Poštnina plaćana ▼ gotovini Posamezna Številka 8 din Dolenjski Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 23. NOVO MESTO, 6. JUNIJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Od tedna do tedna Priprave na doslej največje vojaške manevre sovjetskih čet in oboroženih sil informbirojskih držav v neposredni bližini jugoslovanske meje so po svetu zbudile veliko pozornost, saj gre pač za novo demonstracijo proti naši državi. V tej zvezi je vredno opozoriti tudi na nedavni dogodek, ki osvetljuje razmere v informbirojskih satelitskih državah. Štirje najvišji funkcionarji romunske partije — Luka, čUin CK, finančni minister in podpredsednik vlade; Georgescu, član sekretariata CK, minister za notranje zadeve in podpredsednik vlade; Ana P a u -ker, član politbiroja in zunanji minister; in Radac eanu , tudi član politbiroja in minister za delo — so padli v nemilost. Ne gre toliko za te štiri osebe, ki so se kot funkcionarji partije in najvišji državni voditelji vedno z največjo vnemo in klečeplaznoštjo zavzemali za izvrševanje ukazov iz Moskve (Paukerjeva in Georgescu sta tudi med podpisniki protijugoslovanske informbirojske resolucije!), pač pa v glavnem za razmere v današnji Romuniji. Romunsko delovno ljudstvo izže-majo Rusi do skrajnosti: nafta odteka po naftovodu v Odeso in prekop Donava—Crno morje gradijo pod sovjetskim vodstvom in za sovjetske gospodarsko-strateške interese. Denarna reforma, ki jo je — seveda po navodilih iz Kremlja — izvedel Luka, mnoŠiČne deportacije, tudi po navodilih iz Moskve, ki jih je z vso ostrino izvajal šef tajne policije Georgescu, prisilni ukrepi za »večjo disciplino« v tovarnah, ki jih je uvedel Radaceanu, in politika, ki jo je vodila Paukerjeva, so naravno rodile odpor in negodovanje pri vsem romunskem ljudstvu. Vse kaže, da je to negodovanje doseglo točko, ko bi lahko prekipelo. Zato so tudi po stari navadi (sovjetski!) brž poiskali »krivce«, na katere so zvalili vso krivdo »za škodo, ki jo je utrpela država, in za težkoče pri preskrbovanju delavstva«. Ta igra ni nova, kajti poznamo jo iz neštetih drugih primerov, ko »modro vodstvo« na lahek način žrtvuje svoje najzvestejše opričnike in izvrševalce ukazov, samo da bi ostalo še naprej »modro« in »nezmotljivo«. Vendar pa potrjujejo razmere v Romuniji, ki niso drugega kot izraz splošnega položaja v vseh informbirojskih državah, še enkrat pravilnost poti, po kateri je krenila naša država takoj, ko se je pojavil prvi pritisk proti Jugoslaviji. Nemško vprašanje je slej ko prej Se vedno najaktualnejše. Napetost se veča, kajti zapora meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki so jo izvedle sovjetske čete, je rodila represalije s strani zahodnih okupacijskih čet v za hodnem delu Berlina, ki so blokirale vzhodnonemško radijsko postajo, ležečo na njihovem sektorju. Seveda se je ta napetost odrazila tudi v drugih delih Evrope; tako je n. pr. Švedska obja vila celo delno mobilizacijo svojih obo roženih sil. Vendar poznavalci razmer sodijo, da gre v Nemčiji v glavnem za taktične poteze sovjetske politike, katerih posledica pa bo v glavnem le zaostritev »hladne vojne«. Posebno britanski tisk posveča obi lo prostora razmeram v Južnoafriški uniji, kjer se reakcionarna bursko nacionalistična skupina predsednika vlade dr. Malana pripravlja, da odcepi — če mu bo tako kazalo — Južno afriško unijo iz Britanske skupnosti narodov. Čeprav bi na prvi pogled iz gledalo, da gre za nekaj politično pozitivnega, je vendar treba opozoriti, da vodi Mallan izrazito nacistično, rasistično, protisemitsko in protičrnsko po litiko, ki jo podkrepljuje s svetopi semskimi citati o »izvoljenemu ljud stvu«. Mallanov režim v Južni Afriki spada gotovo med najbolj nedemokra Učne oblasti na svetu. Evharistični kongres v Barceloni sicer nima posebnega »svetovnega« političnega pomena, je pa vendar izraz teženj, ki jih zastopa Vatikan. Ze samo dejstvo, da je bil za pokrovitelja tega kongresa izbran krvnik španskega ljud stva — general Franco in da s,odeluje pri vsej organizaciji ameriški kardinal Spellman, govori o tem, kakšno »povezavo« ima Vatikan v sedanji mednarodni situaciji za najbolj »koristno* Združene države Am.erike preživljajo resno krizo. Tudi Vrhovno sodi-šče je namreč izjavilo, da je Truma-nov odlok o prevzemu jeklarske industrije pod državno nadzorstvo — protiustaven in nezakonit ter da mora ameriška vlada vrniti tovarne kapitalistom. Toda ta sklep Vrhovnega sodišča je sprožil novo stavko v vsej jeklarski industriji. Delavci so takoj zapustili tovarne, pred katere so postavili svoje straže. Vsa ameriška proizvodnja jekla je s tem ustavljena. Malo je izgledov, da bi lastniki tovarn privolili v zahteve delavstva, da morajo podjetniki povečati mezde delavstvu. Pač pa se slišijo glasovi, da bo Truman proti stavkajočim delavcem uporabil protidelav-ski Taft-Hartleyev zakon, ki prepoveduje stavkanje. Na vsak način pa zna sedanji položaj v Ameriki pripeljati do še resnejše krize in to ne samo v proizvodnji, pač pa tudi v odnosih med delavstvom in kapitalisti, kar pa seveda ne bo ostalo brez vpliva na ostalo američko notranje življenje, Proračun novomeškega ohraia za leto 1952 )e sprejel V sredo 28. maja je bila v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu druga redna seja OLO, na kateri je bil predložen osnutek proračuna za 1. 1952, ki ga je izdelal okrajni Gospodarski svet. Izredno zanimanje, ki je vladalo za to sejo, se je pokazalo tudi na zunaj v dobri udeležbi odbornikov (7 jih je manjkalo opravičeno, 26 pa neopravičeno) in njihovem sodelovanju v razpravljanju. Poleg odbornikov so bili na seji tov. dr. Franc Hočevar, predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije, tov. Martin 2ugelj, sekretar OK KPS Novo mesto, tov. Hubert Repovž, predsednik Okrožnega sodišča, tov. Milan Regvat, predsednik Okrajnega sodišča, številni predsedniki in tajniki občinskih ljudskih odborov ter zastopniki nekaterih organizacij. Osnutek proračuna je predložil po uvodnih formalnostih predsednik Gospodarskega sveta OLO tov. Lovro Grden, ki je pred utemeljitvijo poudaril pomen sprejemanja samostojnega okrajnega proračuna. Vse doslej je bil okrajni proračun vezan na republiški proračun; številni gospodarski in po-litično-upravni ukrepi zadnjega časa pa omogočajo podrobnejšo delitev družbenih skladov iz skupnega družbenega plana tudi okrajem in občinam. Razumljiva je sicer želja občin in njihovih prebivalcev, da bi se že letos vložilo v nujno potrebna investicijska dela kar največ sredstev. 226 MILIJONOV 632.000 DINARJEV DOHODKOV IN IZDATKOV Letos zajema okrajni proračun stoodstotne dohodke iz kmetijstva, zadrug, obrtniških gospodarstev, dohodnino ostalih poklicev ter vse takse, ki bodo na področju okraja pobrane. Od 806 milijonov dinarjev, ki jih bodo delavci novomeškega okraja letos prispevali v din, občina Gotna vas 1,777.231 din, občina Rakovnik 1,171.896 din itd. Medtem pa ima n. pr. občina Dobrnič navzlic visokemu predpisu zaostanka samo še nekaj več kot pol milijona dinarjev. Slabo plačujejo davke obrtniki v novomeškem okraju. Zal o tem vprašanju danes ne pišemo prvič. Za lani dolgujejo obrtniki še 2,238.283 din, za letos pa 2,764.321 din. To kaže na malomarnost s strani obrtnikov in na popustljivost finančnih organov pri OLO. Brez dohodkov bo okrajni proračun samo kos papirja — in nič več! Ker se je gospodarska moč okraja v letih po osvoboditvi znatho dvignila, je od zavesti davkoplačevalcev odvisen nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj okraja! PRORAČUN NAZORNO PRIKAZUJE VLOGO PROLETARIATA V BORBI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE Omenili smo že, da bodo delavci novomeškega okraja letos prispevali v družbeni plan države 806,613.000 din. Povprečno bo s tem prispeval vsak delavec v okraju 141.000 din. Okrajno povprečje kmetov, to je povprečna višina kmečke dohodnine ne glede na velikost posestva, pa znaša letos 11.363 dinarjev. Seveda bodo posamezni večji kmetje plačevali veliko več, manjši pa veliko manj itd., toda okrajno povprečje govori samo na sebi dovolj razločno o tem, da je kmetijstvo na Dolenjskem še vedno nerazvito, razdrobljeno na tisoče in tisoče parcel in parcelic; govori nam o tem, da živi naš kmet preprosto, gospodarsko nedonosno življenje. Nujno bo treba zato izboljšati način proizvodnje, upeljevati mehanizacijo v kmečko delo ter si z raznimi odseki splošnih kmetijskih zadrug pomagati do blaginje. Davki niso pre- Gorjanci od Trdinovega vrha *o Opatove gore (pogled od šentjernejske strani) družbeni plan, odpade na okrajne dohodke 7 95?. Prvi in drugi dohodki predstavljajo glavni vir proračunske osnove, nekaj pa bodo dali tudi davki na dediščine in darila, dohodki uradov ter ustanov. Republiška vlada bo prispevala za pokritje primanjkljaja na dohodkih letos 5 milijonov 800.000 din. Od skupne vsote 226,632.000 din odpade na okrajni proračun 118,265.000 din, od katerih bo porabljenih za osnovne investicije v gospodarstvu 13,76 %, za kulturno in prosveto 28,20 %, za socialno skrbstvo 7,42 95?, za ljudsko zdravstvo 26,05 za državno upravo 22,02 odstotkov in za proračunsko rezervo 2,55 % od skupne vsote proračuna. Glavne okrajne investicije so letos namenjene nekaterim najbolj perečim komunalnim vprašanjem in šolstvu v okraju. Tako bo dobila šola v Stopičah 2,500.000 din, šola v Ratju 500.000 din, šola v Škocjanu 500.000 din in šola v Šmarjeških toplicah 100.000 din. Za modernizacijo ceste v Novem mestu je predvidenih 9,400.000 din, za načrte 500.000, za vodovod in njegovo opremo v mestu 7,000.000 din, za vodovod v Dolenjskih Toplicah 6 milijonov din, za kanalizacijo in ureditev parkov v Toplicah 4,500.000 din itd. 23 občin bo razpolagalo s proračunom v višini 38 milijonov in 367 tisoč dinarjev. Za številne komunalne in ostale lokalne potrebe pa si bodo mnoge občine morale pomagati s krajevnimi davščinami in samoprispevki. Predvidene postavke proračuna bodo izvedljive seveda le takrat, če bomo ustvarili potrebne dohodke. Čeprav se je lani n- pr. narodni dohodek kmetov zaradi prehoda na proste cene precej dvignil in je tudi plačevanje davkov boljše kot v prejšnjih letih, slednje vendarle Še ni zadovoljivo. Za 1. 1951 so kmetje plačali vse predpisane davke. Od letošnjih dveh akontacij, ki znašata skupno nekaj nad 60 milijonov dinarjev, pa je bilo vplačanih šele 31 milijonov dinarjev, tako da dolgujejo kmetje na dohodnini skoraj 29 milijonov dinarjev. Občina Šentjernej je dolžna 2,881.815 din, občina Trebnje 2,095.000 visoki — čeprav to marsikak kmet rad poudarja — treba pa je zvišati narodni dohodek v poljedelstvu, živinoreji in pod., da bo dosegel tako stopnjo, kakor jo ima in daje naša industrija. Pri gornji primerjavi pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je industrija na Dolenjskem še vedno v povojih in da imamo le nekaj večjih podjetij, vsa ostala pa lahko štejemo med večja obrtniška podjetja oz. delavnice. Čeprav maloštevilna v obratih, pa bo dolenjska industrija letos prispevala pomemben delež k našim skupnim državnim dohodkom. Okrajno povprečje prispevka zasebnega obrtnika v drž. akumulacija znaša letos 10.400 din na posameznega delavca v zasebni obrti pa odpade 7900 din. Na delavca, zaposlenega na državnem posestvu, pride letno povprečje 48.100 din. Številke same nazorno prikazujejo udeležbo in prispevek posameznih slojev prebivalstva v družbenem planu. Po predloženem osnutku je predsednik OLO tov. Viktor Zupančič začel razpravljanje o proračunu. Številni odborniki so se oglašali z vprašanji, prošnjami, predlogi in utemeljitvami, našteli pa so tudi precej krajevnih potreb. Odborniki so se zanimali za udeležbo občin na dohodkih, govorili so o zdravstvu, šolskih vprašanjih, o vlogi delavskega razreda v socialistični družbi, pomenu lokalnih podjetij, o vprašanjih kmetijstva, o odsekih splošnih kmetijskih zadrug itd. Na vsestransko utemeljen predlog ravnatelja Dolenjskega muzeja tov. prof. Janka Jarca, ki je govoril k kulturnih nalogah in materialni vrednosti Studijske knjižnice, muzeja, Okr. arhiva in o stanju spomeniškega varstva na Dolenjskem so odborniki OLO na predlog predsednika zvišali proračun kulturnih ustanov za 400.000 din iz proračunske rezerve. Na popoldanskem nadaljevanju je bil po obsežnem razpravljanju proračun z dopolnitvami sprejet, prav tako pa so odborniki potrdili zaključni račun za leto 1950. Sledilo je poročilo o primopredaji poslov bivšega OLO Trebnje, nakar so bili vsklajeni odloki OLO Trebnje in OLO Novo mesto. Po razrešitvah in izvolitvah okrožnih ter okrajnih sodnikov in sodnikov porotnikov je bila celodnevna seja OLO zaključena. Seja Okrajnega izvršnega odbora 0F Novo mesto V petek 30. maja Je bila v Novem mestu seja Okrajnega lzTrtiilnega odbora Osvobodilne fronte, katere se Je poletr Planov udeležilo tudi vee predsednikov ln sekretarjev občinskih odborov. Na dnevnem rodu so bila. ponoMla članov o delu občinskih In vaških odborov OF, tekoee politične na loge Fronte ln vprašanje zadružništva. Po živahni razpravi je predsednik tovariš Martin Zugelj nakazal nekaj najnujnejših nalog Fronte, ki so navzoči člani z odobravanjem sprejeli: sprejete smernice jim hodh» koristno služIle pri nadaljnem dolu. Sklepi zadnje seje so bili v glavnem Izpolnjeni. Dosedai je najboljše zastavil delo občinski odbor OF v Trebnjem- Resnica o požarih na Brezovi rebri Pred nekaj tedni je bila vsa Bela krajina pod vtisom požarov, ki so se drug za drugim vsak večer vrstili v vasi Brezova reber. Ti dogodki so upravičeno razburjali prebivalstvo Bele krajine, ki je živelo v strahu, da jim zločinska roka lahko v trenutku uniči premoženje. Zato so ljudje s strahom pričakovali vsakega prihodnjega večera. Zločinske požige pa so hitro izrabili ostanki reakcije in povezovali tajin-stveno nastajajoče požare z gonjo proti naši državi po oživljajočih povampirje-nih fašistih v Trstu in Italiji. Napovedovali so, da so požari znak za splošno borbo, ki naj spremeni pri nas obstoječe stanje in vrne reakcionarjem njihovo za vedno izgubljeno oblast in privilegije, ki so jih imeli v stari Jugoslaviji. Kakor vselej so tudi to pot reakcionari i napovedovali dneve in ure začetka vojne, govorili so o neki tuji (baje anglo-ameriški in italijanski vojski), ki se nahaja na Gorjancih in čaka na začetek vojne. Izmišljali so si grozilna pisma, ki naj bi jih prejemali dobri aktivisti OF. Govorili so, da so videli na Krasincu večje število tujih oboroženih vojakov, v vsakem človeku, ki je prišel v vas ali šel po cesti, so videli tajinstvenega človeka, ki pripada poži-galski skupini. Neki kmet je baje celo videl moškega, ki je bil preoblečen v žensko in nosil pri sebi celo košaro bomb, ostalega orožja itd. Tovarišu Juliju Štampoharju, borcu iz leta 1941, pa so, izrabljajoč to situacijo, tercialke iz okolice posredovale vest, da se »ne bo več dolgo šopiril v Gradacu« . i. Pri vsem tem ni nič čudnega, da so take grožnje letele samo na borce in aktiviste iz NOB, s čemer je dovolj zgovorno pojasnjeno, kdo si izmišlja te govorice in kakšen namen hoče s tem doseči. Reakcija je hotela požige naprtiti Državnemu zavarovalnemu zavodu in s tem oblatiti ugled zavoda v očeh Belokranjcev. Vsi pametni, pošteno in trezno misleči ljudje Bele krajine so se smejali vsem, ki so nasedli tej sovražni propagandi. Zaupali so v ljudsko oblast in njenim organom, da bodo kakor vselej tudi v tem primeru prej ali slej ugotovili vzroketajinstvenih požarov na Brezovi rebri. Kakor vselej je tudi sedaj praksa dokazala, da je podla propaganda ostankov reakcije le manever za zastraševanje naših poštenih ljudi, da ima NOVA GRUPA ROJAKOV IZ AMERIKE V soboto 24. maja je prispela v Jugoslavijo že tretja skupina ameriških Slovencev. Tudi obisk te skupine, 24 ljudi, so organizirale Progresivne Slovenke iz ZDA. Največ jih je prišlo iz Clevelanda in La Salle. Na naši meji v Sežani so bili rojaki prisrčno sprejeti. Na peronu jih je pričakal tov. Etbin Kristan z ženo, člani Izvršnega odbora OF, članice organizacije AFZ in Ljudskega odbora Sežana ter predstavniki Slovenske izseljenske matice. Topel pozdrav pionirskega pevskega zbora iz Tomaja in mladinskega pevskega zbora iz Sežane, ki sta zapela nekaj slovenskih narodnih in partizanskih pesmi, je naše rojake radostno presenetil; ko so jih malčki iz Slovenskega Primorja obs ili s šopki cvetlic, so se vsem v ginjenosti orosile oči. Prvo dobrodošlico jim je izrekel tov. Etbin Kristan. Po prisrčnem pozdravu in željah, da bi jim bilo bivanje v njihovem rojstnem kraju čim prijetnejše, je v njihovem imenu vzkliknil: »Tudi mi, ameriški Slovenci, ki smo prišli v Slovenijo, se pridružujemo srčnim Čestitkam jugoslovanskih narodov za 60-letnico maršalu Titu!« Zahvalo pevskim zborom pa je končal z besedami: »Najlepši pozdrav, ki ga more človek dočakati ob povratku v ljubo rodno zemljo, je slovenska pesem — najlepša pesem na svetu.« Rojaki, ki so doslej prišli iz ZDA, so iz raznih krajev Slovenije. Nekaj jih je iz Slovenskega Primorja, nekaj iz Krškega, največ pa iz Dolenjske. 2e na poti od Sežane do Ljubljane so se vsi zanimali za skupne izlete, ki jih bosta priredila »Putnik« in »Slovenska izseljenska matica«. Prvi tak izlet bo v sredini junija. Rojakom so bili razdeljeni programi za štiri različne strani izletov. Pri izbiri izletov bodo prvenstveno upoštevali želje samih rojakov. V kolikor imajo izseljenci-obiskovalci kakšne posebne želje za razne informacije in nasvete, sta jim na razpolago Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Dapčevičev trg 2, telefon 26-57 in poslovalnica »Putnika«, oddelek za ino-zemce, Ljubljana, Tyrševa cesta, telefon št. 52-77. V začetku junija prispeta Še dve skupini, 17. ali 18. junija pa poslednja skupina, ki je v sklopu organizacije Progresivnih Slovenk iz Clevelanda. Seveda bo medtem prišlo še več posameznikov, nekateri z letali, drugi z raznimi parniki. Vsem rojakom ponovno želimo prisrčno dobrodošlicol namen odtegniti jih od dela, zmanjšati vero v sigurno bodočnost in okrepiti pozicije reakcije. Resnica o požarih na Brezovi rebri pa je drugačna. Ta resnica v praksi zgovorno pobija sovražno propagando, poleg tega pa postavlja v smešno luč tudi vse one, sicer redke Belokranjce, ki so nasedli reakciji in se dali begati. Organi oblasti so. temeljito posegli v dogodke na Brezovi rebri in napravili konec požarom. Pri temeljitem proučevanju položaja so prišli do zaključka, da povzroča požare skupina domačinov, ki pa jih je zelo težko odkriti, saj so ob pomoči Ljudske milice tudi sami stražili — in vendar je poleg straže zagorelo. Izkazalo se je, da so požigalci po izbruhu požara tudi sami najbolj vneto gasili. Na osnovi nekaterih dokazov so organi notranjega poverjeništva aretirali dva domačina: Jožeta Pluta in Toneta Ogulina, ki sta v začetku preiskave tajila vsako krivdo za požige. Kasneje pa sta pod težo dokazov vendar priznala, da sta zažgala poslopja štirih gospodarjev: Severja, Pečaverja, Ste-pana in Cesarja, kakor tudi, da sta imela namen zažgati še Golobičevo poslopje in Cesarjev hram. Preiskava je v teku. Kakšni motivi so omejenima požigalcema narekovali požige in od kod izvirajo navodila zasnovanih požigov in njihov namen, bomo še objavili, čim bo to ugotovljeno. Taka je resnica o požigih na Brezovi rebri. Vsem onim, ki so se tako strahopetno in klavrno pokazali in se dali begati od strani reakcionarne propagande, naj bo to enkrat za vselej ponoven dokaz, da so dejstva vedno pobijala delo in napovedovanje reakcije, kateri ne smemo nasedati, pač pa ji je treba na vsakem koraku pokazati zobe. Dokazati ji je treba, da nima ničesar skupnega s koristmi delovnega ljudstva Bele krajine, saj ni prenehala s svojo prakso, katere se je posluževala v letih NOB, ko je tudi v Beli krajini dala požgati nad 1000 poslopij. -jč. Na Vinicah v kočevskem okraju so odkrili spominsko ploščo dr. Ivanu Prijatelju V nedeljo 25. maja Je bila na Vinicah pri Sodražicl lepa proslava. Slavistično društvo ljubljanske univerze Je odkrilo spominsko ploščo velikemu slavistu dr. Ivanu Prijatelju, ki Je bil rojen leta 1875 na Vinicah v hiši številka 17. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno ljubezni do slovanstva, zlasti še do slovenskega naroda. Proslava je bila skromna, zato pa tem bolj prisrčna. Odkritju so prisostvovali zastopniki ljubljanske univerze, med njimi dr. A. Blodnjak, dr. Svetozar Ilešlč, dr. Vodnik in drugi. Zastopana je bila tudi Slovenska matica, Društvo slovenskih književnikov ln slušatelji ljubljanske univerze — filološki oddelek. Vsi navzoči so poveličevali velik kulturni pomen dr. Ivana Prijatelja. Proslave sta se udeležili tudi gimnazija iz Ribnice in Sodražice. Učenka 3. razreda gimnazije Iz Ribnice Je v šaljivih besedah povedan nekaj dogodkov Iz življenja dr. Ivana Prijatelja. Poudarila je, da Je tudi ribniška dolina poleg velikolaške dala nekaj slavnih mož, med njimi velikega skladatelja Gallusa-Petellna, p. Staneta Skrabca, dr. Ivana Zbač-nlka in dr. Ivana Prijatelja. Slovesnosti Je prisostvovalo tudi precej domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili govornikom. Zelo pomembno Je bilo, da je bila proslava prav na rojstni dan maršala Tita. To je v svojem govoru omcliil domačin Lojze Lušln, predsednik občine Sodraiica, ki se je Slavističnemu društvu zahvalil za njegov trud, nato pa Je spominsko ploščo prevzel v varstvo občine. V rojstni hiši dr. Ivana Prijatelja Je spominska ln vpisna knjiga za vse one, ki bodo obiskali dom velikega slavista. H. K. Vremenska napoved Okoli 6. in 15. junija dež in nekai hladneje. V ostalem lepo, poletno vreme. To lepo vreme bodo tu in tam pretrgale krajevne nevihte. Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 23. Ob delni preureditvi nekaterih kmečkih de ovnih zadrug V teh dneh so v nekaterih splošnih In kmečkih delovnih zadrugah izredni občni zbori, na katerih zadružniki razpravljajo in sklepajo o novih oblikah zadružnega gospodarjenja — o spojitvi šibkih kmečkih delovnih zadrug s splošnimi kmetijskimi zadrugami. Pobuda za to je prišla od samih zadružnikov, vendar pa je sprožil predlog vrsto različnih tolmačenj. Medtem ko so vsi resnični zadružniki in vsi, ki jim je napredek našega gospodarstva pri srcu, ta predlog toplo pozdravili, so se seveda kot vedno našli tudi taki, ki mislijo, da je sedaj nastopil čas za popolno razbitje zadrug. Takim razbijačem povemo samo to, da so se tudi tokrat urezali. Ne razpustitev, pač pa močno okrepitev zadružništva pomenijo najnovejše spremembe v zadružništvu. Močno zadružništvo je slej ko prej temelj za dvig in napredek našega kmetijstva, je edina pot za večjo proizvodnjo. To pot so pravilno razumele splošne kmetijske in kmečke delovne zadruge na vasi, vendar pa ne vse. Tam, kjer jih vodijo resnični zadružniki, so zadruge pokazale velik napredek in gredo v razvoju nenehno naprej. Nasprotno pa gre tam, kjer so se v nje vrinili nesposobni kadri in »zadružniki«, ki so mislili pod plašč zadruge samo skriti lenobo ali pa v njej razvijati osebno koristolubje na račun drugih, gospodarstvo rakovo pot. Nekaj kmečkih delovnih zadrug pa je v resnici bolj ali manj šibkih umetnih tvorb, dokaj podobnih sovjetskim kolhozom, ki nimajo izgledov za razvoj. Gospodarski račun, ki smo ga uvedli letos v vseh podjetjih in tudi delovnih zadrugah, je neusmiljeno razgalil slabosti, ki smo jih sicer že prej slutili, vendar proti njim nismo dovolj odločno nastopili. Gospodarski račun, nove ekonomske prilike, prenašanje vodstva državne uprave in podjetij na neposredne proizvajalce, nenehna skrb za dvig proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov, vse to narekuje organizacijske spremembe v Šibkih KDZ. Vzemimo za primer KDZ Mokronog. V njo sta stopila le dva kmeta In še ta dva predvsem zato, da sta se izognila obvezni oddaji. Za člane te zadruge si upamo trditi, da niso bili gospodarji, pač pa saboterji socialističnega gospodarstva. Vsako leto so prodali nekaj zadružnega premoženja, da so krili zaslužek delovnega dne. Tako so prišli v dveh letih od 46 glav goveje živine, katero so pravzaprav dobili podarjeno od države, na 14 glav. V dveh letih so prodali 32 glav živine, da sq krili svojo nedelavnost in lenobo v zadrugi! Prodali so tudi kosilni stroj, češ da ga nimajo kaj potrebovati. Nasprotno pa je v Mokronogu močna splošna kmetijska zadruga z dobro poslujočimi odseki, ki s svojim gospodarskim udej-stvovanjem odločno posega v problematiko kmetijstva vse okolice. Nič ni tu bolj naravnega kot spojitev KDZ s KZ, ki bo postala poljedelski ali kmetijski odsek pod eno upravo. Tako se bo dobro gospodarstvo upravnega odbora in vodilnega kadra splošne kmetijske zadruge razširilo še na kmetijstvo, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj zadružništva in napredek kmetijstva. Stroji, ki so bili v KDZ največkrat slabo ali nič izkoriščeni, bodo dostopni vsem članom splošne kmetijske zadruge. Podoben primer je v Dobrniču. Tamošnja KDZ je samo dežnik, pod katerega so se skrili razni tipi pred obvezno oddajo in davki, v resnici pa gospodari vsak na svojem kot prej. Od takih zadrug skupnost nima nobene koristi, kvečjemu le škodo. Zgleden primer, kako resnični zadružniki razumejo razvoj in napredek kmečkega zadružništva, imamo v Straži. Tam imamo najmočnejšo splošno kmetijsko zadrugo v okraju". Zraven pa životari majhna KDZ, sestavljena iz šestih družin, ki navzlic najboljši volji članov ne more nikamor naprej. Ze na rednem letnem občnem zboru KZ so v upravni odbor izvolili tudi člane KDZ in tako povezali delo. Splošna kmetijska zadruga ima dobro poslujočo ekonomijo, strojni odsek in vrsto drugih odsekov, s priključitvijo KDZ pa se bo njeno poslovanje razširilo še na to. KDZ bo še nadalje ostala samostojen odsek, toda pod skupnim enotnim vodstvom splošne kmetijske zadruge. Poglejmo še, do kakšnega zaključka so prišli člani upravnih odborov KDZ Trška gora, KDZ St. Peter in splošne kmetijske zadruge St. Peter. KDZ Trška gora ima veliko vinogradov. Za vinograde je treba precej hlevskega gnoja, za hlevski gnoj je treba veliko živine, ki zahteva spet veliko travnikov. Teh delovna zadruga Trška gora nima. Nasprotno pa ima njiv in travnikov KDZ St. Peter preveč. Naravna posledica takega stanja je za vsakega šolarja razumljiva. Spojitev obeh KDZ s splošno kmetijsko zadrugo pod eno upravo. V tem velikem zadružnem gospodarstvu bo mogoče razviti sledeče panoge: vinogradništvo na Trški gori, ob cesti v St. Petru poljedelstvo in vrtnarstvo, vmes pa je obširen pas travnikov, kot nalašč pripraven za razvoj živinoreje. Vse štiri panoge, pa še urejene sadne plantaže, za katere je pobočje pod Trško goro izredno prikladno, ustvarjajo vse pogoje za razvoj velikega kmetijskega proizvodnega obrata, ki bo lahko dobro izkoriščal sodobne tehnične pripomočke in s tem povečal dohodke zadružnikov. Bližina Novega mesta kot potrošnega centra daje temu še poseben poudarek. Spremembe v nekaterih zadrugah še pomenijo odstopanja od zadružništva ali celo razpusta KDZ, kot si to želijo nekateri »zadružniki« v KDZ Mokronog in Dobrnič, pač pa okrepitev in razširitev zadružnega gospodarstva na S.0 Ohraine iveze hmcnshih zadrug v Novem mestu vam nudi v svoji NOVI MLEKARNI IN ZAJTRKOVALNICI na Glavnem trgu št. 14: sir raznih vrst, čajno maslo, skuto (sirček), sveže mleko, sladko in kislo smetano, jajca in prvovrstni naravni med VSAK DAN NA RAZPOLAGO: kuhano mleko, kislo mleko, bela kava, Čokolada, kakao in vsi ostali mlečni izdelki Mlekarna in zajtrkovalnica odprta od 6.—12. ure in od 16.—19. ure V POSLOVALNICI DILANCEVA ULICA ST. 1 pa si lahko oskrbite po najnižji dnevni ceni razno sadje in zelenjavo najbolj demokratični podlagi. Splošne kmetijske zadruge, ki v času odkupov in obvezne oddaje niso mogle razviti svoje delavnosti, postajajo iz dneva v dan močnejši faktor pri dviganju kmetijske proizvodnje. Razširjenje splošnih zadrug na vse panoge kmetijstva in prategnitev najsposobnejših kadrov v vodstvo, bo v korist vsem zadružnikom in skupnosti. Novi ekonomski pogoji in gospodarski položaj doma in v svetu zahtevajo nujno preusmeritev našega kmetijstva iz zaostalega na napredno moderno gospodarjenje z uporabo vseh pripomočkov, ki jih danes že nudi naglo razvijajoča se industrija. Le na veliki površini je možna boljša obdelava zemlje in pravilna izraba agrotehničnih pripomočkov. Najnovejše spremembe v organizaciji nekaterih šibkih KDZ niso nastale po diktatu od zgoraj, pač pa po lastni pobudi naprednih zadružnikov. Zato bo organizacijska oblika zadruge taka, kakršno si bodo zamislili zadružniki sami in kakršna odgovarja krajevnim prilikam. Vsem pa, ki so si tudi ob teh spremembah brusili pipce, da bi z njimi zabodli zadruge, pa povemo še enkrat, da si bodo z njimi samo prerezali špe-kulantsko nit, na kateri so morda še viseli v zadrugi. R. V Metliki so proslavili deseto obletnico množičnega odhoda v Partizane Za svoj krajevni zgodovinski praznik so si Metlicam' izbrali obletnico množičnega odhoda v partizane. Prva skupina partizanov je odšla iz Metlike pod vodstvom heroja Mihelčiča že leta 1941, največ pa jih je šlo v aprilu in maju 1°42, kar je bila posledica dobrega dela partijske organizacije in revolucionarne zavesti ljudi. Leto« 18. maja so Metličani prvič proslavljali množični odhod v partizane. V soboto 17. maja zvečer so pripravili na Majerju velik taborni ogeij, kamor se je razvil izpred mestne občine sprevod z mestno godbo na čalu. Ob velikem ognju so imeli zborne te-ritacije pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, mladine in pionirjev, pevski zbor pa je zapel nekaj.partizanskih pesmi. O spominih na množični odhod v partizane leta 1942, o borbah in uspehih ter'današnjih nalogah preživelih borcev in vseh delovnih ljudi je govoril tovariš Rudi Malešič, borec iz leta 1942. Neumorno je ves fas igrala godba. Svečanosti ob tabornem ognju se je udeležilo okrog 800 ljudi. V nedeljo dopoldne ob 9. uri je bila v Domu ljudske prosvete svečana aka- demija, katere so se med drugimi udeležili preživeli stari borci in aktivisti: Ivan Novak — Očka, Jože Borštnar, Franc Kočevar — Ciril. Ivan Lokovšek —i Jan, Slava Firova z možem, Olga Jurajevieeva z možem, Rudi Malešič, Franc Košir. Bojan Fabjan in še veliko drugih. Povabljene goste in ostale udeležence je pozdravil v imenu mestne organizacije Zveze borcev r Julij Kopinič. Na akedemiji so govorili: član Centralnega komiteja KPS Ivan Novak — Očka, član Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Jože Borštnar in domačin polkovnik JLA Franc Kočevar — Ciril. Vsi so se v govorih spominjali priprav, organizacije ter odhoda v partizane mimo vseh italijanskih bunkerjev in bodeče žice ter zlasti poudarjali, da .je danes potrebna prav taka strnjenost in enotnost domaČega SKUD, tako ženski in moški pevski zbor, pionirji, mladinci in posamezni recitatorji ter godba. Popoldne se je razvila na zgodovinskem Pungartu prijetna domača zabava ob pečenih jančkih in pristnem belokranjskem cvičku, ki je trajala pozno v noč. Za nase gospodarje ZATIRAJMO KOLORADSKEGA HROŠČA Nadaljujemo z navodil za borbo i škropimo vse liste krompirja. Pri proti koloradskemu hrošč«. škropljenju z arsenati priporočamo Kakor hitro je na neki njivi odkrita kmetovalcem, da istočasno škrope tudi okužba, mora lastnik to takoj prijaviti | Proti krompirjevi plesni zmodro gali-občinskemu ljudskemu odboru. Poleg co ah bakrenim apnom. Za to rabimo pobiranja hroščev in ličink bomo hrošča zatirali tudi s kemičnimi sredstvi. V poštev pride zapraševanje s panta-kanom in gameksanom, škropljenje z arsenati in ubrizgovanje ogljikovega žvepleca v zemljo. Kdaj in kako bo treba začeti z enim ali drugim zatiranjem, bo odločal občinski vodja. Pri zatiranju koloradskega hrošča mnogi dvomijo v učinkovitost pantakana, ga-meksana ali arsenatov, to pa zaradi tega, ker večkrat poskušajo učinek teh sredstev na škodljivca. V zmoti so oni, ki govore, da kemijska sredstva niso učinkovita. Zato naj si zapomnijo sledeče: pantakan ali gameksan (DDT) učinkuje na škodljivca tako, da mu omrtviči živčevje. Na škodljivca deluje počasi in hrošč pogine šele v času do 48 ur. O tem se lahko vsakdo prepriča v sobi na muhah. Arsenati pa so sredstva, ki vsebujejo v sebi strup arsen. Hrošči ali ličinke poginjajo samo v slučaju, da požro z arsenati zastrupljeno hrano, v našem primeru listje. Razumljivo je, da na jajčka ne vpliva nobeno sredstvo smrtonosno, zato je treba prašenje ali škropljenje ponavljati v presledkih. Poskusi, da so na primer namočili žive hrošče v raztopino nrsenata, n so ti še nnprej živeli, je brez podlage, da bi dvomili v učinkovitost arsenatov. Normalna uporaba pantakana je 15 do 20 kg na hektar, arsenata pa dodamo 0,7 do < kg na 100 litrov vode. Pri uporabi arsenatov moramo paziti, da škropivo večkrat.premešamo in da po- Iz Novih Lozov 27. aprila je bila v prostorih osnovne šole v stalcerjih proslava na. ča&t ustanovitve OF za področje vasi Novi .lazi, Morava Rogati hrib in več manjših vasi. Program, ki so ga izvajali učenci osnovne šole, je bil zelo pester in dobro pripravljen, za kar nosi največ zaslug Šolska upraviteljica tov. Nada Papež. Po govoru, ki ga je imela tov. Papeževa, so izvajali pionirji vec igric, ki jih je pripravila tovariSioa upraviteljica. Največ priznanja je žel mali JurČek. Ob koncu proslave pa »o »apeli pesem: »Hej Slovenci, kje so naše meje«, ki je vse poslušalce zelo ganila. Največ zaslug za l«PO uspelo proslavo ima nedvomno učiteljica Papeževa, ki vedno sama, žal brez vsake pomoči ostalih organizacij, skrbi za lepe proslave raznih zgodovinskih dni: zato i« moramo pohvaliti. A. C. 1 do 1 in pol odstotno raztopino. Prvič škropimo pred cvetenjem, drugič pa po cvetenju krompirja. Uspeh bo neverjetno zadovoljiv in upamo, da bo v bodočih letih škropljenje krompirja proti plesni, postalo redno opravilo naših kmetovalcev. Letos prevzemajo kmetijski odseki KZ pospeševanje kmetijstva v svoje roke. Zaradi tega je nujno potrebno, da občinski ljudski odbori tesno sodelujejo s kmetijskimi zadrugami, da bo akcija res uspela. V občinskih LO, kjer so že močne okužbe, mora biti postavljen občinski vodja, ki bo za svoje delo plačan. On bo vodil celotno organi- zacijo pregledov, pod njegovim vodstvom bodo pregledi okuženih njiv, on bo tudi na licu mesta vodil in organiziral kemijsko zatiranje hrošča. Kmetijske zadruge naj zato določijo potrebna finančna sredstva. Občinski ljudski odbori naj bodo pri tem delu čim bolj samostojni in iznajdljivi, okrajni ljudski odbor pa jim bo pomagal s strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri razdelitvi kmetijskih sredstev in aparature. Z ozirom na prejšnje okužbe v preteklem letu pričakujemo, da bomo letos s temeljitim delom in upoštevanjem vseh navodil končno le omejili razširitev koloradskega hrošča. Vsaka malomarnost ima lahko težke posledice, zato naj se vsakdo zaveda, da bo moral v bodoče, če bi se hrošč razpasel povsod, sam nositi vse stroške za nabavo zatiralnih sredstev. Kako pripravljamo m drogalično-apneno brozgo Ker naši vinogradniki in sadjarji večkrat škropiva ne pripravijo pravilno, tudi uspeh izostane, pa četudi škropljenje pravilno in pravočasno izvršijo. Zato smatramo, da ne bo odveč, če si na kratko ogledamo, kako pripravljamo modrogalično-apneno brozgo, ki jo imenujemo bordoško, uporabljamo pa jo predvsem za škropljenje vinske trte proti peronospori. V splošnem zadostuje za škropljenje 1 % raztopina, v pretežno vlažnem vremenu pa 1,5—2 %-na. Če je vinograd pobila toča, ga škropimo takoj z 2%-no. Posebno moramo pri pripravi paziti na količino apna, ki ga dodajamo. Ce v brozgi primanjkuje apna, nastanejo na listih močne opekline. Na splošno vzamemo na vzeto količino modre galice ravno toliko ali pa malo več dobrega gašenega apna. Najboljšo brozgo pripravimo, če vlivamo raztopino modre galice med neprestanim mešanjem v apneni belež. Ce delamo narobe, dobimo slabše lepljivo brozgo. Kvaliteto tako napravljene brozge ugotovimo najbolje z lakmusovim rdečim papirjem, ki v pravilno pripravljeni brozgi pomodri, ali pa z belim fenolftalein papirjem, ki pordeči. V kolikor pri tem preizkušanje ne dobimo omenjene barve, je to znak, da še nismo dodali dovolj apna. Ker je sveža brozga najbolj učinkovita, je vedno pripravimo le toliko, kolikor je pač lahko uporabimo v dotičnem dnevu. Če smo zaradi dežja prisiljeni prekiniti s škropljenjem, lahko uporabnost brozge podaljšamo s tem, da dodamo 1 liter posnetega mle- ka ali pa 5—lOdkg sladkorja na 100 litrov brozge. Marsikje vinogradniki jemljejo večji odstotek modre galice za pripravo škropiva, češ da je galica slabše kvalitete. To nikakor ne drži, ker je modra galica kemijska spojina, ki je standardna, ter je vsaka bojazen v tem oziru odveč. Zaradi zatiranja grozdnega sukača ali senenega črva dodajamo modro-galični-apneni brozgi na imr' TTtfT5V 400 g svinčenega ali apnenega arzenata, še boljši pa je »Nirozan«, ki ga dodajamo 1 kg. Nirozan je boljši zaradi tega, ker ni strupen, kakor so arzenovi preparati, pri katerih moramo biti zelo previdni. Ce brozgi dodamo še razne žveplene preparate, kot sta »Cosan« ali pa »Suli-kol«, obenem žveplamo proti oidiju ali plesni. Ti preparati se dodajajo po lOdkg na 100 1 pripravljene-'brozge. Četudi je peronospora predvsem bolezen listov vinske trte, napada često tudi grozdiče, a v posebno povoljnih pogojih za njen razvoj tudi vitice in poganjke, moramo poškropiti tudi kabrnke in grozdiče. Da lahko trto z vseh strani (tudi v notranjosti trsa) dobro zadenemo s škropivom, moramo imeti blizu razpršilca kolenčasto upognjeno cev, sam razpršilec pa mora Imeti majhno luknjico s premerom 1 mm. Za 1 ha vinograda moramo imeti redno vsako leto vsaj 50—60 kg modre galice na zalogi. L. H. — Terenska postaja Grm Najbolj značilne kraške oblike so žlebiči, vrtače, različne oblike dolin in kraških polj, podzemne jame in poni-kovalnice. Vse te oblike je ustvarila in oblikovala voda. Vrtače so nastale tako, da je v notranjost pronicajoča voda, ki je razjedala apnenec, vse bolj širila svojo odprtino v obliki lijaka. Vse nižje proti odtoku pa so se nabirale tiste nerazstopne snovi v apnencu, ki jih voda ni razjedla in odplavila, tako, da se je naredila kar znatna plast rodovitne zemlje, ki je mnogokje obdelana. Podobno tolmačijo nastanek drugih kraških oblik. Na kraškem svetu- je v notranjost voda izdolbla mnogo votlin, navpično ali poševno, različnega obsega in globin. To so jame in brezna. Jame so lahko suhe ,ali vodne, po tem pač, ali teče v njih voda ali ne. Nekatere jame so posebno obsežne, recimo Zupanova ali Podpeška. V notranjosti so polne kapnikov, ki so nastali zaradi izločanja sige, raztopljenih delcev apnenca v vodi na mestih, kjer pride voda v dotik z zrakom in izhlapeva. Skozi vse leto se toplina v teh jamah ne menja mnogo, zato imamo poleti v njih občutek mraza, pozimi pa toplote. V nekatere jame pozimi navpično navzdol zdrsne mpzel (zato težji) zrak, ki zaradi teže potem ne more iz jame. Tako imamo v nekaterih jamah ne le pozimi, temveč tudi poleti led in jim pravimo ledene jame. Značilnost Krasa je, da so izviri kraških voda često zelo močni. Na dan privro v nekaterih izvirih velike količine vode, ki se je pod zemljo zbrala, pa jo nenadoma vmesna nepropustna plast porine na dan. Nekatere reke nenadoma izginejo pod zemljo, poniknejo: po nekaj kilometrih podzemnega toka Priroda in gospodarstvo dolenjske pokraiine pa se spet prikažejo na dan. Tipičen kraški izvir ima reka Krka. Primer po-nikovalnice je Temenica. Na zunanjih zemeljskih oblikah Dolenjske najdemo še vse polno značilnosti, ki jih na kratko niti ni mogoče opisati. Omeniti pa je potrebno predvsem eno: Kras ni sovražen človeku, čeprav je borba s prirodo tod največja in najtežja^ Na Krasu bi morali rešiti eno najbolj pereče vprašanje — vprašanje vode. Kako težka je tod borba za vsako kapljico vode, mnogi vedo. Eni jo zbirajo ob dežju s svojih streh v kadi ter uporabljajo tako nehigienično vodo za živino in za ljudi. Ne le da taka voda nima nikakega dobrega okusa, tudi izvor številnih bolezni je. Drugod spet morajo črpati vodo za prehrano iz potokov in rek, mnogokje brez zadostnega čiščenja in tako oskrbovati cela mesta (Kočevje aH Črnomelj). Spet drugod morajo vodo v sušnih časih voziti po ure daleč v sodih. Ker so ti kraji močno sušni in tudi močno skalnati, ker je tod obdelovalne zemlje prav malo, se prebivalci pečajo v znatni meri z živinorejo. Toda ta ne more napredovati prav zaradi pomanjkanja vode. . Vprašati se moramo, zakaj je pokrajina tako sušna, zakaj na Krasu ni vode? To smo ugotovili, da voda skozi apnenec pronica v notranjost. Vendar imamo v tej borbi za ohranitev vode hvaležnega pomočnika: gozd. Tudi na skalni površini, v bornih krpicah komaj rodovitnega drobiža se lahko naseli drevje, zlasti bor in drugo, ki s svojimi koreninicami in vejami ustvarja polagoma vse več rodovitne prsti. Na tem področju pade razmeroma veliko padavin. Ce bi padal dež na drevje, ne bi mogel več tako divje odplavljati rodovitne prsti, kakor jo na golih pobočjih. Izpod drevja voda mnogo manj izhlapeva in iz notranjosti mnogo počasneje odteka. Gozd se bo boril proti vetrovom, ki pospešujejo izhlapevanje in odstranjevanje drobirja. Zarastla se bo zelena travnata odeja, ki bo varovala rodovitno plast pred odplakova-njem. Tako utegnemo z izkoriščanjem prirodnih sil uspešno krotiti prirodo in uspeh, ki ga lahko dosežemo, nas bo prepričal, da Kras ni reven in življenju sovražen. * Z izpolnjevanjem nalog petletnega plana se ustvarjajo tisti materialni viri, ki nam bodo uspešneje pomagali zajeziti izgubljajočo se vodo, ustvariti vodnjake in še hitreje pogozditi vse kraške golicave. Ta naloga ne bo kar tako enostavna in lahka — uporabiti ta sredstva in začeti. Nanjo se je potrebno pripraviti, treba je že sedaj skleniti, kaj bomo pegozdili in kako bomo začeli preurejrti prirodo ter kako bomo najuspešneje Izkoriščali vse prirodne zaklade, bodisi premog in rude. rodovitnost zemlje in vodo ter tako dosegli obilnejši narodni dohodek in za vsakega državljana nekaj več. S tem bomo lahko začeli novo pot razvoja gospodarstva na Dolenjskem, pot razvoja sodobnega kmetijstva in industrializacije tudi te pokrajine, pot boja in odstranjevanje vsega, kar je zastarelo in preživelo. Zato ne odlašajmo z razpravljanjem in z učenjem, kako se bomo kasneje lotili dela! Gospodarsko izkoriščanje prirodne osnove Namen vsake proizvodnje je ustvariti materialne dobrine, ki jih potrebuje družba, da lahko živi, se ohranja in razvija. Niso še daleč za nami desetletja, ko je bila proizvodnja še precej primitivna in ko je v gospodarstvu povsem prevladovalo kmetijstvo. Obrt je bila sprva le hišna obrt. kasneje pa so se razvili poklicni obrtniki. Polagoma je iz obrtniških obratov nastala industrija in ta se vse bolj razvija. Dandanes si sodobnega gospodarstva brez industrije niti misliti več ne moremo. In tudi ko govorimo o Dolenjski, stalno ugotavljamo, da ima malo industrije, da je osnovna gospodarska panoga še vedno le kmetijstvo. Vir vse proizvodnje pa le izvira v prirodi. Na rodovitni zemlji, če je obdelana, če ima dovolj moče in sonca, zrastejo poglavitni pridelki za prehrano in številne industrijske surovine. Ce je več industrije, le-ta zahteva več industrijskih surovin, številnejše delavstva in prebivalstvo, pa tudi več kmetijskih pridelkov za prehrano. Z graditvijo industrije se tudi stalno od- , teguje zemlja drugim panogam. Zato mora industrija, če hoče zagotoviti dovoljno kmetijsko proizvodnjo, kmetijstvu dati stroje, ki bodo nadomestili v industriji zaposlene ljudi, ki bodo bolje obdelali zemljo; dati mora umetna gnojila, ki bode dala rastlinam buj-nejšo rast in več hraniv, pa tudi druge potrebne izdelke. Tako se gospodarstvo prepleta in razvija. Ni industrije brez kmetijstva in ne naprednega kmetijstva brez industrije. Povedati pa moramo še nekaj: čimbolj je obdelana zemlja in čimveč pridelka je dala, čimveč je industrije in kolikor več se v njej proizvede najrazličnejšega blaga, temveč ima družba vsega tega na razpolago. Razvoj industrije pomeni vsestranski napredek in zato govorimo tako radi o zaostalosti Dolenjske, ker imamo malo industrije. Vloga najvažnejših gospodarskih panog Oglejmo si najprej osnovno razmerje površin na območju celotne Dolenjske (v okrajih Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje ter delih okrajev Krško, Ljubljana-okolica in Trbovlje, to je vsej pokrajini med Savo, Iško in Kolpo! Med kmetijsko in gozdno površino je kar enako razmerje — vsaki je pripada 48 %. V povprečju ima cela Slovenija nekoliko več kmetijskih in manj gozdnih površin kakor Dolenjska. Ugotavljamo pa tudi, da nekatera gozdna področja na Dolenjskem hranijo še bogato lesno zalogo — in v tem je že ena prednost dolenjske pokrajine. Koliko raznih proizvodov lahko industrija izdeluje iz lesa! Toda najpomembnejši so tisti, ki trosijo razmeroma malo lesa, imajo pa veliko vrednost, predvsem tisti, pri katerih les predelujemo.na kemični način, Štev. 23. DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ nAŠIH KfcAJBV Šentjernejski gasilci so praznovali svoj dan V nedeljo 25. maja so zborovali v Šentjerneju Invalidi, v šoli občinski delegati ZB, gasilci pa so praznovali gasilski dan. Priredili so uspelo vajo na trgu, nato pa so se zbrali stari in mladi člani ter članice pred gasilskim domom, kjer Jih Je nagovoril najprej domači učitelj in se jim v Imenu prebivalcev zahvalil za njihovo koristno ln požrtvovalno delo, za njim pa je govoril sekretar okrajne gasilske zveze tov. Burgar iz Novega mesta. Poudaril Je pomen rojstnega dneva maršala Tita, pohvalil sodelovanje pri štafeti in odlično delovanje PLZ. Nato Je izročil značke ln diplome zaslužnim gasilcem: Francu Jordanu, Tonetu Bambiču, Francu Bambiču, Janezu Medletu, Francu Bambiču mlajšemu, Nacetu Kušljanu, 2anu Jevnikarju in Petru Selaku. Mirna peč Pozdrav pomladi smo praznovali s krajšimi in daljšimi Izleti mladine in pionirjev v naravo 10. maja. Dan zmage, 15. maj smo proslavili s kulturno prireditvijo v šoli, zvečer pa so pionirji zakurili velik kres, ob katerem smo obujali spomine na veliko borbo. Rojstni dan maršala Tita smo proslavili z lepim kulturnim sporedom v šoli 24. maja zvečer. Nad vse lep Je bil pionirski festival v nedeljo 25. maja, na katerem so sodelovali tudi pionirji lole Globodol ln Karteljevo Dobro izvedene flzkulturne točke so navdušile gledalce. Posebno lepa nastopa sta bila vaja s puškami, ki jo je naštudiral učitelj Popoldnee je bila prirejena zelo dobro organizirana sektorska vaja pod vodstvom sektorskega poveljnika tov. Poldeta Svalja, . pri kateri so sodelovala gasilska društva lz Orehovice, Mokrega polja, Šentjerneja, Dol. Stare vasi, Prekope in Ostroga s 4 motor-kaml in dvema ročrtima brizgalnama. V kratkem času so gasilci dobili vodo iz enega kilometra oddaljene Krke v St. Jakob, kjer je bil uprizorjen požar. Pokazali so vso svojo spretnost in stalno pripravljenost pomagati ljudstvu povsod, kjerkoli se pokaže potreba. —c— ske in hrvatske narodne pesmi. Folklorna skupina je nastopila z narodnimi plesi. Po končanem sporedu so bile razdeljene gasilcem spominske značke. A. Z. Žužemberk Miloš Muc, in vaja z loki, katero Je naštu dirala učiteljica Draga Podržaj. Z obema točkama bodo pionirji nastopili 8. Junija tudi v Novem mestu. Po uspelem nastopu Je sle dila pogostitev 600 pionirjev. » * * 28. maja smo ustanovili telesno vzgojno društvo »Partizan« Izvoljen Je odbor s Cl rilom Koširjem na čelu Podpredsednik Je Karel Galič. sekretar Joža Cernlvec, blagaj nik pa Jože Kramer. Občinski odbor nam Je že dodelil potreben prostor za igrišče, katero pa bo treba še urediti. Delat! Je začel tudi iniciativni odbor za gradnjo Zdravstvenega doma. ki bo Imel tudi primerno dvorano za prireditve. Upamo, da smo dokončno pregnali zaspanost lz Mirne peči ln da bomo z vestnim delom dohiteli, kar smo v zadnjih letih zamudili. B. A. Dolenjske Toplice Prva sela občinskega ljudskega odbora Je bila v nedeljo 2». maja. Izvoljene so bile posamezne komisije iz članov odbora, ki bodo na množičnih sestankih po vaseh vodili volitve raznih svetov. Na prihodnji seji, na katerp bodo povabili tudi šolske upravitelje vseh petih Sol, bodo sprejeli proračun za tekoče leto. * * * Na Isti dan Je Imel sejo tudi občinski odbor Zveze borcev. Največ so razpravljali o postavitvi spomenika padlim borcem, ki naj bi stal na zdraviliškem trgu. Vsi so si *u.a. v *am, da mora biti spomenik tak, da bo dostojen spominu na vse borbe ln žrtve te doline. Na seji so govorili o določitvi krajevnega praznika, odkritju spominskih plošč na mestu, kjer je bil ustreljen aktivist Josip Knbe ter na mestu, kjer so bili leta 1941 sestanki aktivistov. Izvedba teh sklepov bo naloga novega odbora. * * • Proslavo Titovega rojstnega dne so počastili gasilci z dobro pripravljeno gasilsko vajo, ki Je lepo uspela. * * • Za Teden matere ln otroka so se v Dol Toplicah dobro pripravili. Uvod v Teden Je bil roditeljski sestanek v šoli ter priprave za osnovanje Društva prijateljev mladine. 8. Junija botv Toplicah velik pionirski festival za ves topliški sektor. Ob tej priliki bosta osnovna šola ln nižja gimnazija priredili razstavo risarskih ln ročnih Izdelkov šolske mladine. V pripravah in prireditvah v Tednu matere ln otroka zlasti pomagajo članice AF2 in druge organizacije. * * * Slana tudi raznim kulturam na našem pollu ni prizanesla. Občutna škoda je na paradižnikih In fižolu, pa tudi krompir Je ponekod osmojen. Brez škode niso niti vinogradi, zlasti v nižjih predelih, kjer so hudo prizadeti. Po nekaterih predelih, koder Je bila megla, pa slana sploh ni naredila škode. * • • Za ureditev Dolenjskih Toplic, ki imajo Be vedno številne sledove vojne, potrebne pa so ureditve tudi zaradi drugih nedo-statkov, Je Hudska oblast letos dala potreben kredit. Sklenjeno Je bilo, da bodo glavna dela na ureditvi trga končana do 22 Julija S popravo vodovoda so že pričeli, urejajo pa tudi že nove prostore za občinski ljudski odbor ln pošto. V načrtu Je kanalizacija, regulacija potoka Sušice, kl Ima v svojih na pol suhih tolmunih legla komarjev ln le zbirališče vse nesnage dalle ureditev prostora za parkiranje avtomobilov, asfaltiranje ceste skozi trg in popravilo poškodovanih stavb. Obnoviti nameravalo tudi bivše gostišče pri »mostičku« ob Krki. vsekakor bodo morali z deli zelo pohiteti, da bo vse končano do postavljenega roka. Gr. Iz Bršljina Zene terena Bršljin so za začetek Tedna matere in otroka organizirale v nedeljo 1. junija lepo uspelo akademijo Dvorana zadružnega doma Je bila napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Mamice ln otroci so nestrpno pričakovali začetek sporeda. Tovarlšica Pretnarjeva Je v uvodnem govoru poudarila lik žene-borke v času NOB in naloge žene pri vzgoji otroka v socialističnem duhu. Pionirji in cicibani terena Bršljin so nato nastopili z deklamacijami, pesmicami in Igricami in želi za svoja izvajanja navdušeno priznanje vseh gledalcev Ob zakllučku so se mali Igralci iskreno zahvalili vadi-teljlcl tovarlšlcl Smaučevi, ki Je Žrtvovala precej ur, da Je malčke naučila raznih Igric, pesmi In deklamaclj Kot eni tzmed najzaslužnejših žena bršllinskega terena so jI poklonili lep šopek cvetlic Po akademiji 1e bil pred zadružnim domom otroški selem. Za ?ejem so brfttilnske že-^e pripravile najmlajšim lepe Igračke, razno pecivo In druge stvari, ki so Jih mamice In otroci kaj hitro pokupili, saj so t'ile rt.i lepe stvari In poceni, da si 11 h Je -ahko vsakdo privoščil.* M. V. Rojstni dan maršala Tita smo proslavili res svečano. Kulturne prireditve na predvečer se je udeležilo veliko število šolske mladine in odraslih, tako da je bila dvorana nabito polna. Na lepo okrašenem odru so se po govoru o življenjski poti dragega voditelja vrstili nastopi clcibančkov, pionirjev, fizkulturniknv, pevskega zbora, re-citatorjev in dijakinj, ki so na zaključku zaplesale jugoslovanske narodne plese. Podajanje nekaterih točk sporeda Je bilo tako dobro, da so jih morali ponoviti. Po proslavi v dvorani smo odšli na prosto, kjer so pionirji zakurili velik kres. Odlično razpoloženje in navdušenje na tej proslavi Je odraz naše velike ljubezni in spoštovanja do voditelja in učitelja naših narodov maršala Tita. M. Birčna vas Rojstni dan maršala Tita smo lepo proslavili v nedeljo popoldne 25. maja. V osnovni šoli smo imeli kulturno prireditev v čast rojstnega dne našega voditelja in učitelja, katere se Je udeležilo veliko število mladine ln tudi starejših. Pionirji osnovne šole so pod vodstvom učiteljic izvajali nekaj lepih točk: posamezne in zborne recitacije, simbolične slike, telovadni nastop in petje. Moški pevski zbor domačega kulturno-umetniškega društva te zapel trt pesmi, dva tovariša pa sta v Jedrnatih besedah orisala lik maršala Tita ln njegovo zgodovinsko vlogo v organiziranju delavskega razreda. Trebnje V nedeljo 25 maja Je praznično okrašeno Trebnje pozdravilo gasilce vsega trebanjskega sektorja, ki so prišli na proslavo Titovega rojstnega dne. Gasilci so prikorakali na trg v Trebnlem ob 9. url. Spremljala Jih je godba. Ob 10. uri je SKUD v Trebnjem priredilo veliko proslavo na čast rojstnega dne maršala Tita in v proslavitev gasilskega dne. O liku tovariša Tita in o njegovem delu Je govoril tov. Zidar, o razvoju gasilstva pa tov. Japelj. Pionirji so prikazali veS manjših lgrokazov. Sledile so recitacije, godba pa Je zaigrala partizanske, slo ven- Novo mesto O premestitvi sejmišča Je bilo že veliko govora in tudi sprejet sklep o njegovi odstranitvi iz Loke»» vendar ta sklep dosedaj še ni uresničen. Morda bi kazalo napraviti vsaj začasno sejmišče v dolinici na desni strani ceste proti Bršljlnu pri gostilni Osol-nik. V ta namen bi bilo treba le nekoliko splanlrati dolinico in jo morda še razšiiti. Bližina kolodvora in tehtnica govorita za ta prostor, ki naj bi obenem služil tudi za razne cirkuse in vrtiljake. Tu ne bi nikogar motili. - 1 * * * Novo mesto nujno potrebuje vsaj še eno Javno stranišče nekje v sredini mesta. Mislimo, da bi bil najbolj primeren prostor zanj v bližini Florjanovega trga, kjer se zbira največ ljudi. Tujci ln domačini, ki pridejo v mesto po opravkih, se morajo sedaj zatekati v privatna stranišča, kar ni nikomur prijetno. Za splošno higieno in čistočo v mestu so javna stranišča nujno potrebna. S. St. • " • * Med glavnimi Bklepi letne skupščine Združenja gostilničarjev novomeškega okraja Je bil sklep o strokovnem dviganju v gostinstvu zaposlenega osebja. V ta namen so priredili trimesečni tečaj, katerega Je obiskovalo deset gostincev iz Novega mesta in okolice. Tečaj so zaključili 31. maja a prav dobrim uspehom, pred strogo republiško Izpitno komisijo sta dve tovarlšici položili izpit za kvalificirani, pet pa za polkvali-ficirani moči; dvema manjka zaposlitveni staž, sicer bi tudi položni izpit. Tečaj je vodil tajnik Združenja tovariš Benclk, pomagali pa so še drugI strokovnjaki. Pouk Je obsegal teoretično ln praktično znanje iz gostinske stroke ln en tuj jezik. Na zaključku tečaja so tečajnice pred povabljenimi gosti pokazale, da so se na tečaju res veliko naučile. Predpostavljajoč, da je strokovno Izpopolnjevanje uslužbenstva pogoj za kultur-nejšo postrežbo v gostinskih obratih, so na Združenju odločeni nadaljevati s podobnimi tečaji. R, • * • Akademija MKUD »Dragotin Kette«, kl so Jo priredile pretekli teden novomeške učiteljlščnice ln učiteljiščniki, Je pokazala vneto prizadevanje bodočih prosvetnih delavcev za izpopolnjevanje v kulturno-umet-niškem delu. Po vaji mladincev z zastavami Je govorila o ciljih društva Ivanka Mestnik, nakar so sledile pestre točke zbora, pevk, recltatorjev, flzkulturnikov, folklorl-stov in godbenikov, članov društvenih sekcij. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so vneto nagrajevali uspelo izvajanje s ploskanjem. MKUD je pokazalo, da je na pravi poti. Jo in ono iz Kočevja Planinski dom na Mirni gori bodo začeli graditi belokranjski planinci v v soboto 7. junija. Odhod planincev in ostalih prostovoljcev bo v soboto ob dveh popoldne izpred stavbe Okrajnega komiteja KPS v Črnomlju. Prostovoljci bodo prespali na Planini, v nedeljo pa bodo delali. Vabljeni vsi, kl vam Je napredek belokranjskega planinarstva pri srcul K. Predgrad ob Kolpi Pred nekaj dnevi Je posestnica Marija Barič lz Cepelj zavračala svojo kravo, pa ]e tako nesrečno padla, da se Je nabodla na oko. Zdravnica iz Črnomlja jI Je svetovala naj gre v bolnišnico. * 23. maja so Imeli v dvorani zadružnega doma v Predgrađu predavanje, kl sta ga vodili babica Metka Staudohar In sestra iz ambulante. Sestra je predavala o splošnem zdravstvu ln higieni, babica pa o porodu itd. Dvorana Je bila polna žena in deklet, ki so z zanimanjem poslušale predavanje ln so se predavateljicama prav lepo zahvalile za poduk. * Gasilska četa iz Predgrađa je 25. maja organizirala proslavo na čast Titovega rojstnega dne. Na sporedu je bila najprej parada, nato pa so gasilci krenili v Zadružni dom, kjer so poslušali govor. Po govoru je zaigrala godba na pihala. Proslava je potekla v najlepšem redu. j. g. Črnomelj Delovni kolektiv okrajnega gradbenega podjetja v Črnomlju, ki šteje že 95 članov, je imel volitve delavskega ^sveta 15. maja zvečer. Udeležba Je bila skoraj polnoštevll-na, razpoloženje delavstva pa prav dobro, saj so se že dalj časa z delom pripravljali na ta dan. Iz poročil direktorja tovariša Bečaja Je razvidno, da Je podjetje lani dobro poslovalo. Volitev delavskega sveta sta se udeležila tudi predstavnik okrajnega sindikalnega sveta tovariš MIlan Slmc in načelnik Sveta za lokalno gospodarstvo Blaž Pahulja. m. f. Planina nad Semičem Z razširitvijo državnega posetva v Rodine in Sredgoro se je obseg posestva znatno povečal. Med novimi dolavci smo z veseljem sprejeli v naa delovni kolektiv tudi partizansko vdovo 0'go Šterk, ki jo vsi poznajo kot marljivo in delavno ženo. Nekam čudno ljubezen do bližnjega )m je pokazala napram Šterkovi pot>ozn.iagka »Planinska« Rosika, kakor jo vs: imanij jejo. To je piev-zitkaricu v lusi rlr/.nvncga posestva, ki 68 kaj pogosto udeležuje, vsako cerkvene slav-nosti brez posobnegu povabila. Sama stanuje v prostorni kmečki hiši. saj nt nihče rad v njeni bližini. Sedaj pa. ko se je v majhno sobico naselila partizanska vdova (tudi pri nas manjka stanovanj), pa je planinska Hezika pokazala svojo zlagano pubožnjaško ljubezen do bližnjega in nikakor ni dovolila, da bi vdova stanovala pod njeno streho. Tam kjer se ,noha ljubezen do bližnjega, bo pač treba uporabiti stanovanjski zakon. _ Ker se naše državno posestvo lepo razvija, je zadovoljstvo med delavstvom vsak dan večje. Spomladanska suša je sicer za vrla setev, vendar smo sedaj po dežju vse nadoknadili in ui ca nnš planinski predel ničesar zamujenega. Vsled pozne setve nam tudi slana ni napravila večje a kode. Mlada živina hitro raste, tako da imamo vedno več dobrih krav mlekaric in seveda tudi vsak dan več mleka že lani smo pričeli s proizvodnjo sira, letos pa smo jo se povečali. Pod vodstvom izkuAcucga mlekarskega strokovnjaka izdelujemo že prav dober siT trapist. Imamo prvo sirarno na državnih posestvih kočevskega ozemlja. V kratkem pa bomo pričeli s proizvodnjo še drugih vrst sira. J. F. Seskov dom v Kočevju je očlvidno za. radi pomanjkanja finančnih sredstev in no-zaiteresiranega lastnika še vedno. Čeprav obnovljeu. neometan, vsled česar vremenske neprilike in zob časa opravljata svoje razdiralno deio na tem znamenitem zgodovinskem spomeniku iz NOB. Množične organizacije, ki so prva leta po osvoboditvi s trudom obnovile po okupatorju uničeni dom, so upravičene da, zahtevajo od lastnika dokončne obnovitve. Ce to ne bo kmalu urejeno, bodo ljudje, uporabljali dvorano in morajo za to plačevati visoke pristojbine, v kratkem orez strehe. Olepševalno društvo v Kočevju, ki Je bilo ustanovljeno preteklo leto, prav uspešno nadaljuje dela za olepšan je mosta Kočevje. Središče mesta se je že razvilo v le

. Ureja uredniški ixlt>or - Odgovorni urednih Tone Oošnlk - Naslov art-dnistv« in uprave Novo mesto Ljubi jnnska tvtrta 35 telefon 4t*»v 127 - postni predal sa Tekoč-« račun pri K ■■ m 'i n:, u banki v Novem me-stn 41e/V -ilfi I Mm 1 - (Vtrtletna naročnina Hlli din nolletns 200 din Mlotetrtu 400 din - Nar-oe 'in.« se plačuje vnaprel - Tiska tiskarna Ljudske pravico v LJubljani Stran 4 DOLENJSKI LI8T £tev. 23. Brez ponosa, brez Lovci na pakete spet pridno pisari/o časti .. • čez Ocean Bralci Dolenjskega lista se še dobro spominjajo burje, ki je vela v lanski jeseni po Podgorju, v Kamencah, 2i-hovem s«?lu, Mirni peči in še marsikje drugod, kjer smo razkrinkali nesramne lovce na ameriške pakete. 2e lani smo zapisali, da vsi pošteni ljudje obsojajo zlagano tarnanje dolenjskih lovcev na pakete, njihovo solzavo hinavsko dvoličnost, umazano moralo in izkoriščanje verskih čustev rojakov v Ameriki. Tz pisem, ki smo jih objavili, je močno smrdelo po obrekovanju naše države. Upravičeno so nas bralci, pa tudi drugi ljudje spraševali, če to sramotenje ni kaznivo? Okrajni odbor Zveze borcev iz Novega mesta se je 24. novembra 1051 oglasil v našem listu in objavil svojo zahtevo, da ljudska oblast uvede proti izkoriščevalcem in obrekovaleera kazenski postopek. Do danes o kaznovanju nekaterih največjih lažnjivcev in goljufov, ki imajo doma velika posestva, pa so vpili v pismih v Ameriko, da »umirajo od lakote, nagi in bosi< itd itd., nismo še nič slišali. Zvedeli smo le, da je bila poštarica Turkova v Stopičah takoj odpuščena iz državne službe, prav-tako pa nekaj uslužbencev na železnici. Medtem pa je pogum nekaterim pa-ketarjem spet zrastel. 2e pozimi so hitela pisma čez veliko lužo na naslov gospe Lucije Gregorčič, pa tudi drugam. Skoraj vsa so se, več ali manj podobna: jadikovanje, beračenje za živila in obleko, naštevanje bolezni, izmišljanje nesreč in števila otrok itd. itd. »Volk dlako menja, čuda ne« pravi naš pregovor. Paketar premenja naslov in vsebino svojega beraškega pisma — hinavščina in dvoličnost pa ostaneta v njem neizpremenjeni. Naj spregovori pismo Uršule Pipan z Orehka štev. i nad Stbpičami: »PROSI SE LAHKO«, PIŠE URŠKA Z OREHKA - DA PA SE NE SME LAGATI, JE POZABILA... »Spoštovani mi! Oprostite, ki sem se na vas obrnila z eno prošnjo in vas prosila čebi mi kaj pomagali v živilju al pa v Oble ki. Treba je vse Živeža mi nimamo in kaj obleči ne, en fant je star dvanajst let, pa tako rastrgan dani za pogledat, ima pa samo ene Hlače pa pogulene in Gospodar naš pa ene. Hoče pa en rekle pasamo to duje, drugo je vse grdo rastrgano. Mi ne moremo nič kupit Je prevelika draginja, skrbet moramo samo to da davke odrajtamo, za drugo ne ostane nič. Zato sem se obrnila na vašo pomoč čebi blo mogoče vam kaj pomagat in to je resnica, lahko šola pove, kagšen je naš, strašno rastrgan, v Solopa mora hodit, čene je kazen velika, sram je nas pa se ne moremo pomagat, nič al bi kupil je vse natisoče, pri nas pa za sol nimamo doskrat dinarje, je polje, al n« rodi nič, malo smo pridelali, nas je pa družine 6. Kruha nimamo doma. Kupit ga ne moremo ni dinarja, zato sem se obrnila na božjo pomoč in Vašo pomoč. Mi pravijo drugi ljudje, da prosi se žihar potem pa kar je, samo resnico govorit, pa že pride pomoč. Saj bi mi že kupili, al je vse natisoče pri nas, paše za košček kruha nimamo, in čebi vidli kagšno pomankanje, bi se gotovo zjokal in čebi K nam prišli, nastežaj bi vrata odprla in vas prijazno sprejela in pokazala vso našo revščino, pa če nebi, jast sem večkrat premišlevala kaj čem in mi pravijo prosi, zato sem se obrnila na božjo pomoč in na Vašo. Karje božja volja to pako prosim vas čeje mogoče usmiltese prosim 2 rute rute naglavo in volne za eno jopo zelene in rdeče, to je eno kilo, marele, ženskinih oblek ni Stpostvanjem U mula Pipan v Orehek št 1 P. Stopiče pri Nov. mestu Tako je pisala Urška z Orehka v Ameriko — Jugoslovanskemu generalnemu konzulatu v Čikago letos 16. marca. Kdo je Uršula Pipan? 60-letna samska ženska, ki živi na posestvu svojega brata Pipana na Orehku št. 1. Brat ima 8 hektarjev zemlje, od te 1,75 ha orne. Najmlajši sin je res star 12 let, tudi v šolo hodi (na sramoto staršev res večkrat umazan kakor umit, česar pa ga tudi vse ameriške in jugoslovanske tovarne mila ne bodo rešile, če ga ne bodo doma naučili umivati!), eno dekle iz družine služi, dve dekleti, močni kot dva jelena, pa delata doma. Pred kratkim se je vrnil iz Nemčije domov tudi starejši sin, ki dela na očetovem posestvu. Da ni kruha — je laž; da ni kaj obleči prav taka! Urški Pipan ne bi bilo treba prav nič beračiti po svetu za ameriško miloščino! Ko smo jo obiskali na njenem domu — je žal ni bilo doma. Odpeljala 6?e je z vlakom v Ljubljano. »Naredili ji bodo ,trajno', ker gre za bo-trco!« smo zvedeli, ^rška sploh rada potuje v Ljubljano in nazaj. Tudi župnika Smoliča. pomagača klavcev pri Zavarovanje pomembnega spomenika narodnoosvobodilne borbe v Žužemberku Uradni list LRS št. 15 z dne 27. maja je prinesel naslednjo odločbo: Deloma poru sena poslopja dekanijske cerkve .•♦v. Mohorja in Fortunata. župnišča in me/na rije (bivšega prosvetnega doma) in ostanki utrdb na hribu nad trgom Žužemberk in vasjo Zafaro, po svoji Morda ste pozabili1. Nič čudnega, če ste ob mnogih skrbeh in svoji zaposlitvi morda pozabili na plačilo naročnine Dolenjskega lista. Pred tedni smo Vam poslali opomin in poštno položnico, vendar pa od mnogih dolžnikov še vedno nismo prejeli dolžne naročnine' Poglejte, če niste med zamudniki, če pa ste, pa Vas lepo prosimo, da pohitite z vplačilom zaostale naročnine. Zaradi nerednih plačnikov smo v denarni stiski, tiskarni in ostalim dobaviteljem pa moramo storjene usluge sproti plačevati. Sle jezite se nad ponovno prošnjo, temveč nakažite raje zaostanek naročnine — novih opominskih stroškov Vam namreč ne bi radi delali. legi najvažnejšega strateška točka ob gorenjem teku Krke in med narodnoosvobodilnim bojem vojaško pomembnejša postojanka v vsej Suhi krajini, za katere posest so se bili najbolj srditi in krvavi boji v vsem razdobju osvobodilnega gibanja, ključna postojanka za ves Kočevski Rog. zibelko slovenskega partizanstva — se z neposredno okolico zavaruje kot spomenik narodnoosvobodilne borbe. 2e drugič se je nasmehnila sreča Mariborčanu V torek 27. maja so v majhnem, prijaznem lokalu Državne loterije v Jurčičevi ulici v Mariboru že drugič zaporedoma v dveh mesecih Izplačali glavno premijo žrebanja Državne loterije. Pred mesecem Je bil areč-pik komaj 20-letnl sčetkarski vajenec Viktor RamSak, ki je zadel 800.000 dinarjev. Slučaj pa Je hotel, da je prav ta Ramsak pri naslednjem žrebanju, ki Je bilo 23. maja v Mariboru, zavrtel zopet številko srečke, ki Je bila prodana v Mariboru. In če Je prvič dobil lepe denarce mlad človek ob prlčetku svoje življenjske poti. Je tokrat sreča izbrala nekoga, kl mu bo olepšala življenje na drugem koncu. Upokojeni železničar-strojevodja Nikolaj Cernezelj Je včeraj prejel pet lepih zavitkov po sto tisočakov ln Jih brž odnesel shranit v blagalno Narodne banke v Mariboru. Da bo za hltko — Je dejal ve« srečen ln ml mu želimo v tej lastni hiški prav srečen večer življenja ... (Po Mariborskem »Vestniku«) 29. maja 1952. Sv. Joitu. je po vojni večkrav obiskala na Gorenjskem. Kuhana in pečena je bila v farovžib, zato tudi po vojni ni nehala obiskovati raznih gospodov v Ljubljani. Vlak ni zastonj, vendar Urška za voznino ni v zadregi. Zlagano pismo za pomoč je samo nesramna ter-cijalska hinavščina in požrešnost — pri kateri so oči večje od tudi sicer velikih ust Tako se je Urška z Orehka zapisala med lovce na pakete. Paketka seveda ne bo, ker ima naš konzulat v Čikagu dovolj bolj potrebnega dela kakor pa da bi zbiral podgorskim tercijalkam »živilja in Obleko«. Vsi, ki poznajo v stopiški fari Pipanovo Urško, pa naj ji z nami vred povedo, da človek, ki nima narodnega ponosa in časti, ni vreden, da živi na domači zemlji in je njen kruh! Lahko pa se zgodi, da bo prišel k Urški ali pa k Alojziji Klobučar na Vel. Orehek št. 27, k Mariji Gazvoda na št. 15 v Orehku ali še kam drugam na obisk kdo izmed rojakov, ki prav sedaj prihajajo v stare kraje po dolgih desetletjih življenja v tujini. Bo tudi še potem lagala Uršula Pipan, da »nima doma kruha, da ji polje ne rodi nič, kruha pa si ne more kupiti«?! Ali niso resnične besede Amerikan-ca-Slovenca. ki se je pred dnevi oglasil v Žužemberku in prinesel pozdrave rojakom od svojcev, da »je največ nepotrebnega tarnanja, beračenja, obrekovanja in laži tam, kjer je v hiši največ bogcev in križcev«? Res je iako-, drži pa tudi še vedno, da »ima laž kratke noge« — lovci na pakete pa vedno več smole. Jasa Levi: SMEJE PREGANJAJO DUHOVNIKE Govoril sem te dni z nekim tujcem. Ril je v Zadru in mi je dejal: »Tam je, tako kaže, vsako drugo poslopje — cerkev. Ko smo bombardirali, smo. hočeš nočeš, rušili tudi cerkve«. No, dobro, toda poslušajte dalje. Tujec se čudi, vpraša me: »Kako to, da se te cerkve danes obnavljajo?« Pravi, da je takisto vprašal v Zadru nekega delavca; mož je skomignil z ramo in zabrundal: »Zakaj ne, država popravlja«. Nemara je to komunistično maslo — si misli tujec — ena njihovih potez, da preslepijo kardinala Speelmana! Čudi se in križa, nikakor ne more najti v svojih možganih ključ do rešitve tega zapletenega vprašanja. Saj vendar Vatikan in Vidali, »Chatolic news« in cela vrsta podobnih rimskih protijugoslovanskih mešetarjev pravi, da je jasno, da v FLRJ preganjajo duhovnike in cerkve! Čudo prečudo! Toda kaže, da vse to le ni na prav ta način jasno. Kajti duhovnike, slovanske in jugoslovanske, zveste svojemu narodu, so preganjali in preganjajo Vatikan ter njegovi italijanski m poitalijančeni advokati. V preteklosti in danes. Nekoč so slovanskim duhovnikom fiulili jezike, ker niso hoteli govoriti atinsko in laško, temveč s svojo ms.-terino govorico. A danes jim cerkveni krilo rimskih osvajalnih legij (v pokoju) zamerja, če se oklepajo svojega ljudstva in če brezpogojno ne služijo agenturi rimskih interesov proti Jugoslaviji. Tako je tudi fašistično-tržaški škof Santin poklical na odgovor duhovnike iz cone B, ki so v pismu ameriškemu kardinalu Speclmanu ovrgli njegova danuncijevska poročila o »preganjanja vere« v Jugoslaviji in v njeni coni Svobodnega teržaškega ozemlja. Ta krotki duhovni oče in pastir jih ni poklical samo na odgovor. Se več s sekiro je zagrozil vsem tistim duhovnikom, ki na zahtevo Vatikana nočejo izenačiti vere s službovanjem osvajalnim ciljem Rima. Kakor nam sporoča dopisnik iz Trsta, je Santin za duhovnike v coni B naznanil cerkvene kazni »zaradi nepokorščine«. Ni prvič, da po naši ljudski duhovščini mlati tujec. Od Grgura Ninskega Ea do teh naših sedanjih duhovnikov, i so predvsem Jugoslovani, ne pa v in rimskega imperija (izrodek sanj), Ervo linijo potisnjena četa Vatikana i ga Vatikan zastopa — so bili vsi taki duhovniki za rimsko stolico iz-rodki in brezbožniki, heretiki in pogani. In težke grehe imajo nad sabo: oklepajo se svojega naroda, ne pa onih, ki jih ščiti Vatikan. Ne Jugoslavija, škofje preganjajo duhovnike! Preganja jih Vatikan in njegov tržaški namestnik — fašist Santin. Preganjali so jih od pomnenja in enako jih preganjajo danes. In preganjali jih bodo zmerom, v imenu umišljene veličine Rima, v imenu pohoda na Balkan, v imenu tistega barbarstva, ki ga Rim vztrajno skozi stoletja vsiljuje drugim narodom, kot ponarejeno rimsko in krščansko kulturo. Vatikan ščiti samo izdajalce, ne pa svobodo vere. In ko je tako. naj se nikar ne čudi, da s tujimi špijoni, agenti in njihovimi plačanci ravnamo, tako, kakor zaslužijo. Svet pa naj ve, da je Vatikan tisti, ki preganja svojemu ljudstvu zveste duhovnike. (Po »Borbi«) Ostra, a pravična kazen za zločinsko razpolaganje z ljudskim premoženjem Nepravilnosti KLO Dvor pred sodiščem »... Dopisniku bomo dali priliko, da pred sodiščem potrdi svoje navedbe v članku; nasedli ste čisto navadni misti-fikaciji; na OLO so krivi teh napak,« tako in podobno sta pisala uredništvu Dolenjskega lista tajnik KLO Dvor Karel Fabjan in predsednik Franc Mir-tič lani 16. maja z ozirom na objavljeni Članek: »Kaj vse ljudje govorijo na Dvoru«. Ciril Jordan, bivši administrator na KLO Dvor, pa je pisal 21. julija 1951. leta: »Janez Popotni se je pošteno zmotil, ker je pisal o izginulih industrijskih nakaznicah. Jaz sem jih delil, zato naj Janez popravi svojo napako!« Pa se je izkazalo, da je Dolenjski list obakrat zapisal bridko resnico, aamo Se mnogo premalo, ker so tako Jordan kot ves krajevni odbor na Dvoru skrbno prikrivali svinjarije na KLO kot gad noge, končno pa je vse le prišlo na dan. Ciril Jordan, domačin z Jame pri Dvoru, je po poklicu ključavničar. Bil je že v službi nekje v Ljubljani, od koder so ga pa zaradi nepoštenosti z upravno kaznijo v žepu odpravili iz službe. Mladi dekleti in nered na krajevnem ljudskem odboru so se mu zdeli primerni za nadaljevanje nepoštenosti; zato se je na vse mogoče načine rinil v službo na KLO. To mu je tudi uspelo. Se predno pa je bil nastavljen, je imel že veliko besedo v uradu. Prvega marca je dobil namestitev na KLO, potem pa se je šele »razživel«. Na čigav račun in kako, naj govori obtožnica javnega tožilstva v Novem mestu: Od marca do septembra 1951 je od plačanih davkov poneveril znesek 14.458 din in znesek 23.841 din, napravil poizkus poneverbe zneska 26.765 din. kar je v uradni knjigi navedel kot odposlano, v resnici pa je imel denar doma; dalje je poneveril za II. tro-mesečje 1951 19.650 industrijskih bonov, v avgustu 325 prehranbenih bonov, v juliju 15 živilskih nakaznic, v avgustu 9 živilskih nakaznic, IR nakaznice za IV. tromesečje, nekaj drugih nakaznic in odrezkov ter tudi večje število nakaznic za noseče žene. Točnega števila vzetih nakaznic najbrž niti sam ne ve. Ob neki priliki, ko je dvignil nakaznice za noseče žene, jih je pokazal svoji svakinji in rekel, da »jih babnice ne bodo dobile!«. Dalje mu je očitala obtožnica, da je pisal nakazila za sladkor neupravičenim osebam in takim tudi velikodušno delil živilske in druge nakaznice, tako na primer Mariji Rus 95 bonov, 3 CARE nakaznice, 8 odrezkov za maščobo itd. Po potrebi je tudi ponarejal podpise tajnika. Lani je bil v pisarno KLO uprizorjen navidezni vlom, ki stal davkoplačevalce nadaljnjih 11.700 din gotovine. Čeprav ni bilo dovolj dokazov, da je on zagrešil ta »vlom« (ki se mu je primeril tudi že poprej v Ljubljani v enaki obliki), obstaja močan sum prav na njem, saj sta imela ključ od pisarne samo on in predsednik. Soobtožene administratorke, B. J., Dragica Jenkole in Marija Rus, so bile bolj žrtev razmer v krajevnem odboru in vpliva Jordana, kot pa da bi zavestno malomarno opravljale svoje delo. Obtožnica je očitala J. in Jenko-letovi, da sta z malomarnim delom povzročili škodo nad 12.000 dinarjev od plačanih davkov, za katere se ne ve, kam so šli. Pri vpisovanju zneskov plačanega davka in potrdil v knjigo sta izpustili nekatere plačane zneske. Ti zneski so neznano kam sfrčali. Iz potrdil plačanih davkov je bilo razvidno, da so podpise administratork drugi ponarejali. Točne slike, kdo je tukaj pil in kdo plačal, ni mogla ugotoviti revizija niti po treh pregledih, tako je bilo vse zamotano in vsekakor načrtno tudi uničeni dokumenti. Z malomarnim ravnanjem sta J. in Jenko-letova povzročili, da 31 upravičencev nj dobilo industrijskih nakaznic. Marija Rus je obtožena, da si je neupravičeno izposojala denar iz blagajne. Delo na KLO ni bilo razdeljeno in določeno, vsi so delali vse. imeli dostop do denarja in bonov ter nakaznic. O kaki kontroli ni bilo sluha, navodil OLO in drugih organov ni nihče upošteval. Predsednik in tajnik sta pridno kvartala v gostilni, včasih tudi celo noč. Samo enkrat ju je Milan Cerne oskubil pri igri za kakšnih šest tisočakov. Kje sta dobila denar, to bo morda še pojasnjeno v drugi etapi sodne razprave, ki se že pripravlja. Ciril Jordan je bil obsojen na pet let strogega zapora, eno leto izgube državljanskih pravic ter na povrnitev 38.239 dinarjev občinskemu ljudskemu odboru. Jenkoletova je bila obsojena na 9 mesecev zapora, pogojno na tri leta, J. pa na 5 mesecev zapora, pogojno na dve leti. Rusovo čaka njen del, ko ji poteče porodniški dopust, katereea je Dred kratkim nastopila. Pri J. je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost dejstvo, da je bila takrat še mladoletna ,da je prišla v to službo proti svoji volji, da ji dela nihče ni odkazal, da je bila preko svojega zaročenca pod vplivom Jordana in da mora kot vdova skrbeti za 9 mesecev starega otroka. Tudi pri Jenkoletovi je sodišče upoštevalo neobvladanje dela, skrajno neurejeno delo v pisarni in vpliv Jordana, saj je bilo tudi med njo in enim Jor-danovim bratom nekaj ljubezni. Prav tako je površno in malomarno delo predsednika in tajnika negativno vplivalo na mlada dekleta. Prebivalci Dvora In okolice upravičeno pričakujejo, da bodo dobili zasluženo plačilo za odkrito sabotersko in zločinsko gospodarjenje na KLO še vsi ostali krivci. Kronika nesreč Marija Debevc, hči upokojenca lz St. Ruperta prt Mokronogu, je padla s kozolca tn si zlomila levo roko. Pri padcu a kolesa si je mizarski pomočnik Peter Henlgman lz Novega mesta zlomil desno nogo. Podobna nesreča kot Henigmana Je doletela tudi Antona Riflja, tesača lz Ve). Bučne vasi, kl si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. Jois Možlna, rudar v Krmelju, si Je med delom poškodoval levo roko. Zdravje otroka je v materinih rokah! Naš mladi rod je steber naše bodočnosti, steber naše socialistične države; zato mora biti zdrav in krepak, da bo lahko nadaljeval plemenito in častno delo naših borcev za svobodo in graditev socializma. Da bodo naši otroci resnično steber naše bodočnosti, smo za njihovo zdravje odgovorni vsi, posebno pa žene-matere, ki jim je že po naravnem poslanstvu izročena skrb za njihove otroke. 2ena, posebno pa mati, je prva, od katere je odvisno zdravje v družini. Ona mora biti čuvar čistoče in higiene v družini, v domu in v okolici. Ona mora biti tista, ki bo navajala vse domače in znance, da bodo v vsakdanjem življenju izpolnjevali načela osebne higiene, ki so predpogoj zdravja posameznika. Cisto telo, primerna obleka, čisto in zračno stanovanje, primerna hrana itd"., vse to krepi odpornost človeškega telesa proti najrazličnejšim boleznim, kot so: nalezljive bolezni, tuberkuloza, obolenje /.aradi pomanjkanja vitaminov itd. Skrbna žena ne bo trpela v svoji hiši qarij in ušivosti, ki so doma večinoma tam, kjer ni čistoče. Mati mora biti tista, ki bo svoji družini pripravljala tečno, zdravo hrano, v kateri bo dovolj vitaminov, raznih rudninskih snovi, ki so poleg beljakovin, maščob, škroba in sladkorja nujno potrebne za razvoj in obstoj zdravega organizma. Da pa bo mati vzgojila zdravega in krepkega otroka, je med drugim potrebno, da je seznanjena s pravilno prehrano in nego dojenčka in same sebe v času nosečnosti. Skrb za osebno čistočo je vsaki materi potrebna zlasti v času nosečnosti. Paziti mora na hrano; uživa naj čimveč hrane, v kateri je dovolj zelenjave, sadja, veliko močnatih jedi, mesa pa le malo. Ne sme jesti preveč mastne, soljene, kisle ali začinjene hrane. Med nosečnostjo naj gre vsaj trikrat na pregled k zdravniku ali babici: v sredi nosečnosti, v osmem mesecu in končno teden ali dva tedna pred porodom. Prav tako se mora žena pripraviti tudi na porod. Če je le mogoče, naj gre v bolnišnico, ker ji le tam lahko nudijo najhitrejšo in najpopolnejšo strokovno pomoč. Ce rodi doma, mora prej pripraviti posteljo 6 prekuhanim!, čistimi rjuhami ter drugimi manjšimi stvarmi. Vse od začetka mora biti pri porodu navzoča babica, ki edina lahko porodnici vsestransko pomaga pri pravilnem porodu, v primeru nepravilnosti pa pravočasno pokliče zdravnika. Vsako sodelovanje mazače pri porodu ie strogo prepovedano, kajti mazaško delo je pogosto vzrok težkim boleznim in je dostikrat krivo celo materine in otrokove smrti. Po porodu naj otročnica leži štiri do devet dni. Kdaj lahko vstane, odloči babica ali zdravnik. Poleti naj gre prvič iz hiše po treh tednih, v zim- skem času pa po štirih. Kadar Je žena v otroški postelji, mora Še posebno paziti na higieno in prehrano, kajti tudi tedaj lahko nastanejo razne nepravilnosti in bolezni. Hrana naj bo lahka in ne preobilna; prva dva dni naj bo tekoča. Nato naj polagoma preide na mešano hrano t zadostno količino ze-lenjace in svežega sadja. Prve dni naj se izogiblje hrane, ki napenja: fižola, večje količine mesa in preveč slanih jedi. Zmotno je mišljenje, da zelenjava, ki jo uživa doječa mati, škoduje otroku. Nasprotno! V zelenjavi je dosti vitaminov, ki so nujno potrebni za ora-vllen razvoj dojenčka in njegovo zdravje. Zato proč s predsodki; otroč-nice — jejte preprosto mešano hrano' Edino pravilna prehrana za dojenčka je materino mleko, ki vsebuje vse snovi, potrebne za pravilen razvoj otroka. Materino mleko vsebuje mnogo zaščitnih snovi proti boleznim, ki ogrožajo dojenčka. Umetno hranjeni otroci zbole šestkrat pogosteje kakor navadno hranjeni. Zato je dolžnost vsake matere, da svoje dete doji. Materino mleko je last otroka, ne pa matere! Otroka je treba dojiti čez dan vsake tri ure od 10 do 15 minut. Dojenje po 15 minutah je nekoristno, ker otrok ne dobi iz prsi več mleka. Ponoči naj otrok počiva 8 do 9 ur. S tem I se mu bo odpočilo črevesje, pa tudi I mati bo lahko mirno spala. Otroka je I treba dojiti vsaj 5 mesecev, nato pa 1 mu je treba polagoma odvzemati po,en obrok in ga nadomestiti z drugo hrano, tako da je dete odstavljeno z 10 do 12 meseci. Nagla odstavitev otroku škoduje, vendar dojenje po dvanajstem mesecu nima za dojenčka nikakršne vrednosti, za mater pa je škodljivo. Včasih mora mati iz zdravstvenih razlogov otroka umetno hraniti, vendar pa naj umetno hrano uporablja le v skrajni sili in naj se točno drži zdravnikovih navodil, kajti umetna hrana postane v neveščih rokah nevarna reč. Zato je treba v takem primeru vsak mesec prihajati po navodila v posvetovalnico za matere in otroka. Posebno je treba paziti na prebrano otroka, če je umetno hranjen v vročih poletnih dneh. Matere naj otrokove žeje ne tešijo z mlekom, kajti to je njegova hrana. Otrokovi prebavni organi ne zmorejo prevelikih obrokov, ki mu ne koristijo, ampak škodujejo Lahko pride celo do zastrupljenja s hrano, do bruhanja, drisk, raznih Črevesnih obolenj in tako dete propada, mati pa zaradi nepoučenosti ne ve pravega vzroka. Mati naj prav tako skrbno pazi na nego otroka. Perilo naj bo vedno snažno in prekuhano. Zelo grda in .tudi škodljiva navada je, da nekatere matere svoje otroke trdno povijajo, češ da bodo ravni. Vsaka mati mora vedeti, da to otroku samo škoduje. Njegovo okostje je zelo rahlo, in če je trdno povit, ga to ovira pri pravilnem razvoju. Zato proč s povoji — dajte otroku svobodo! Otroka je treba kopati vsak dan, nohte postrižite vsak teden. Nekatere mamice se tega bojijo, češ »akp jim postrižem noh- te, bodo otroci tatovi«. Res smešno je, da še v 20, stoletju matere verujejo v take vraže in svojim otrokom nohte grizejo. Prav te mamice bi morale vedeti, da odločuje človekovo nadaljno življenje njegova vzgoja, ne pa grizenje nohtov. Kakor boš vzgojila otroka, takšen bo. Zato bodi pametna in otroku fte grizi nohtov, ker ga s tem lahko okužiš — to povejmo vsem, ki jih še motijo vraže. Otrok potrebuje sonca in zraka. Sobo, kjer leži, je treba večkrat na dan prezračiti. Le tako bo imel otrok dober tek. mati pa ne bo jadikovala, da je njeno dete bledo — postalo bo odpornejše, imelo bo rdeča lička. Poleti ga nosi na sonce, todo sonči ga previdno, da ne bo dobil opeklin. V Beli krajini so zdravstvene postaje in posvetovalnice za matere in otroke v Črnomlju, Metliki, Semiču, Suhorju, Adlešičih, Starem trgu in na Vinici, pravtakp pa v drugih okrajih. Navzlic temu, da je ljudska oblast po teh ustanovah dala vsem materam-možnost brezplačnih nasvetov, zdravniške pomoči in deloma tudi zdravil za otroke, naše matere na žalost še vse premalo izkoriščajo te ugodnosti. Zato je med našimi dojenčki razmeroma zelo veliko primerov rahitisa, raznih obolenj in drugih bolezni. To malomarnost mater plača marsikateri malček celo s smrtjo. 2ene, matere — obiskujte posvetovalnice in vaš otrok ne bo rahitičen in bolehen, temveč bo v ponos vam, vaši družini in narodu! Dr. Alojz Mihclčič