno z ačini pridušena s v e tloba, ki kr asi 9 me tr o v visok e jonsk e in k orin tsk e s t ebr e, med k a t erimi iz s t opa t a dv a z gla v o gr šk eg a mit ološk eg a bitja Meduz e. Utrinek iz Istanbula, Vir: Gimnazija Šentvid T r e tji dan smo se z a v t obusom odpel jali na izle t ob Zla t em r ogu t er se z g ondolo po v zpeli na v zpe tino do s t ar e k a v arne, k amor je r ad z ahajal Pierr e Loti. Uživ ali smo v čudo vit em pogledu na z aliv Zla ti r og in na Is t anbul, čepr a v t a dan vr eme ni bilo v eč sončn o. K ot smo ž e po v edali, le ži Is t anbul ob bo spor ski o žini, obdaja pa g a nar a vno pris t anišče Zla ti r og. S hriba, kjer je tudi eno najs t ar ejših muslimanskih pok opališč v Is t anbulu, smo ses t opili peš in na poti opaz o v ali nagr obnik e. Iz v edeli smo , k ak šni so obič aji glede pok opo v t er z ak aj so nek a t eri ljudje živ eli sk or aj 700 le t (pr a v z apr a v niso , le z apis le t a r ojs tv a je po muslimansk em, le t a smrti pa po gr eg orijansk em k oledarju). Ogledali smo si bolg ar sk o cerk e v , ki je z gr ajena popolnoma iz ž e le z a. Sledil je obisk gr šk eg a pa triarha t a, sede ž a gr šk e pr a v osla vne cerkv e s cerkvijo s v . Jurija z bog a timi r elikvijami. Sede ž ek umensk eg a k ons t an tinopelsk eg a pa triarha, ki je obenem pa triarh a v t ok e f alne gr šk e pr a v osla vne cerkv e, je v če trti F ener . Odpr a vili smo se tudi v mošejo Sulejmanija Süle ymaniy e Camii, ki je bila z gr ajena v 16. s t ole tju in je vrhunsk o delo ot omansk eg a arhit ek t a Sinana. T uk aj smo se posedli na tla t er v enkr a tni a tmos f eri prisluhnili Isme tu, ki nam je r azlag al z animiv os ti o gr adnji mošeje t er islamu. Čas se je malo us t a vil … Ob odhodu iz mošejsk eg a k omplek sa smo iz v edeli tudi, da so v t em delu mes t a snemali film Jamesa Bonda Sky f all, kjer se Dan iel Cr aig z mot orjem spek t ak ularno v o zi po s tr ehah hiš. P opoldne smo pr e živ eli na znameniti pokriti tržnici K apali č ar šiji, kjer smo se pr esk usili v orien t alsk em bar an t anju. V eliki baz ar je s t ar ž e pr ek o 500 le t, a je še v edno eden najv ečjih pokritih baz arje v na s v e tu. Ima 60 ulic, ki v sebujejo v eč k ot 5000 tr g o vinic, 60 r es t a vr acij, 18 v odnjak o v , 12 mošej in celo šolo. T o je r aj z a v se, ki imajo r adi pr epr og e, usnjene iz delk e, k er amik o , zla tnino in spomink e. Z adnji dan smo se s tr am v ajem odpeljali na egipč ansk o tržnic o z ačimb, kjer so se od nek daj pr odajale z ačimb e iz Egip t a. Sledilo je križ arjenje po Bosporju, mor ski o žini med E vr opo in Azijo , ob k a t eri se niz ajo naselja z bog a timi vilami in palač ami. Pluli smo mimo tr dnja v e Rumeli Hisar in pod bospor skima mos t o v oma. K r a t ek č as smo opaz o v ali tudi delfine. Iz s t opili smo v Usk udarju na azijski s tr ani in si ob pogledu pr oti E vr opi priv oščili pr a v o tur šk o k a v o. Na e vr op sk o s tr an smo se vrnili s podz emno ž ele znic o pod Bosporjem. Sledil je pr e v o z na le t ališče in pole t pr oti Ljubljani. V š tirih dneh smo spo znali tudi, da je tur šk a k ulinarik a z elo pes tr a in dobr a. P o v sod so na v oljo r azlične mesne jedi iz jagnje tine, g o v edine ali perutnine – k ebabi, k oft e, r ažnjiči, bur eki, ribe t er z elenja vne jedi – polnjena z elenja v a, dolma, jajče v ci, paprik e, par adižniki, bučk e. Sladice so iz vr s tne: r azlične bakla v e, tur ški med, pudingi in še in še. T urki se družijo v š t e vilnih k a v arnic ah ob tur ški k a vi in tur šk em č aju. Is t anbul nas je na v dušil! Tina T erzić, pr of . nemščine E v a Jeler F eg eš, pr of . g eogr a fije Zgodilo se je 13 Šentvid nAd LjubljaNo »eDina STVar , ki Se je z VeSeljem nalezem , je – Smeh !« (ne znan a v t or) Delo Druš tv a Rdeči noski se tudi v č asu k or ona virusa ni us t a vilo. Našli smo v eč no vih načino v , da so bolnišn ični klo vni s v oje poslans tv o lahk o čim bolje opr a vljali po v arni, virtualni poti in bili še napr ej po v e z ani z otr oki v bolnišni c ah, njiho vimi s t ar ši in s t ar ejšimi v domo vih, saj je pomembno kr epiti pogum in ohr anja ti humor t er dobr o v oljo. Pr v e virtualne s t opinje smo nar edili na F acebook u z neposr ednimi sple tnimi pr enosi – naše sledi so še v edno vidne na F acebook o vi s tr ani Rdečih nosk o v . Odprli smo tudi vr a t a virtualnim obisk om. Oglasili smo se pri otr ocih v bolnišnic ah in bolni h otr ocih, ki so doma, pri otr ocih z motnjo v duše vnem r az v oju, v ar o v ancih z a v odo v t er s t ar ejših v domo vih z a s t ar ejše. Virtualno sr eč anje z bolnišničnim i klo vni lahk o s t ar ši br e zplačno or g anizir a t e t ak o , da se nanj nar očit e pr ek sple tne aplik acije na sple tni s tr ani Druš tv a Rdeči noski h ttp s://w w w .r decinoski.or g /, kjer se prija vit e v t erm in, ki v am us tr e z a. P o prija vi se v am bomo Rdeči noski oglasili po elek tr onski poš ti, da se dog o v orimo o podr obnos tih. Virtualni obiski klo vno v so br e zplačni. Druš tv o Rdeči noski se iskr eno z ah v aljuje v sem dona t orjem, ki t o omog oč ajo! Rdeči noski pa se ž e v eselimo s v ojih r ednih klo vnskih obisk o v v bolnišnic ah. Os t anit e z dr a vi! Foto: FA Bobo Foto: Osebni arhiv Ana Lavrinc Aktualno Šentvid nAd LjubljaNo 14 Skoraj enaki, pa vendar različni; najdeš razlike? Stan za (naj)mlajše UGANKA: Veliko vozilo in mnogo ljudi, tu nekaj jih vzame, tam nekaj pusti. Avtobus UGANKA: Veliko vozilo in mnogo ljudi, tu nekaj jih vzame, tam nekaj pusti. Avtobus UGANKA: Veliko vozilo in mnogo ljudi, tu nekaj jih vzame, tam nekaj pusti. Avtobus UGANKA: Veliko vozilo in mnogo ljudi, tu nekaj jih vzame, tam nekaj pusti. Avtobus UGANKA: Veliko vozilo in mnogo ljudi, tu nekaj jih vzame, tam nekaj pusti. Avtobus pomagaj čebelici do sladkega medu. poveži števila in pokazal se bo ... Vzemi barvice in me polepšaj! 15 Šentvid nAd LjubljaNo poleTne akTiVnoSTi DruŠTV a SeniorjeV DraiSS T udi v druš tvu seniorje v DRAiSS smo med epidemijo pr ekinili v se ak tivnos ti, ki so se odvijale v pr os t orih Če trtne sk upnos ti na Gmajni 1. Pr enehali smo s klepe ti v tujih je zikih, sr eč a v anji pri t elo v adnih v ajah, tudi pri plesnih v ajah smo upoš t e v ali pr epo v ed zbir anja. T ak oj po do v oljenju, da se pr ebiv alci Slo v enije v omejenem ob segu in r az dalj i lahk o družijo z unaj, smo na dan mlados ti, 25. 5. 2020, ž e pričeli s pr vim druž enjem na prije tnem z unanjem parkirišču Osno vne šole Vižm arje Br od. Ra vna t eljic a Osno vne šole Vižmarje Br od nam je v v ečernih ur ah prijazno omog očila k oriščenje t eg a parkirišč a z a šolo. Z animiv o , t eg a pr v eg a pok or ona sr eč anja se je udele žila v ečina plesalk, ki plešejo v druš tvu ž e v eč le t, v endar nas je kljub ž elji, da bi pono vili v ečje š t e vilo plesnih k or eogr a fij, po dobri uri prije tneg a pr eplesa v anja pr egnal de ž. R edna t edensk a plesna sr eč anja bodo na odprt em pot ek ala tudi v prihodn je, junij a in v se pole tje. Nek aj izk ušenj z lanskih pole tnih sr eč anj imamo ž e , k o smo jih imeli v dv or ani Na Gmajni 1, mor da pa bo z ar adi pole tne vr očine druž enje z unaj v senci še boljša v erzija r ekr eacije. Sodobn a t ehnologija omog oč a določen č as druž enja tudi br e z elek trik e, t ak o da smo pri t em neodvisni in flek sibilni. V abimo tudi z ače tnice, z a k a t er e bom o poskrbeli s posebnim urnik om druž enja in primernim poč asnim uv ajanjem v plesne ritme bacha t e, sambe, salse, jiv a, t ang a, bluesa, f ok s tr ot a, cha chaja, dunajsk eg a, anglešk eg a v alčk a, rumbe, gr šk eg a sirt akija in hasapik a t er drug e s v e t o vne plesne ritme. Dog o v orili smo se z a t ork e ali sr ede ok oli 19. ur e, odvisno od vr emenskih napo v edi. Spoš t o v ane pr ebiv alk e Če trtne sk upnos ti Šen tvid, vljudno v as v abimo , da nas pride t e pogleda t, z ag ot o v o v am bodo naše plesne k or eogr a fije v šeč, le potruditi se bo potr ebno , da bos t e če z nek aj č asa t ak o z aplesal e tudi v e. V eč in f ormacij lahk o dobit e na t ele f onski š t e vilki 030 278 480. Jak a Sadar , pr edsednik druš tv a seniorje v DRAiSS Vadba na prostem, Arhiv društva Draiss tIS tI Veter Ž e sk or aj sled je od le t ošnjeg a 8. f ebruarja, pr e živ e t eg a na Šmarni g ori, k o smo se MiViArt o v ci iz St ane žič odz v ali na prijazno po v abilo družine Ledinek, da otv orimo li k o vni r az s t a vi na Šmarni g ori. Br e zhibno dopold ne in Tis ti v e t er , ki je nosil suho lis tje če z r amena, z v ok melodij in br anja poe zije. Ume tnišk e slik e so z ar adi v e tr a ne žno plapolale in r a vno pr a v šnja mno žic a je sr ebala č aj in se sladk ala z miš k ami t er spr eg o v orila nek aj besed z a v t orji, malimi in v elikimi ume tniki. Slik ar s tv o je k ot ume tnos t ljube zni, z ah t e v a znanje t ehnik e, potrpe žljiv os t in pr edv sem v elik o po z ornos t med ljubimcema, t or ej med lik o vnim delom in slik arjem, slik ark o. Z ah t e v a drznos t. In v edno Na Šmarni g ori, Arhiv: Me viArt je potr ebno pr eseči z g olj tis t o , k ar smo ljudje poimeno v ali »ljubiti se«. V sek ak or pa je lik o vna r az s t a v a a v t oric Ande P er dan in Alenk e Ramo v š pr ese ž ek, ki g a je bilo vr edno vide ti, mladi v spodnji g aleriji pa so izk az ali k ot cv e t oči ume tniki, bo ž ajoči k ot v e t er . Me tk a Gosar , slik ark a in men t oric a povabilo na umetniško-slikarsko-raziskovalna varstva za otroke in mlade, 6–20 let K ot v sak o le t o tudi le t os v slik ar sk em a t eljeju v St ane žič ah v abimo na slik ar sk a v ar s tv a, ki bodo pot ek ala od 6. julija do 28. a v gus t a 2020. Priče t ek bo ob 8.00, z aključek pa med 16.00 in 17.00. Slik ar sk a v ar s tv a bodo pot ek ala od ponedeljk a do pe tk a. V sak posame znik si lahk o izber e do ločen t eden, po potr ebi in tudi po osebnih ž eljah. V ar s tv a so flek sibilna, v elik o je us tv arjanja, pa tudi pohajanja v nar a v o , pr eple t anja ume tnos ti z igr o , r azisk o v anja no vih t ehnik in iz delo v anja upor abnih pr edme t o v , poslik a v na t ek s til in r eciklaž e. V abljeni! In f ormacije: men t oric a in slik ark a Me tk a Gosar , 031 533 280, me tk ag osar1@gmail.c om Ustvarjamo, Arhiv: MeviArt Aktualno Šentvid nAd LjubljaNo 16 Napovednik - Kaj dogaja Poletje malo drugace - napovednik MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK APRIL−JUNIJ 2013 NAVAJENI NA ŠOK – rock cabaret Sobota, 13. 4. 2013, ob 20. uri LJUDSKI DOM ŠODR teater PREDSTAVA PRESENEČENJA Sreda, 22. 5. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID Abonma ŠODRČEK in izven KONCERT MALE ŠOLE R&R Četrtek, 18. 4. 2013, ob 18. uri OŠ VIŽMARJE-BROD Skupina Mala Šola Rock'nRolla PREMIERNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA ROZKA USENIK Sobota, 8. 6. 2013, ob 19.30. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID KUD Šentvid – Ženski pevski zbor Rozka Usenik CESARJEV SLAVEC Sreda, 24. 4. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM Abonma ŠODRČEK in izven RITEM NA PARKETU Četrtek, 20. 6. 2013, ob 18. uri VELIKA TELOVADNICA OŠ FRANCA ROZMANA STANETA OŠ Franca Rozmana Staneta TO SO GADI Sreda, 8. 5. 2013, ob 20. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID KUD Šentvid – ŠODR teater Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si NAPOVEDNIK MAJ−JULIJ 2017 KONCERT BIG BAND ZASEDBE ORKESTRA SV Torek, 31. 5. 2016, ob 20.00 na ploščadi pred Ljudskim domom Društvo BPČ in Slovenska vojska SVITOV KOTIČEK, meritve krvnega tlaka, sladkorja in prikaz nordijske hoje Četrtek, 9. 6. 2016, med 9.00 in 16.00 na ploščadi pred Ljudskim domom »NAJ SIJE V OČEH« – otvoritvena slovesnost ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Sreda, 1. 6. 2016, ob 17.00 v Ljudskem domu OTVORITEV PRVE ŠOLSKE MIKROPIVOVARNE V SLOVENIJI Četrtek, 9. 6. 2016, ob 14.00, BIC Ljubljana − Center kulinarike in turizma KULT316 KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN NASTOP FOLKLORNE SKUPINE Četrtek, 2. 6. 2016, ob 17.00 v Ljudskem domu SLAVNOSTNA ZAKLJUČNA AKADEMIJA ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Četrtek, 9. 6. 2016, ob 19.30 v Ljudskem domu PRAZNOVANJE S KNJIŽNICO ŠENTVID: ob 150. obletnici šolstva in čitalništva v Šentvidu Petek, 3. 6. 2016, med 16.30 in 21.00 na parkirišču pred Knjižnico Šentvid LETNI KONCERT ŽPZ Rozka Usenik Petek, 10. 6. 2016, ob 20.00 v dvorani OŠ Vižmarje Brod KUD Šentvid nad Ljubljano »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!« KAVA Z MANCO KOŠIR Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 19.00 v BIC Ljubljana − KULT316 Koncert POD ZVEZDNIM NEBOM Četrtek, 16. 6. 2016, ob 19.30 v Atriju Zavoda sv. Stanislava GŠ Franca Šturma - Zavod sv. Stanislava JEZERSKI ZMAJ, glasbena bajka Ponedeljek, 6. 6. 2016, ob 19.00 v Domu sv. Vida Glasbeni center Zvočna zgodba RITEM NA PARKETU Torek, 21. 6. 2016, ob 18.00 v telovadnici OŠ Franca Rozmana Staneta OŠ Franca Rozmana Staneta KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO − lutkovna igrica Torek, 7. 6. 2016, ob 9.30 v Vrtcu Dobrega pastirja Vrtec Dobrega pastirja FRANETOV MEMORIAL − tek in kolesarjenje Sreda, 22. 6. 2016, ob 17.00 − križišče nasproti NLB Šentvid Društvo BPČ OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFSKIH IN LIKOVNIH DEL Torek, 7. 6. 2016, ob 17.00 v Meršo- lovem atriju (Zavod sv. Stanislava) KONCERT ADIJA SMOLARJA Sreda, 22. 6. 2016, ob 20.00 v Ljudskem domu Društvo BPČ in Adi Smolar ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GŠ FRANCA ŠTURMA Torek, 7. 6. 2016, ob 18.00 v dvorani GŠ Franca Šturma Glasbena šola Franca Šturma PROSLAVA OB 40-LETNICI OŠ VIŽMARJE BROD Petek, 24. 6. 2016, ob 10.30 v avli šole OŠ Vižmarje Brod KVIZ OSNOVNOŠOLCEV IN SREDNJEŠOLCEV OB 150. OBLETNICI ŠOLSTVA IN ČITALNIŠTVA V ŠENTVIDU Sreda, 8. 6. 2016, ob 18.00 v Ljudskem domu v Šentvidu Abonma ŠODRČEK – ŠODR Teater RAZSTAVA ŠENTVIŠKIH STARODOBNIKOV − 'oldtimerjev' Nedelja, 26. 6. 2016, ob 11.00 na parkirišču pri šentviški cerkvi Društvo BPČ LITERARNI VEČER S PESNIKOM MILANOM JESIHOM Sreda, 8. 6. 2016, ob 19.30 v Knjižnici Šentvid AKADEMIJA − POZDRAV DOMOVINI Nedelja, 26. 6. 2016, ob 20.30 na trati za šentviško cerkvijo Društvo BPČ POLETJE V KNJIŽNICI ŠENTVID, MKL Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019/2020) Tudi deveto sezono branj pri projektu Mesto bere smo začeli na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, ko smo pričeli z branji avstralske in novozelandske literature. V bralnem projektu lahko sodelujete člani Mestne knjižnice (16+), ki boste v času trajanja projekta prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama priporočenih knjig in nam do 8. septembra 2020 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e-obrazec na spletni strani. Tudi na letošnjem bralnem seznamu je 60 zanimivih knjižnih naslovov avstralskih in novozelandskih avtorjev, ki skozi zgodbe zrcalijo zanimivo kulturo, raznolikost, naravo puščave, morja in gor, velika mesta in samotne farme, prve naseljence in kazenske kolonije, srečanja kulture in običajev staroselcev, Aboriginov in Maorov, z vdorom belih priseljencev in zahodne kulture ter literarni utrip sodobnega urbanega življenja v Avstraliji in Novi Zelandiji. Lepo vabljeni k branju! Poletavci – poletni bralci (7–12 let) Dobi super navado in super nagrado: branje in majico ter sodeluj v nagradnem žrebanju. Pridruži se Poletavcem – poletnim bralcem in preživi počitnice v družbi svojih najljubših knjig, revij, časopisov … Med poletnimi počitnicami izberi 30 dni in beri 30 minut na dan. Prebrano zapisuj v bralni seznam, ki ga dobiš v knjižnici ali si ga natisneš, odrasli pa naj s podpisom potrdijo, da si res bral(-a). Izpolnjeni bralni seznam najkasneje do 10. septembra oddaj v knjižnici ali pošlji na naslov: Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana (za Poletavce) oz. poletavci@mklj.si. Vse o Poletavcih spremljaj na www.poletavci.si NajPoletavci (13–16 let) Naj poletje ne mine brez dobre knjige. Preberi tri knjige po svojem izboru, ki jih najdeš v svoji najbližji knjižnici ali na Biblos.si, in najkasneje do 10. septembra oddaj svoje mnenje o junaku(-inji), ki te je najbolj navdušil(-a) na www.mklj.si/najpoletavci. Prejel(-a) boš bralno priznanje in majico ter sodeloval(-a) v nagradnem žrebanju. MAČEK V ŽAKLJU V Knjižnici Šentvid pripravljamo skrita poletna branja Maček v žaklju, ki ponujajo nekoliko starejšo literaturo. Bralci si izposodijo zapakirane vrečke po izboru knjižničarja in šele doma ugotovijo, kaj so dobili. Paketi so oblikovani po zvrsteh, namenjeni so otrokom, mladostnikom in odraslim. Izposoja traja tri tedne, z možnostjo podaljšanja. Knjižnica Šentvid že ima POLETNI DELOVNI ČAS. OBIŠČETE nas lahko v ponedeljek in sredo med 8. in 15. uro ter v torek, četrtek in petek med 12.30 in 19.30 (velja do 21. 8. 2020). Ko boste izbirali počitniško branje ali zagrabili »Mačka v žaklju«, si lahko v Knjižnici Šentvid ogledate razstavo slik akademskega slikarja in grafika specialista Marjana Prevodnika. mag. Ana Zdravje, vodja knjižnice Knjižnica Šentvid Dragi starši in otroci, že veste, s čim si boste popestrili dneve med šolskimi počitnicami? Vabimo vas v skakalni center Gunclje, ki je obdan s prekrasno naravo na obrobju Ljubljane, natančneje v Šentvidu. Tam skakalni veter piha že od leta 1976 in razigrava naše otroke, prvi skoki pa so se odvijali že davnega leta 1946. Pridite in si poglejte, kako naši prijazni in strokovni trenerji pripravijo treninge in različne druge aktivnosti. Aktivnosti potekajo ob vznožju Šentviškega hriba, kar pomeni, da so otroci vseskozi na svežem zraku, v primeru slabega vremena pa obiščemo bližnjo telovadnico. V vadbo so poleg skokov vključene različne dejavnosti, od nogometa, rolanja, teka, vožnje s kolesom, plavanja, drsanja do drugih, najrazličnejših aktivnosti. Dvakrat letno se udeležimo tudi priprav v prekrasnem Nordijskem centru Planica. Ker je športni park Gunclje lociran poleg bivšega ljubljanskega smučišča Poseka, lahko v času vadbe otrok tudi starši naredimo nekaj za svoje zdravje in rekreacijo. Za vsa vprašanja in informacije nas dobite na telefon 031 327 724 (g. Tomaž Perme) ali preko maila: pisarna@sddolomiti.si. Najbolje pa je, da nas kar obiščete in se prepričate, kako lepo se imamo. Postanite tudi vi del te prekrasne skupine in tradicije v Guncljah. (Prva dva meseca je vadba brezplačna.) SKOČI Z NAMI V GUNCLJE! SD Dolomiti Poletje v KKK Tacen V Kajak kanu klubu Tacen vas vabimo, da se udeležite šole kajaka, ki bo med poletjem potekala v več terminih. Šola kajaka je primerna za otroke od 7. leta starosti naprej. Primerna je tudi za mlade, ki si želijo preživljanja vročega poletja na hladni reki Savi. Šola kajaka poteka v Kajak kanu klubu Tacen na Marinovševi 8 a. Termini šole kajaka so: 8. 6. 2020–19. 6. 2020 10. 8. 2020–21. 8. 2020 31. 8. 2020–11. 9. 2020 Naša šola kajaka poteka 10 dni po dve uri dnevno. S tečajem začnemo na zelo mirnem delu reke Save, ki je primeren tudi za popolne začetnike in najmlajše. Tečaj vodi usposobljen učitelj kajaka in kanuja na divjih vodah ob pomoči pomočnikov. Več informacij o šoli kajaka lahko dobite na spletni strani www.kajak-tacen.si ali na e- poštnem naslovu kajak.tacen@siol.net. Vso potrebno opremo za udeležbo na tečaju zagotovimo mi! Se vidimo! Prostovoljno gasilsko društvo Stanežiče-dvor vabi v soboto, 12. septembra 2020, na gasilsko veselico z ansamblom Boršt. Zahvala neznanemu najditelju Zahvala neznanemu najditelju denarnice z osebnimi dokumenti, ki je bila izgubljena 20. marca 2020 na poti od Broda preko Stanežič, Dvora do Vižmarij in nazaj. Denarnico smo nekaj dni zatem dobili obešeno na vhodnih vratih. Vendar se najditelju zaradi nesrečnega koronavirusa nismo mogli zahvaliti osebno, saj se nam ni pokazal. Še enkrat hvala, pošteni neznani najditelj. Koprivnjakovi TEDEN ANGLEŠČINE V MEDNU 2020 Že osmo leto zapored bomo tri učiteljice in gasilke, Katarina Čepič, Sabina Krajnik in Ana Skalar, s pomočjo Tine Tomšič in Vite Čepič v gasilnem domu v Mednu organizirale Teden angleščine za učence osnovne šole. Tudi letos bo potekal konec avgusta. Namen našega projekta ostaja enak – otrokom želimo ponuditi čim več in to na vseh področjih. Poleg osvežitve angleškega jezika, kar je pred začetkom novega šolskega leta nadvse dobrodošlo, otroke ozaveščamo tudi o življenju v skupnosti, jih seznanimo z zanimivimi državami, hobiji in športi, vsako leto obiščemo Šmarno goro in jemo lokalno pridelano hrano. Letos se nam obeta novost in ob svoji mini obletnici vrata odpiramo tudi najmlajšim šolarjem. Teden angleščine torej ni več namenjen samo otrokom od 5. razreda dalje, temveč tudi prvošolčkom. Znan je tudi že termin, v tednu med 10. in 14. avgustom 2020 bodo z nami učenci od 1. do 9. razreda. Medse tako vabimo vse otroke, ki bi se radi našega tedna udeležili, pa tudi vse tiste, ki bi želeli na kakršen koli način prispevati k izpeljavi tedna. Z nami lahko delite svojo potovalno izkušnjo, nam prikažete umetnost, s katero se ukvarjate, ali morda le predstavite kakšno zanimivost, ki bi jo želeli deliti s prihodnjimi generacijami. Več o nas lahko izveste na spletni strani http://tedenanglescine.pgdmedno.si/ ali na FB strani Teden angleščine v Mednu. Za vsa vprašanja nam lahko pišete na prijave.medno@gmail.com ali pokličete na 051 243 128. Veselimo se snidenja z vami, Ekipa TA zahvala neznanemu najditelju