41. štev.
V Kranju. 12. oktobra 1901
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. ŽTŠFLoTi
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Minule dezelnozborske volitve.
i.
Nekoliko se je že poleglo razburkano valovje volilne borbe po naši domovini, in stranke so napravile svojo bilanco. Vendar se hočemo še nekoliko baviti z volitvami. Ni še tega deset let, ko je neki duhovnik izjavil: <Volitve je iznašel sam hudič!» Kdo bi si bil tedaj mislil, da se bodo ravno Kristovi namestniki — kakor se ošabno imenujejo naši duhovniki — tako zelo oprijeli te hudičeve iznajdbe ter nas s svojim ravnanjem skoro prepričali, da je trditev napominanega duhovnika istinita. Ko je narodno-napredna stranka stavila predlog za direktno in tajno volitev, imela je namen povzročiti čiste volitve, ker jc le še previsoko taksirala poštenost nasprotne stranke. Mislila je, da bode moglo ljudstvo glasovati po svoji vesti. A stranka je napravila račun brez krčmarja, bolje rečeno: stranka ni prisojala klerikalcem tolike moralne pokvarjenosti, kolikor jo imajo v resnici. In ko bi predlog narodno-napredne stranke ne imel druge posledice kakor to, da je omogočil, da se je moralna pokvarjenost klerikalcev pokazala v vsi svoji nagoti, že to bi bila velika pridobitev, pridobitev neprecenljive vrednosti. V prvem hipu so bili klerikalci proti vsaki premembi volilnega reda, tedaj se je pač oglasil zadnji ostanek poštenosti, ki so jo še imeli. Mislili so, da so iz-izgubljeni, ako bode smel kmet voliti tajno, voliti po svojem prepričanju. A hitro so zadušili zadnje opomine svoje vesti ter si izmislili prav satanski način, po katerem so sleparili pri državnozborski volitvi koncem minulega leta. Tedaj pa so se dobro izšolali za dezelnozborske volitve, ki smo jih imeli v pretečenem mesecu.
Kakor najstrastnejši igralec, stavili so vse na zadnjo karto: poštenost, vero in samega ljubega Boga.
Pri državnozborskih volitvah so sleparili na tako nečuven način, da so sami pričakovali, da bode posegla vlada vmes ter jim zmedla račune. Ker so pa videli, da je bila njihova bojazen neutemeljena, so pri deželno-zborskih volitvah brez vsakega strahu tako sleparili, da
bi bilo treba napisati cele knjige, če bi hoteli natančno opisati njihovo nepošteno, breztidno postopanje. V istini, čudimo se, da niso dosegli večjih uspehov.
Najbolj značilna se nam zdi volitev v Idriji. Po cerkvah so molili za srečen izid volitev ter izpostavljali Najsvetejše, v Idriji pa so se zvezali z največjimi nasprotniki cerkve — s socijalnimi demokrati. Tolaži nas zavest, da bodo otroci tega divjega zakona še velika preglavica svojim roditeljem. Ako bi bila narodno-napredna stranka zakrivila le polovico toliko sleparstev, kot takozvana «katoliška«, pridobila bi bila gotovo polovico mandatov v kmetskih občinah. Čuditi se moramo vstrajnosti naših mož, da se niso še v večjem številu zbali duhovniškega nasilstva. Znano nam je, da so nekje celo na volišču šiloma jemali glasovnice volilcem kmetom iz rok ter jih kontrolirali, li volijo «krščanske» može ali ne.
V drugem kraju je grozil kapelan kmetom, da bodo morali plačati 10 kron kazni, ako se ne udeleže volitve. Mnogi so se zbali teh groženj, a bolj pametni so se informirali ter potem z gnjusom obrnili hrbet maziljenim lažnikom. Na Dolenjskem so postavili kot kandidata učitelja, ki gre čez drn in strn ž njimi, pri nas v Kranju pa so zahtevali izbris dveh učiteljev volilcev, ker so bili prepričani, da si ne dasta vsiljevati nazorov in se ravnata le po lastnem prepričanju.
Navedli bi lahko še na stotine sličnih slučajev.
V svoji pijanosti radi zmage so pa Kristovi namestniki popolnoma pozabili na smrtni udarec, ki so ga zadali našemu narodu. Z najdražjim zakladom, z vero, ki je najdragocenejši biser našega ljudstva, naredili so kakor žid s starim masnim plaščem, s katerega potrga vse, kar more spraviti v denar, ostalo pa vrže na gnojišče. Groza nas obhaja, ko vidimo, kako brezvestno so trgali cele i esece iz src naših ljudi vero, ki jim je največkrat edina tolažba v nadlogah. Po končanih volitvah so bob-nali sirom sveta: «Ljudstvo je govorilo*. Mi pa pravimo: «Ljudstvo bode šele govorilo čez nekaj časa, ko se bode otreslo jerobstvain časti in denarja željnih duhovnikov.* Peklenšček ni mogel dobiti boljših zaveznikov, kakor so bili agitujoči duhovniki, ki so mu pomagali uničevati najdražji zaklad našega ljubega, dobrega ljudstva. Z ozirom na to pritrdimo izreku duhovnika — katerega smo navedli v začetku, da so volitve hudičeva iznajdba.
370
7    Naš hišni davek.
Piše Š. [Dalje.] III.
A. 1.) Priredba in odmera hišne razredarine.
Zgodovina direktnih davkov pozna tri giavna načela, ki so bila v teku časa drugo za drugim, oziroma drugo poleg drugega merodajna za obstoj in obseg davčne obveznosti. Po prvem odločuje, ali, da govorimo za juriste, je causa contribuendi fizična eksistenca državljana, po drugem posest v ti ali oni obliki, po tretjem moč, katero ti v socijalnem in ekonomičnem življenju daje tvoja posest.
Ko je veljalo prvo načelo, nalagala je država beraču in bogatinu, samcu in z otroci blagoslovljenemu očetu tisto svoto, plačeval si, z drugimi besedami, ker si živel — zopet en dokaz, da fiskus v svoji argumentaciji nikdar ni bil posebno izbirčen. Po drugem načelu plačuje, kdor in ker je hišni posestnik, gruntar, obrtnik i. t. d., in sicer vsak brez razlike gotove odstotke (n. pr. 5, 10) od vrednosti dohodkov, donosa svojega imetja. Bistvo tretjega principa pa obstoji v sledečem: Vsakdo ve, da človek, ki ima 1000 K dohodkov, težje strpi 10 K, kot po po tisti meri (1 odstotek) 100 K oni, kateremu nese posest ali tovarna 10.000 gld. Če hoče torej država, da bosta oba enako lahko ali, kakor se boljše glasi, enako težko nosila davčno breme, mora od drugega zahtevati primerno večje odstotke, n. pr. dva ali tri.
Prvo dobo smo prestali, v tretjo prehajamo — prvi poskus v Avstriji je z zakonom od dne 25. okt. 1896 vpeljana osebna dohodarina —, v bistvu tičimo še vedno v drugi. Tudi hišni davek je plod te dobe.
Davčno pravo je storilo gotovo velik korak naprej, ko je država segla po posesti. Bodi še tak kapitalist — namreč po mišljenju — priznati moraš, da je imetje najmanj vsaj bolj solidna podlaga za obdavčenje, kot človeška eksistenca. Ali napredek je bil šele popolen, ko si je fiskus stavil in rešil še drugo vprašanje. Kolikor pride hišni davek v poštev, glasi se to vprašanje takole: «Hiše so velike^ majhne, nekatere mnogo, druge nič vredne. Jasno je, da od vseh ne morem zahtevati enakega prispevka. Bajtarja in posestnika palače ne morem staviti v tisto vrsto. Ali, po katerem merilu naj se ravnam, da zadostim tej elementarni zahtevi pravice ?»
PODLISTEK.
Živ pokopan.
Nemški spisal B.—P.
«Primi! — Naprej!* «No, da!»
Tiho govorjenje. On čuje, kako se povezne leseni pokrov na rakev in kako jo uravnavajo. Ihtenja in bolestnega joka svoje žene ne sliši več; gotovo so jo z rahlo silo odpeljali.
Škripaje se silijo vijaki v lesene stranice. Obenem sliši tudi šumenje in ropot, kako se odstranjujejo rastline in grmičevja.
Nekdo kihne in sune pri tem s hrbtom ob rakev, da se močno zmaje. Tihoma se jezi sam na se.
Truplo navidezno mrtvega je trdo — ter brez čuta. Niti najmanjšega člena ne more premakniti. Toda — groza — on čuje vse! Možgani se mu sučejo kakor kolesje polomljene žepne ure. Živci in kite so mu odrekle — nobenega življenja ni v njih. Najmanjšega glasu ne spravi iz sebe. Manjka mu tudi potrebne sape. Toda možgani so toli čili — da razume, da to niso sanje.
Ne, ne. Dva dni že leži njegovo ubogo mrzlo telo v rakvi, stisnjeno med ozke stene. Dva dni govorilo se je poleg njega, jokalo, tolažilo, molilo in šumelo s trakovi
To vprašanje se je reševalo stoletja, predno se je rešilo v današnjem zmislu. Zgodovina pozna dolgo vrsto poskusov in eksperimentov, in tozadevni zakoni različnih držav kažejo še danes prav pestro mnogoličnost. Porie-kodi se plačuje hišni davek po številu dimnikov, drugod po številu vrat in oken i. t. d. Za našo hišno razredarino je merodajno — kakor smo mimograde že omenili — število stanovalnih prostorov.
Z ozirom na to uvršča teorija razredarino redno med davke na donos (Ertragsteuer). Cenjeni čitatelj naj mi dovoli, da se na tem mestu nekoliko pomudim, ne toliko iz onega otročjega veselja nad klasifikacijami, katere vcepo na nemških šolah skoro vsakemu, marveč, ker se iz te klasifikacije za praktično stran hišne razredarine izvaja*) gotovih konsekvencij v prvi vrsti to, da sta razredarina in najmarina takorekoč dvojčka, katero bi človek zamenjal, da bi ne bilo nekaterih postranskih razlik.
Da ni niti sorodstvo tako bližno, niti podobnost tako velika, kakor se trdi včasih, pokazal sem, mislim, dovolj jasno že v zgornjih odstavkih. Razlika je bistvena, bistvena vsaj v toliko, kolikor more biti med davki, katerih eden velja za objekte s prometno vrednostjo, drugi za objekte, ki imajo samo še vporabno vrednost.
To pa seveda ne izključuje, da bi objekt sam na sebi, torej ne glede na mesto, katero zavzema v ekonomičnem življenjenju, ne bil pri obeh en in isti. Namen in pomen hiše je ta, da mi služi za stanovanje, kakor je namen in pomen njive, da mi prinaša na leto toliko in toliko žita i. t. d. Njiva in hiša mi posredujeta uporabo in užitek gotovih naravnih sil, tam skritih o osrčju zemlje, tu spojenih v umetno celoto, ki me brani proti elementarnim nezgodam i. t. d., in svoto vseh ugodnosti, katere dobivam od njih, je njihov, v prvotnem pomenu besede.
V trenutku pa, ko naj se na podlagi donosa zasnuje davek — in to je brez dvojbe tudi temeljna ideja našega hišnega davka — mora se fiskus, če hoče biti vsaj relativno pravičen, odločiti za to ali drugo merilo, po katerem bo n. pr. donos rodovitne njive drugače obdavčil, kot donos nerodovitne i. t. d.
*) Primeri duhoviti govor takratnega vladnega zastopnika in sedanjega finančnega ministra Bohm-Baverka v poslanski zbornici, stenografični zapisnik, stran 13.897 in nasl., X. sesija.
mrtvaških vencev. Velika stenska ura v njegovi pisarni mu je oznanjevala zamolklo tekoče ure in polure.
Možgani, na katere je vplival le sluh, ki je nadnaravno občutljiv, se ne dado več tolažiti z izgubljenimi upi.  On ve : «Jaz živim — in vendar me pokopljejo !>
Zadnji čuti, zadnji strah telesa je bil napram temu strahu malenkost! Napram groznemu sedanjemu prepričanju. Brutalne bolečine srca — strah zadušiti se — strah pred čutom — in potem polagoma nastopajoča zavest. Takoj na to pa grozno spoznanje, da truplo nič več ne sluša, nič več ne uboga, da je mrtvo — in vendar ni mrtvo — saj sliši in čuje vse, vse!
V mislih je že slišal votlo vpitje, proseče besede, katere hoče klicati, čuti, kako privzdiguje rame in ropot, kako tolče s pestjo po krsti, čuti, kako steza noge, da bi ropotal po rakvi.
Toda zaman — udje ne marajo nič več slušati.
Težki koraki se bližajo. Mrmranje — zopet praskajoče šumenje — žuljastih rok po pokrovu krste — polagoma jo postavijo na tla. Globok glas govori latinski — višji čisti odgovarja monotono. Verižica kadivnice rožlja. In zopet sliši obupen jok svoje žene. Nato vse potihne.
Voz pridrdra, konji tolčejo ter žvečijo s čeljustmi in rožljajo z zobmi, pesek pod nogami ropota — in na rahlo šumeče zdrči krsta na neko trdo podlago. Bučenje ljudi, konjski koraki — in voz se premika dalje —
Pri stanovanjih, oddanih v najem, imaš najboljše tako merilo v ceni, katero plačaš za uporabo njihovega, kakor bi rekli, naturalnega donosa, t. j. v najemnini. Druga pa je s stanovanji, ki nimajo tega, ali, kakor smo jih imenovali zgoraj, selška stanovanja.
Pač bi se, primerjajoč jih z mestnimi, umetno dala določiti njih najemna vrednost. Ali ne glede nato, da bi bi bilo tako postopanje že samoobsebi napačno, ker so ekonomične razmere, ravno kar se tiče stanovanj, v mestu in na deželi popolnoma in bistveno različne, treba je pomisliti, da bi tozadevna poizvedovanja, ki bi se morala raztezati na tisoč in tisoč po vsem cesarstvu razkropljenih objektov, povzročila neizmerno troškov. Finan-cijelni efekt na ta način prirejenega davka bi bil torej prav malenkosten, in bil bi malenkosten tembolj, čim vestnejša bi hotela biti država, to je, čim večkrat in čim natančnejše bi skušala določiti davčno podlage.
To sredstvo je torej neuporabno. Na drugi strani je pa gotovo, da ima donos poslopja, kakor smo ga definirali zgoraj, z ozirom na prvotni namen hiše, tem večjo vrednost, čim več prostora mi ta nudi za stanovanje. Vobče tedaj lahko rečemo, da je stanovljivi prostor poslopja dokaj primerno in sposobno merilo za količino, katero iščemo.
In to količino si je izbral tudi naš davčni zakon.
_ Se nadaljuje.
V Kranju, 12. oktobra. Državni proračun izkazuje 700.000 kron prebitka. Deželnim maršalom galiskim je imenovan grof Potočki.
V Rimu so prijeli nekega laškega Dalmatinca, ki se je priklatil v Rim, da umori papeža.
Slovaki, mal narodič v Medžimurju, so letos pri državnozborski volitvi zmagali s 4 poslanci. Pri ožjih volitvah se nadejajo, da dobe še 2 mandata. Slava! Izvoljen je tudi en Srb.
Razpuščeni deželni zbori. Deželni zbori tirolski, dalmatinski, goriški in istrski so razpuščeni. Nove volitve se vrše v novembru in decembru.
Jezuitje nameravajo zapustiti Francijo in se naseliti po drugih varnejših in pobožnejših državah.
Angleži so izgubili dosedaj 824 častnikov in 16.648 mož. Tako uradna poročila. Najbrže pa je število nekaj višje. _
Misli se mu pode v zmedenem strahu ter se vale v grozovite prepade temne groze, vrteče se v bujnih vrtincih. Jeli megoče, da se tako ravna ž njim . . .! ?
In zamolklo zadoni grozni, kosti in mozeg pretre-sujoči glas močne pozavne na njegovo uho, kateri glas zamori vse prejšnje misli.
Globok akord v molu — zaman — brez rešitve, grozno.
Vmes pa klenkajo zvonovi — s svinčeno težkimi udarci.
On čuti in sliši, kako ga vzdignejo in zopet postavijo na tla, čuje nato korake in potem spozna, da stopajo po svežih, mokrih tleh. V krčevito se ponavljajočih mukah mori njegovo glavo groza in obup.
Zopet menjata dva glasova suhoparna vprašanja in odgovora, zopet zarožlja kadilnica. — Potem zazveni glasno in razločno slovo:
«Requiescat in pace!»
Zaduhli, tihi jok, kateri sr izgublja ob udarcih, ki done po krsti.
Rakev se pogreza, z votlim odmevom pade v zemljo; hrščeče gulenje odstranjujočih vrvi se čuti. Venec za vencem tleskne na krsto, za njimi pa se vsiplje zemlja, pesek, kepe, gruče, vedno več — in konečno — vse mirno in tiho . . .
V tem trenutku pa se mu premakneta dva prsta na desni roki — — — — — —
371
DOpISl.
Iz Radovljice. (Popravek.) Prejmi uredništvo € Gorenjca* Kranj. Na strani 345 Vašega lista z dne 21. septembra 1901. št. 38 priobčili ste dopis iz Radovljice pod naslovom: « Božji namestnik v pravi podobi*, ki se dotika moje osebe. Glede na to zahtevam, sklicujoč se na § 19 tisk. zak., da objavite sledeči popravek: Ni res, da sem zaračunil 16 kron za tisti četrt ure, katerega sem potreboval od cerkve do pokopališča, ko sem pokopal neko revno žensko. Res je namreč sledeče: Dne 29. julija 1901. bil je pokop Marije Jeran. Izrecno je bil od sorodnika ranjce naročen takozvani pogreb za od-raščene s tremi zvonovi. Tudi je bila naročena sv. maša zadušnica, ki se je brala na dan pogreba ob 7. uri, mej tem ko se je pokop vršil ob osmi uri. Za vse to opravilo se je od župnega urada zaračunilo naročniku:
1. za trikratno zvonenje s tremi zvonovi   4 K 20 h
2. za cerkev (kadilo itd.)..... 1 » — »
3. za cerkovnika........ — » 75 »
4. za ministrante........ — » 20 »
5. za grobokopa........ 3 » 60 >
6. za pokopališče........ 1» — •
7. za sv. mašo......... 2» — »
8. štolnina duhovniku...... 1 » 40 >
skupaj tedaj   . 14 K 15 h Plačal doslej naročnik ni še nič. — V Radovljici, 30. septembra 1901. Janez Novak, župnik in dekan.
Opomba uredništva: Gospod dekan in župnik radovljiški je bil toli prijazen, da nas je osrečil s prvim popravkom. Prav čudno se nam zdi, da je gospod Novak naenkrat postal tako rahločuten. Očitale so se mu v ♦Gorenjcu* že vse druge reči, a vse je moral vtakniti pobožni mož mirno v žep. Sedaj je pa postal naenkrat nervozen in je poslal predstoječi dolgi popravek samo zato, ker je naš dopisnik trdil, da je računal župnik za takozvani ubožni pogreb (samoobsebi umevno z vsem, kar spada zraven) 16 kron, medtem, ko Novak pravi, da je račun znašal le K 14-15. Tu se gre tedaj za eno celo krono in 15 vin.! Sorodnik pokojne Marije Jeran, ki je naročil najubožnejši pogreb, je pa vsak čas pripravljen potrditi s prisego, da mu je dekan računal za ves pogreb 16 kron in ne K 14*15! Vrhu-tega je rekel župnik sorodniku, da bo kapelan maševal ob 7. uri tiho mašo, ne da bi takrat mrliča prinesli v cerkev, tedaj po še danes veljavnem ukazu dvorne komisije za Ljubljano z dne 5. aprila 1816 ni bil Novak opravičen zaračunati maše dve kroni. Radovljiško pokopališče je blizu farne cerkve in štolnina za duhovnika znaša v tem slučaju pri ubožnem pogrebu 70 vin. Za kadilo je smel zahtevati 23 vin. in ravnotako tisto malo svoto za druge potrebščine. Tudi o pristojbinah za cerkovnika, grobokopa in pokopališče bi se dalo reči marsikaj, kar bi ne ugajalo prečastitemu dekanu Novaku. Sorodnik radi tega ni hotel poravnati računa, ker mu ni šlo v glavo, da bi pristojbine za ubožni pogreb iznašale razmeroma tako veliko svoto. G. župnik bi bil ravnal tedaj veliko pametnejše in svojemu stanu primernejše, če bi se bil pri sestavi računa oziral malo bolj na ubožnega sorodnika, kakor da je za sestavo jalovega popravka štel lepe denarce — advokatu.
Iz selške doline. Dovršili smo srečno dezelnozborske volitve. Znano je, da smo v naši občini Selca na vsem Gorenjskem razun Lesec imeli največ naprednih glasov. Ko nam stopi pred oči, kako so agitirali klerikalci za te volitve, se moramo čuditi, da nas je bilo toliko. Kakšna sredstva so rabili duhovniki za te volitve, to je res nekaj nenavadnega. Pozabili so na vse drugo, same volitve so jim dale opravila. V agitacijo so posegle tudi ženke, ki so pobrale svojim zakonskim polovicam hlače in jim s kuhalnico v roki žugale, da morajo pohlevni možički voliti tiste, kateri bodo «gospod* hoteli. Vsa čast takim možem! In neizogibni svedrci so se tudi dosti pehali za dr. Brejca, da bi jim pridobil iz deželnih kas podpore za konsumna društva dvomljivega obstanka. In ti volilci s hribov, ki so volili po svojem prepričanju (o joj!), misleč, da volijo škofa samega in da store Bogu
372
dopndljivn delo, če volijo «pravdarskega dohtarja!« Cc nikoli poprej, sedaj lahko rečemo; Ljudstvo jo govorilo. Mi ubogi liberalci pas Klobuke dol pred lomi volilci iz prepričanja.   Na dan volitve, kakor I udi pred in po vo-litvi, je bil dež, kakor bi Be vsa nebesa jokala nad tolikim pohujšanjem, ki so je godilo te dni. Zatopimo se nekoliko V tisto dni prod volil vami. V Selcih je vso nedeljo grmelo raz prižnico o raznih volitvah In liberalcih, tako, da jo v nedeljo pred volil vami rekla neka stara ženica: «Za le volitve tako oznanujejo, mar hi dali boriču ene 20 kr., da hi pred cerkvijo oznanil.* Župnik Tomaž Rožnik pa se je povspel do tega znamenitega izreka, da bodo v prihodnjem deželnem zboru vladal ali Bog. ali pa hudič. To se razume, da je mislil s tem na Žlindro, ko jo izgovoril Bog in brez dvoma dr. Tavčarja — za hudiča. Kapelan jo oznanjegal kriv nauk: Kdor no gre volit, so ga ne prišteva več med kristjane. To je krivo-verstvo. Kje stoji to zapisano v sv. pismu?  Ko so v cerkvi zadosti nalagali o volitvah, začela se je gonja po hišah. Zaničevali so volileom, da se gre za vero, za Kristusa, za Boga, za papeža in bogsiguvedi zakaj še vse, samo pravega niso povedali.  Ljudstvo je bilo tako zbegano, da ni vedelo, kje se mu drži glava. Prišle se volitve. Kapelan je komaj odmaševal in takoj je drl v Dolenjo vas, kjer se mu je zdelo, da še niso vsi prepričani, da so gre za vero.  Bezljal jo po hišah In skakal pred volilci, kakor tisti sitni brenceljni, ki so po konjih in kravah obešajo. Vpil je: «Kdor ne gre volit, ima greh. kdor ne gre z nami volit, ni kristjan, je zoper vero, zoper Boga i. t. d.»  Res je nekatere oplašil, da niso šli na napredno stran, ali pa so ostali doma. Tisti dan pred volitvami se je lomil čez sv. Tomaža, po Luši, čez Stirp-nik, na Golico in popisoval glasovnice,  kakor kakšen piskrovezec, ki veže lonce. In vsi so prišli iz prepričanja (o joj!) volit. Ker so se Jamničani in Podbličani nekaj puntali zaradi neopravljene maše na Jamniku, zakuril je Tomaž Rožnik svoj hlapon in šel pridigovat v Podblico. (Maševati pa ni hotel.)  Tako so tudi ti prišli volit iz prepričanja, zato je potem ljudstvo tako govorilo. Bitenc iz Martingavrha je tudi sedaj rešil — vero in sedaj bode ves potolažen  delal   še  nadalje   svoje svetovnoznane «flajštre>. Samo za enega nam je žal, da ni mogel tudi glasovati za dr. Brejca — mislimo namreč Kofetka. Ta mož je take dobro katoliško voljo kazal, da bi se mu bil dr. Brejc gotovo prišel iz Ljubljane zahvalit za glas. Škoda, da ni volil! — Kar pa nas je naprednjakov, pa ostanemo kakor smo bili in naj oznanuje Tomaž Rožnik še tako «ačiten boj», ne pomaga nič.  Mi ne bodemo uklonili svojega tilnika vašemu  bogu Šušteršiču. Vrli možje naše stranke, vas pa zahvaljujemo, da ste v tako hudem boju ostali zvesti svoji pameti in svojemu prepričanju in pokazali s tem, da ste vredni imenovani biti možje.  Četudi so |nekatere vaše žene nahujskali proti vam, ne storite si iz tega nič, saj bodo tudi ženske iz-previdelc, da ste imeli vi bolj prav, kakor pa one. Kmetje-klerikalci, vi pa vsak dan izmolite en očenaš v zahvalo, da niso zmagali vaši gospodje in vaš požlindrani komandant. To bi bila deželna blagajna sirota in v vsaki vasici bi napravili konsum za deželne denarje. Hvaležni bodite liberalcem, kateri bodo deželni denar dajali za koristne naprave, kakor za ceste, za vodovode, za bolnišnice in druge take potrebne stvari, ne pa za kon-sume in za razne zadolžene in zavožene mlekarne. Zraven tega pa opazujte, če je vera res v nevarnosti in kdo jo v nevarnost spravlja.  Kakor so pridigovali, bi sedaj, ko niso dobili večino v deželni zbor, morala vera pasti, kar pa se ne bo zgodilo. Vsak naj si ohrani vero, kakršno je podedoval po stariših in vse bode prav. Ne posnemajte pa takih duhovnikov v veri, ki pridigujejo boj med ljudmi. Ali je krščansko, oznanjevati očiten boj! Presodite sami, kaj uči prava vera, in videli bodete, da so naši duhovniki, ki tako govore, že na napačni poti, na katero bodo speljali vse tiste, ki jim vse verjamejo.
K. N.
S Kokrice. Redkokdaj se oglašamo v listih in opisujemo svoje razmere, četudi bi imeli mnogokrat priliko in tudi vzrok za to. To pa le zaradi tega, ker smo pre-
več miroljubni. Vsaka stvar pa trpi le gotovi čas in ko jo posoda prenapolnjena, teče čez. Pri nas sum letot prav po predpisih praznovali sv. leto. Vsako nedeljo - — rasen če je bilo slabo vreme, kar zna duhovnom škoditi smo Imeli procesije, katerih se je udeleževalo občinstvo polnošlevilno. Pa saj ni nič čudnega, ker naša župnija je najbolj klerikalna. Tuiulam smo se udeležili teh procesij tudi liberalci, kolikor nam jo namreč čas dopuščal, toda udeležili smo se procesij s pravo pobožnostjo ter smo se po končanih procesijah vrnili na dom. Nasprotno pa moramo razkriti prisiljeno pobožnost nasiti pristnih klerikalcev. Kako so se ti udeleževali procesij za sv. leto, je pač grozno. Nihče ni mislil na to pobožnost, temveč jo vsak opravil le svojo dolžnost, da so je sel sprehajat. Po končanih procesijah pa so se fantje navadno zbirali v gostilni na Britofu, odkoder so pijani prišli na Kokrico ponoči ter ažsajali, kalili nočni mir ter so pretepavali. Sin najhujšega klerikalca jo pod ključem, ker je nameraval nekega fanta zabosti z vilami. Pred temi udeleženci procesij za sv. leto pa tudi perutnina — purani i. t. d. ni imela miru ter je sedaj več prijateljev perutnine v preiskavi. To so sadovi sv. leta in fanatičnih duhovnikov. Našo vas jo zadela torej le ta čast, da so hodili udeleženci razgrajat, pač pa ni bilo ne ene procesijo v našo podružno cerkev in sicer za to ne, ker je v naši vasi nekaj napredno mislečih mož, ki so neustrašeni. Namesto, gosp. župnik, biti toli fanatičen in nas kazati ljudem in nas s tem, da niste napravili v našo vas nikake procesije — zasmehovati, bi bili rajše te razgrajalce in pretepače učili, kako se imajo vesti in kaj smejo storili. Učiti jih poštenosti, ljubezni do bližnjega in da se ne smejo pri-dušati in preklinjati, da se kar bliska. To je potrebno našemu g. župniku in kapelanu. — V kratkem dobimo nove zvonove, o katerih davku o kratkem izpregovorimo. Do tedaj pa zdravstvuj naša duhovščina, veseleča se lepih uspehov procesij sv. leta.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Prestavljen je c. kr. davčni adjunkt g. Rudolf Binter iz Ljubljane v Kamnik. — Drugi kapelan v Kranju, g. Jožef Plantarič je dobil faro v Št. Lambertu, na njegovo mesto pa je prišel kapelan iz Tržiča, g. Jos. Potokar.
Deželnim glavarjem kranjskim je — kakor so te dni poročali listi — imenovan zopet g. Oton pl. Detela. Pripoveduje se tudi, da je dr. Šušteršič po vsej sili hotel priti do te časti, a znana afera v parlamentu zaradi žlindre mu je izjalovila nado. — Klerikalci se tudi rujejo med seboj za mesto deželnega odbornika, katero je do-sedaj opravljal poslanec Povše. Zlasti dr. Brejc bi neizrečeno rad postal deželni odbornik, kjer bi tudi nekaj zaslužil.
Gospod c. kr. vladni svetnik Markus, referent o zadevah melioracijskega fonda v poljedelskem ministrstvu, si je v sredo popoldne ogledal izvir Cemšenikarjevega studenca in skoro vso progo, kjer se ima speljati nameravani vodovod za Kranj in okolico. Gospod vladni svetnik Markus se je živo zanimal za vodovodni projekt, in vse okoliščine so napravile nanj najboljši utis.
Ravnatelj Hubad in «Dijaška kuhinja*. Odbor dijaške kuhinje izda vsako leto za hrano ubogim in pridnim dijakom nad 4000 kron. Letos je dobivalo hrano povprečno 95 dijakov in med temi je bilo 21 odličnja-kov. Brez podpore iz dijaške kuhinje bi ti siromašni dijaki sploh ne mogli nadaljevati srednješolskih študij in zato smelo trdimo, daje dijaška kuhinja za obstoj naše gimnazije življenskega pomena. Človek bi tedaj mislil, da bo na uspovanji tega dobrodelnega zavoda največ ležeče možu, ki stoji na čelu kranjske gimnazije. No, ravnatelj Hubad ni bil nikdar prijatelj dijaške kuhinjo, in sicer zato ne, ker oskrbuje tisto mirno in nepristransko samostojni odbor, ki je k sreči popolnoma nezavisen od direktorjevih muh. Direktor je kazal animoznost napram kuhinji takoj začetkoma, ko se je ustanovila in spominjal se je potem tiste v svojih sicer prav obsežnih letnih gimnazijskih poročilih v skromnih treh, k večjemu štirih vrsticah. Vsako leto je tudi nekaj
prispeval, letos je pa popolnem zadrgnil svoj mošnjiček in odrekel je kuhinji vsako pomoč, češ, naj za dijaško kuhinjo plačuje — »Gorenjec*. Ta korak in ta izjava sta nad vse značilna za Hubadov značaj. Kakor njegov svak Pavšlar, tako se tudi on ne more postaviti na malo vzvišenejše stališče, da bi ločil stvar od oseb. Ker je «Gorenjec« ravnatelja zaradi različnih njegovih netaktnosti okrcal parkrat po prstih, zato naj trpe dijaki na njegovem zavodu! Mimogrede naj omenimo, da niti uredništvo, niti konsorcij «Gorenjca* nista sicer v nikaki dotiki z odborom dijaške kuhinje. Morda je pa gospodu ravnatelju že to preveč, ker prinaša tudi naš list izkaze o darilih za dijaško kuhinjo in ker se semtertja izročajo darovi za dijaško kuhinjo kar naravnost »Gorenjcu*? Dobro vemo, da se bode Hubad zopet repenčil radi te notice in zabavljal čez »Gorenjca* po gostilnah, v Ljubljano naj pa zato nikar ne leti takoj jntri. Ob priliki mu bomo povedali še marsikaj in potem nas bo zatožil lahko kar za vse skupaj.
Umrl je danes v soboto ob poldvanajstih vrvarski mojster in posestnik g. Franc Pucher v Kranju, star 56 let. — V Javorniku pa je izdihnil svojo dušo danes ob 1. uri zjutraj gosp. Anton Žumer, posestnik in čebelar, v 54. letu svoje starosti. Naj v miru počivata!
Glas iz občinstva. Zadnje čase nekateri vozijo tako hitro po mestu in ulicah, posebno pa proti kokri-škem predmestju, da so pasantje, posebno pa gimnazijci v vedni nevarnosti, da se enega ali drugega povozi. Vozniki s težkimi vozovi namesto, da bi peljali konje za' vajeti, ležijo na vozeh in dirjajo. Umestno bi bilo, da bi se takim lahkomiselnežem ugrenila ta prijetna vožnja.
Pogorelo je na Klancu pri Kranju gospodarsko poslopje Delnerijevo.
Jez je razrušila Sava pri Prebačevem in napravila škode nad 2000 kron.
Tombola s koncertom, prirejena od gasilnega društva v Šenčurju, se je minulo nedeljo prav dobro obnesla. Videti je bilo zlasti mnogo kmetskega ljudstva. Skoro vsa gasilna društva iz okolice so bila navzoča, kranjsko je došlo polnoštevilno. Pohvaliti je tudi godbo gasilnega društva iz Kranja.
V Predosljih so priredili župljani svojemu župniku g. Jožefu Kerčonu podoknico in v bližini župnišča zažgali kresova. Obhajal je starček svoj 80. rojstni dan in 38 letno delovanje v Predosljih.
Mlekarna v Dvorjan pri Cerkljah je zelo v stiski in ne more dobiti odbornikov. Vsaj ni čuda, če ima do-sedaj 2000 K dolga in ni plačala kmetom že tri mesece za mleko. Takim mlekarnam pa naj daje dež. odbor podporo ?
»Katoliški* uzor — mož je vsekakor Janez Vrhunec, po domače Fertičar v Selcih. Še pred nedavnim časom se je bil obnašal tako, kakor kak brezverec. Zaletaval se je v duhovnike brez razlike in osobito je blatil na časti kanonika Šušnika, kateremu podtikal take reči, da se jih ne upamo ponavljati. To pa vse v svoji gostilni, v sedanjem «Katoliškem domu*. Tam se je menda tudi izrazil pred dobrim letom, ko je bil že »katoliški mož*, da bodo škofovi zavodi — vzgojevališče bikov! Še ni dolgo tega, kar je spričo nedolžnih otrok v Balantovi gostilni — kvasil take svinjarije, da je bilo navzočih mater kar strah in groza. Ko ga pričujoči kapelan iz Poljan zavrnil, zabrusil mu je ta omikani in olikani katolik (ima namreč šest šol) v obraz, da ga bo klofnil tako, da bo odletel tri dni daleč. Pa kaj zato! Sedaj se duhovščina brati s tem Fertičarjem. Z ozirom na svoj izsušeni mošnjiček je postal klerikalec. Odpuščeno mu je vse, dasiravno v selški dolini ni nihče tako iz-podkopal duhovniškega ugleda, kakor ta možak. Sprejeli so ga gospodje med se in zabavljajo naprej čez poštene selške liberalce, ki se vedejo dostojno nasproti duhovščini in ki zahtevajo edino to, da naj duhovščina ne izrablja vere v politične namene. Fertičar je bil strasten agitator za dr. Brejca. Še na dan volitve je baronu Lazzariniju odjedel mnogo glasov. Kakor čujemo, se je začel sedaj dobrikati gospodu baronu. Bržkone pričakuje od tega kaj dobička. So pač vsi eneki ti naši patentirani »katoliški* možje.
. 373
Tatvina. Franu Kržišniku iz okolice škofjeloške je bilo ukradenih 120 K in srebrna ura v vrednosti 34 K. Na sumu je kleparski pomočnik, ki je obenem ž njim prenočil.
V Železnikih se je poročil gospod Avgust Novak, Prokurist pri J. Globočniku z gdč. Ahačič-Globočnikovo.
V Sori pri Medvodah so minulu nedeljo blagoslovili nove orgije, katere je postavila domača tvrdka brata Zupan v Kamnigorici.
Požigalca, ki je zadnjič zažgal v Kropi, so dne 6. t. m. prijeli orožniki, ko je hotel vnovič zažgati. Imenuje se Peter Ahačič.
Šampanjec v konsumnem društvu. Ni dovolj, da je znani bohinjski kapelan po zatrdilu nekaterih zanesljivih prizadetih oseb napravil v svojem konsumnem društvu v dobi triletnega obstanka že toliko dolga, da bi moral vsak od okoli tristo udov plačati 75 gld., da bi bil ves ta dolg poplačan, ampak sedaj je začel naročati za svoje kmete poleg malovrednega vina in šnopsa še neko drugo brozgo, ki ji pravijo šampanjec. Steklenica te brozge neki stane 1 gld., in bohinjski kmetje se ponosno z njo zalivajo med opravljanjem poljskih del. Privoščimo tem ubogim zaslepljencem to veselje in ta ponos, saj čez par let najbrž ne bodo več imeli niti blagoslovljenega šampanjca niti blagoslovljenega šnopsa!
Žrtev alkohola. Dne 7. t. m. ponoči je prenočil dninar Janez Koželj iz Mengiša brez vednosti posestnika Franca Vrhove;i v Spodnji Šiški v njegovem hlevu. Zjutraj so ga našli mrtvega. Koželj je bil strasten pijanec in je umrl najbrž vsled preobilo zavžitega žganja. Prepeljali so ga k sv. Krištofu v mrtvašnico.
Iz Kamnika se poroča, da je povodom imendana cesarjevega mestna godba priredila skupno z veteranskim društvom podoknico gospodu okrajnemu glavarju Gronu, potem pa igrala nekaj komadov po mestu. V petek se je služila slovesna maša. Več zastav je bilo razobešenih.
Preselil se je te dni — kakor se nam — poroča iz Selc v Škofjo Loko št. 2 g. Ivan Genčič, čevljarski mojster, ki je jako vrl in napreden mož ter izboren čevljar. Prav toplo ga priporočamo škofjeloškim narodnim hišam.
Na Kranjskem sploh.
V Ljubljani se je vršil minulo nedeljo ustanovni shod društva c. kr. uradnikov na Kranjskem. Shoda se je udeležilo 69 gospodov. Sedež društva je sedaj v Litiji.
Gospodarske stvari.
Program delitve premij za govejo živino, ki bo
v ponedeljek 14. oktobra t. 1. v Jeličnem vrhu pri Idriji za okrajno glavarstvo logaško, v sredo 16. oktobra t. 1. v Mokronogu za okrajno glavastvo krško in četrtek 17. oktobra v Kranju za okrajno glavarstvo kranjsko. G. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske dovolila, da se napravijo gorenje delitve premij za govejo živino, ter sta v ta namen dovolila potrebni denar. Namen razstavam in delitvi premij je: a) Da se živinorejci teh okrajev s primerjanjem goved vspodbude za napredek živinoreje in se o nji pouče, b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z deželno in z državno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1.) Pravico do premij imajo vsi  živinorejci  imenovanih okrajnih glavarstev.
2. ) Do desetih dopoldne mora biti vsa živina na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki jej streže.
3. ) Da živina more postati deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora raz?tavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4.) Možje, kateri bodo sodili o premo vanju živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih. 5.) Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar veleva imenovani ministrski predpisnik, ter da obdarovano) govedo najmanj eno leto obdrži za pleme. 6.) V razstavo se pri-pripuščajo: junci, ki so pol do tri leta stari, breje telice
374
ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri ali kvečjemu pet telet. Goved sme biti izvirnega marijinodvorskega, muriškega, belansko-pinegavskega plemena in pa domača, mešana z zgoraj imenovanimi tremi rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina. 7.) Za leto živino so določene naslednje premije: I. Za bike osem premij, in sice r ena 50, dve po 30 in pet po 20 K. II. Za krave 6 premij in sicer ena 40, ena 30 in štiri po 20 kron. III. Za breje telece 6 premij, in sicer ena 40, ena 30 in 4 po 20 K. Opomnja: Ob priliki tega premovanja bo deželni odbor kranjski po svojem zastopniku nakupoval za pleme sposobno čistokrvno bike pinc-gavske (cikaste) ter murbodenske ali muricodolčke (sive) pasmo. Kupovali so bodo pol do dve leti stari biki, in sicer eno uro pred promovanjem.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Mojstrano: Prihodnji«".
Loterijska srečka dne 5. oktobra 1.1.
Trst: 28      50      19 22
75
Tedenski sejem v Kranju dne 7. t. m.
Prignalo sejo 81 glav goveje živine, 1 tele, 90 prašičev, 1 ovco, — kozlov, 137 buš. 50 kg: pšenice K 8*—, prosa K '650, ovsa K 6*25 do G*7o, rži K 6*60, ajde K 7*—, ječmena K 6*50, krompirja K 1*80, tižola (ribniški) K 9'—, mandaloni 6*50, koks 9*—, navaden rdeč 8'50, zelen 7-— do 8-—._____
Lepa, velika, elegantna SObd ~»
z vso opravo se odda mesečno v najem.
Ver se izve pri upravništvu »Gorenjca*.
177-1
Emil Brandt
slaščičar v Kranju
naznanja slavnemu občinstvu, da se dobiva od 1. oktobra naprej
IV prekajeno mesnina "Wi
(Wurstwaren). Nadalje priporoča svojo posebno prekupovalcem, trgovcem in gostilničarjem dobro znano veliko zalogo vsakovrstnega slaščičarskega blaga. Pošilja se z obratno pošto. — Znaten popust. — Zaboj in poštnina je pri odjemu 5 K prost. 173—2
Sirjkttiro i& Jclodcc
pošilja i^ddoLJeitcIj
G. ^piCCOli v Ljubljani
f,pri angelu"
cdir>« 3eilogei r)& ^raojsksn) O bjtiblje!r>i, dunajska ee$tei;
v Skatljah po 12 steklenic za gld. L'26, po 24 stekl. za gld. 2'40, po 86 za gld. .'*-.r><>, P<> 70 za top "^Wf|ij! gld. 6"60, po 110 za gld. 10-30.
Iljjjl*"—""^jjjjjJN PoitnUlO mort plačati p, n. naročnik.
Blag. gosp. G. Piccoli v Ljubljani. Ker som po porabi Vaše tinkture za želodec dosegel po-voljen uspeli, mi je dolžnost, da se Vam pred vsem za ta lok zahvalim, kakor tudi, da istega nasvetujorn vsem onim osebam, katere bolehajo na prebavnih organih,
Lovro Erinani,
16Gb—4 c. kr. nadoficijal pri carinskem uradu v Trstu.
Ivan Sartori
ključaničarstvo in trgovina z železnino
O 1^eldOL>ljici.
Tu se dobivajo vsake vrsti šivalni in poljedelski stroji, kolesa, ognjišča, peči i. t. d. po nizki ceni. — Vsak stroj se na mestu poskusi in ogleda.
3# vsak stroj se jamči 6 let.
Stroji so dajo tudi na obroke, najmanj po 8 gld. ali 6 kron. Moj edini pooblaščenec je gosp. 11 u g o n B 8 h m.
Hiša
popravljena (zraven spada polje z 12 merniki posestvo), gozd, za-sejen vrt in dva travnika se prostovoljno proda. Več se zve na Hujab pri Kranju št. 1. 175—1
& Dva vrta j£
g tadnitn ettvitnt in  ivifiotifto •pco.s sta ©£.atcm£n<U  »4  %*Vt  psi po-vslnifiu  cj. ¿1 n ton ti   Sifirju- v
ti. 1SS.
168—3
lili®
BLED (Gorenjsko).
79—26
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prek aj enim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajHrane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
J^ah vala.
Za mnoge dokaze sočutja ob času bolezni, kakor tudi ob sinili našega iskreno ljubljenega nepozabnega sina, brala, jrospoila
%idolfa
dalje za premnog« vence, zlasti od njegovih tovarišev tukajšnje c. kr. davkarijo, za ganljivo prelepo petje slavnega pevskega zbora  -Narodno čitalnico v Kranji»
in za tuli mnogobrojno častno spremstvo predragega
pokojnika k večnem počitku, izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreuejšo zahvalo
174
Žalujoča rodbina Jäger.
V Kranit, dne 7. oktobra 1901.
4     Okkultistièna p i s m a. II.
Konec.
Tiste zasluge, kakor Buehananu, jo glede psihometrije pripisovati naravoslovcu prof. William Dentonu. Ta mož je te študije porabljal v razna znanstvena zasledovanja. Zanimivo je citati o njegovih eksperimentih, objavljenih v nekem obsežnem literarnem delu*). V dokaz bodi naveden mali primer.
Leta 1700 jo bil na Angleško donosen komadič mozaika poda iz Ciceronove vile v Tusculu. Pozneje je do-tični komadič prišel v last Dentona, ki je započel z njim izvrševati psihonu triene eksperimente. Psihomctrična mc-diuma sta bili njegova sestra Ana in Zena Elizabeta, dve, v tem oziru zelo izobraženi osebi. Nekega dneva je Ana prijela omenjeni predmet, ne da bi vedela, kaj da je.  Po preteku nekoliko trenutkov je začela takole:
« Vidim razsežen gozd. Drevje je zelo visoke rasti; a po gozdu hodi grozna žival, slična pradavnemu mastodonti. Glavo razločujem posebno natančno.*
« Povrni so k novejšim časom », je spregovoril Denton.
« Sedaj ne vidim drugega kakor le malo kočico, slično skalnati votlini. V obližju koče je vrelo, obsenčeno z drevjem. Zapazila .sem holmec in na njem sprehajajočega se moža. Za njim stopa velik pes. V bližini se nahaja velika biša, menda je letovišče. Gicna so zelo visoka. »
• Opiši mi moža.»
• Mož ni velik. Gornja obleka je temno-modra in slična lastavičjemu repu. Spredaj se nahaja vrsta bronastih gumbov. Lasje mu pokrivajo tilnik, enako lasulji ali kiti. Videti je zelo starodaven. Ima dolg nos in je urnega zapopadka ; ima tudi krajevni in dobrodelni čut. Ošaben ni, akoravno goji precejšno zaupanje v lastno osebo. Vestnost in previdnost sta precej razviti, ravno-tako moč in eneržija. Sedaj sedi pod nekim drevesom in govori z veliko gospo. Oblečena je v zelo star kostum in nosi širok ovratnik. Sedaj hiti nek mož po stopnjicah v hišo. Moderno je oblečen: bel telovnik, visok klobuk in dolge hlače. »
Denton je zaključil poskus, ker je spoznal prizore iz galerije slik, kjer se je nahajal eksperimentalni objekt.
Nekoliko dni pozneje je vročil dotično stvar svoji ženi Elizbeti. Elizabeta ni vedela o poskusu Ane.
« Čutim vpliv Ane. Vidim jo, kako nekaj pritiska na čelo, kakor jaz tole stvar. Ako se ne motim, je Ana že imela tale predmet v roki. V obližju vidim kamenito klop, obdano s košatimi drevesi. V notranjosti neke hiše vidirn razne prostore. V jedni sobi je postelja in na nji leži Človek. Ta človek je menda bolan in star kakih 14 do 15 let. Postelja je široka in z visokim vzglavjem. Razni vplivi me mamijo in zadavajo glavobolje.»
Po nekoliko dnevih je mrs. Denton nadaljevala eksperiment.
Vidim veliko hišo s kamenitimi stopnjicami. Hiša je slična javnemu poslopju, toda se razlikuje od onih, katera sem kedaj videla v svojem živjenju. V obližju je druga hiša, krasnejša od prve. Sedaj sem v notranjih prostorih V sobi vidim same čudne reči ; ne vem, kako bi jih opisala umljivo. Oblika pohištva — če je mogoč"e s to besedo imenovati te stvari — ni podobna obliki našega pohištva. Okna so zelo visoka in zastrta z zavesami, da prihaja le malo svetlobe v notranje prostore. Ko sem v sosednji sobi slišala pogovor, je sem prišlo več nejasnih oseb. Tudi vidim moža, podobnega strežaju. Široka suknja mu sega do kolen in okolu pleč mu visi nekak plašč. Obraza ne morem razločevati. Čudno!  Cela vrsta
*) William and Elisabeth Denton : The Soul of Things, or psyhometric Hesearhes and Discoveries.
375
mož, rama ob rami. Menda so vojaki, ker nosijo enake obleke, imajo visoka pokrivala in držijo nekaj v rokah. Sedaj sem zopet v hiši.
«Poišči gospodarja!* je dejal Denton.
«Vidini širokoličnega, plavookega in precej rejenega moža. Nosi komodno srajco, enako nočni suknji, samo krajši jo, mož je veseljaške narave, poseduje velikansko duševno obzorje in je zelo odločnega značaja. Kdo neki je? Je veličanstven in ženijalen. Dozdeva se mi, da je v zvozi z vojaki, akoravno to ni njegovo glavno opravilo.*
Jeli bil opisani mož Cicero, je dvomljivo, kajti zgodovina podaja o njem povsem drugačno sliko. Morda je je bil diktator Sula, ki jo pred Ciceronom stanoval v omenjeni vili. Sula je bil ljubljenec vojakov in prijatelj zabave; bil jo pa tudi zelo izobražen in nadarjen mož. Seveda, kjer je prešlo toliko zgodovinskih znamenitosti mimo predmeta, tam treba dolgotrajnih študij, da se prispe do zaželjenega uspeha.
Posebno zanimivo je tudi psihometrično poročilo o propasti Pompeja in sosednih mest. Žal, da radi precejšnje obsežnosti dotičnega poročila moram tistega izpustiti v tem pismu.
Milostljiva gospa! Prosim, kaj porečete k tej čudni psihometriji? Ali ni to neka moč, ki nadkriljuje vse do sedaj iznajdene moči? — Da, da. Ko bi ljudje skušali razvijati in uporabljati psihometrijo v razne znanstvene svrhe, potem bi se našim očem odprl neki drugi svet, svet krasote in veličastva, borno človeštvo pa bi se osvobojalo iz okovov tmine, v kateri tiči dandanes. Egipčanske piramide in sfinge bi strmečim zemeljskimi prebivalcem pripovedovale pravljice o bajni minulosti starih Egipčanov. Sive skale ob obrežju atlantskega oceana bi prepevale pretresujočo žalostinko o svojem padlem narodu, živečem v starodavni dobi. Spomeniki in stari rokopisi bi pričarovali minulost v sedanjost, kajti za izučenega psihometrista bi se v vsakem prijetem predmetu nahajalo življenje, ki bi pripovedovalo svojo zgodovino. Drevje, rudnine, gora in dol, vse, vse bi govorilo, planeti sinjega obnebja bi nam pa sčasoma postali poznani, ravnotako, kakor so nam poznane hiše dobrih sosedov, v katere lahko prihajamo ob vsaki priliki.
Naravno, to željo moramo za sedaj računati k pobožnim željam, kajti poteklo bo še nekaj stoletij v večnost , predno izgine raz zemeljsko površje vladajoči egoizem s svojim spremstvom ter napravi prostora študijam psihologov in okkultistov.
Kakor sem omenil v današnjem pismu, sporočim Vam prihodnjič nekaj o življenskem magnetizmu, to je, o oni vedi, katero oznanuje sv. pismo z besedami: «S pokladanjem rok je zdravil bolnike*. — Do tedaj pa ostanite zdravi! A. Z. Atanazijev.
Posamezne številke „ Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof J i Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
iz dobre hiše, ki je dovršil par gimnazijskih razredov ali pa vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino
z manufakturnim blagom 169—3 FRANC CROBATH, trgovec v Kranju.
glavnim šolskim vodstvom na (gorenjskem!
Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na
... mm m Se udano priporoča z odličnim spoštovanjem
tiskarno v Kranju. "VI        Jv> ^ xamprei> Hskar „ branju.
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—15
Obrnite se na skladišče
Fran Zemtn
▼ Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") Iger vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane ta travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje.
msmmmmmmmmmmm
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—18
stedilnbnc, v oni
<&a ^ope'Ci, tlakov tudi bi^c, \>cxz>t in
3luc^c yti\\aot& izdatka v   uoen   ^atvafi,   trpežne  in cene -priporoča prva  in  nj j. vecj^x
l'ovavna
73~26 v £}u6{jani.
JOSIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežja na stroi, obhajilna miz«, ograje na mir od vorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike i t. d. 85—25
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. ur. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechü pri Prostjevo in Smichovv - Praga.
Podružnica v Zagrebu, Fraakop ulica 9
priporoča 83—25
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tisto na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cena Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekai v Zagrebu.
G. Tonnies
Ljublj ana 66_26
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage i 11 vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod tranSo št. I
priporoča
svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—28
159-6 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunauj
ja naročila se iz-
vriujejo točno in po najnižjih cenah.
"     ~ f
Ceniki se razpošiljajo zastonj frankovano.
Tvrdka R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
naznani da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi
za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko
sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških
cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi,  da je v zalogi najnovejše
blago za ženske obleke v vseh barvah in runah o ti 30
kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike,
kotenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj
povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno
ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi.
172—26 Spoštovanjem R. Miklauc.
■M&šE&M&M'*-' I-*' 'Ur " !•v »• I" ' -3 ^tj?     ^f/ -X? *Jk vT.' vV *.f> vf>
377
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, slassa-resnic, mlatilnie, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine wm poljedelstvo. 69—26 Tudi vsakovrstna železni na kakor Mm% traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. L d.
Prva in največja tvrdka, m prodajo in izposojev&nje glsao ▼irjey.
LJubljana
sv. Petra cesta št. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev ia pianinov največje popolnosti tak* glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vsh slogov. 115—16
lecijaliteta: pianini z raoderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglasevanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje sa izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša
156—7
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočala svoje izvrstne slarnoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzhc njih izborno9ti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
fŠivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—18 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Kdor boče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-22 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\o&r)& L)idrT)eir«jei
Struga rja \J bjubljar)!, dtir>*j$k« cc$ta 11.
663^31
378
Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K.
Rezervni zaklad nad 31.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrov ana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po ^/odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—4
Lekarna „pr: zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—26 čevljarski most. .
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolaži ji ve, 1 steklenica 20 h, 6 stoki. 1 K.
Zelodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kozo a 40 h, 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Zelezo-kroglice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-zelezo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna za modroce na peresa n potte^no opravo, zalog« pohištva,
priporoča vsake vrste
modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šota, kanape, divan) in sobno opravo 54—30
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poSlje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
53—30
S S
j*
%
s s
8 K
.na
tifv k
tovarna fVCeja
MV
v Ljubljani.
Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
Nekoliko kapljic i60-3
m
Zdi
zabelo
podeli juhi, bouiilon, polivki, sočivju nepričakovano dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENCU.
Najlepši in najboljši železni
Nadgrobni križi
s kamnom in brez kamna se dobe pri
Wilh. Killer
174-2 IMF" v Kranju.
Napis na zahtevanje na lastne troške.
Predtiskarija
RANJA
Predtiskarija
ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—6 Monogrami in risanje se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na "Vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
A. TschinkeN zet
bjtlbljčOel.
Prva in edina
domača tovarna
figoLic kati«!
tt«r>ditoiJ,
kar)dirar?egei $adja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—28
' »rizj i " 1 iA—'
''"'lis!'
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pn dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.