Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1964
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
tiprska kriza se je ftčasno preselila v kostni svet ZN
in Turčija podpirata zahteve ciprskih Grkov, G2iroma Turkov, Angleži Posredujejo, ker hočejo o-hianiti na otoku mir in svoje vojaško oporišče varno.
združeni narodi, n.y. —
Pisanje Cipra so spravili Pred Varnostni svet ZN z name-da vsi udeleženci te krize Pridobij0 na času, da presodijo no^0 nastali položaj.
a teden se je namreč začelo . ugo dejanje v diplomatični r,.ri’ jo igrajo politične ambi-jjt'.'j Pesameznih prizadetih po-
Y p Grško stališče
n Grčiji so volitve dale veči-Ra S^rarL^i Centra, ki jo vodi j^Pandreou. Papandreou je te-noče V°^vne§a l50!3 izjavil, da ti c^Prs:ki krizi nič popusti-
ali
Pozna
bodo gotovo z leve in desne
Novi grobovi
Carl F. Biacofsky
V Polyclinic bolnišnici je umrl včeraj 57 let stari Carl F. Biacofsky z 1139 E. 60 St., rojen v Uniontownu, Pa., od koder je prišel v Cleveland pred 37 leti. Zaposlen je bil v Cleveland Disposal Plant. Zapustil je ženo Mary, roj. Rodič, hčer Lucillo Wolfe, štiri vnuke in vnukinje, sestre Mary Hradisky, Katheri-no Franko in Alice Addison ter brata Alberta in Colmana. Pokojni in njegova žena sta preje vodila Carl’s Delicatessen na 1095 E. 72 St., sedaj pa Mary’s Delicatessen na 1193 E. 60 St. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Manj (igarel prodanih Pef "avžza ZVEZNO VRHOVNO SODIŠČE
EN VOLIVEC - EN GLAS!
WASHINGTON, D.C. — Vo-
Poročilo glavnega zdravnika
ZDA o škodljivosti kaje-j. vi .	_	^	^
nja cigaret je povzročilo Jaskl vodl e V s p 131 p
^	samo dve možnosti:
ves otok pridruži Gr-ci ’ ak pa naj v samostojni Vl0rski repu.bliki igrajo prvo c-a§0 Grki-domačini. Ne dopu-g]<a	možnosti, da bi cipr-
ra . Ueuklika postala konfede-Vopf' Tako je govoril pred ka’ Varnk Ali bo mogel sedaj ^ J spremeniti. svoje stališče, J Z0Pet prevzel vlado? Ako ^al, ga
par, ' Al1 bo v takem slučaju z njame?ntarna večina potegnila
Turki vidijo rešitev ^ v delitvi otoka
tra °P^rn se je v Grčiji vsaj no-mi	položaj z volitva-
posi ^lidiral’ se ^ v Turčiji ke Sai' Predsednika republi-kar> ^.eriera^a Gursela je zadela ca* .lada Gurselova okoli-da °ce^a ° tem nič vedeti, toda V '^'rikari nihče ne dvomi, čeilJe <dursel vsaj začasno izlo-Sedg12 ak^vne politike. Kdo naj je k- r°^ razne vojaške stru-Uado? n^S° 2ad0lV0Une s civilno g0st ' ^sa politična odgovor-Pada sedaj na predsednika t>o oU,ja’ pa je že 80 let star.
Letalske sile hržejo d§k!tl nova |gi letala
WASHINGTON, D.C. — Sedanja letala Letalskih sil bodo počasi zastarela in vodniki vojnega letalstva so prepričani, da morajo dobiti nova, moderna, če naj bo dežela pripravljena za vsak slučaj. Obrambni tajnik in predsednik Johnson se nagibata k mnenju, da letala ne bodo več igrala pomembenjše vloge v narodni obrambi, ker bo ta prešla na razne vrste raket. Zato vlada ni stavila v proračun nobenih novih izdatkov za nova, moderna letala.
Odbor Predstavniškega doma za oborožene sile je drugačnega mnenja. Na predlog svojega načelnika Carla Vinsona, demokrata iz Georgie, je izglasoval
precejšnje z m a n j š a n je p”^an;ia’ prodaje cigaret po vsej de želi.
WASHINGTON, D.C. — Po-
da zaenkrat ni treba računati z novo svetovno vojno, ker bi taka vojna s svojimi ( medcelinskimi raketami z atom-j skimi in vodikovimi glavami u-
: Iz Clevelanda
i
in okolice
ročilo glavnega zdravnika o ničila ves svet in ne samo dr-' škodljivosti kajenja cigaret, kiižave, ki se vojskujejo. Zato pa' je bilo objavljeno 11. januarja, |ne izključujejo možnosti malih j so kadilci delno le resno vzeli, j lokalnih vojn. V ta namen je To dokazuje zmanjšanje proda-j vojno letalstvo sestavilo poseje cigaret, ki je po poročilu tr-lben načrt, kaj naj letalstvo de-govskih družb in davčnih ura-1 la v takih lokalnih vojnah. Po-
V Florido—
Dr. Frank Kern, znani slovenski zdravnik, odpotuje danes s svojo ženo za nekaj tednov v Florido.
Seja—
Klub upokojencev za Senkler-
dov padlo do 20 odstotkov. Za-1 kazalo se je, da nima za take i upravičencev od drugih, to velja zlasti za podeželska vo-
-v .	. •	• .	•_____rz, I 1- _ ^ K^	----- ^ ^1; X A ^	o ^ 1 rrlocrv\7r»m
radi zmanjšanja prodaje cigaret so tobačne tovarne omejile produkcijo, zaradi česar je bilo več delavcev odpuščenih.
V državi Ohio je dohodek od davkov na cigarete v zadnjih treh tednih padel za 23 odstotkov, prodanih je bilo v tem času 17,271,460 paketov cigaret manj kot preje.
Po poročilu davčne uprave New Yorka je dohodek od cigaret v januarju padel za 5 odstotkov, v Južni Dakoti pa v istem času kar za 24 odstotkov. Občutno znižanje prodaje cigaret so ugotovili tudi v državah Arkansas, Connecticut, Idaho, Kansas, Maine, Missouri, Pennsylvania, W. Virginia, Tennessee, Vermont in še nekaterih. Nadaljnje padanje prodaje ne bo prizadelo samo dohodke posameznih držav, ampak tudi zvezne vlade. Skupno so davčne uprave dobile letno od tobaka preko, tri bilijone dolarjev.
Tobačna industrija in nemara tudi davkarji upajo, da bodo kadilci počasi pozabili na sva-
92 milijonov dolarjev z nalogo, rilo glavnega zdravnika in se da narodna obramba začne ta- vrnili k stari navadi, kot se je koj delo na razvoju novih, mo-J to zgodilo pred par leti na An-dernih jet bombnikov, ki bodo gleškem. nasledili sedanjega B-58, ter j	------o-------
novih jet lovskih letal. Za ta predlog se že dalj časa vztrajno in trdovratno zavzema načelnik glavnega stana letalskih sil gen. LeMay,
^0enuja, ki
0,° Grkm, •J"'“ ^	™
tjj	nima nobenih simpa-
saj jih Prvi
J e pred 40 leti takoj
*jal7^et°Vni vo;ini prega‘
_ Male Azije,
«krat k°fu Makariosu že od ta-
nadŠknfC ^ ZaUpa’ ko le grški
Be(>grad -Sel na kon'ferenco v
sijjjp ln s tem pokazal svoje
se je do komunistov. Sedaj
šk° s,°e k^oščev postavil na gr-
v cbi kar Airške dvome
Utrdil ^Vnost Makariosa le še
Vesti ^ ^ato nzso krez podlage
JiUz/ra
Turčija na tihem mo-da je njeno vojno
ških v'16 ZadlUe dni na voja-Vse , ajad oisto ' blizu Cipra. Utrdi]0 ^Urako vlado- še bolj treba° V n^en^ zahtevi, da je gr^ki	razdekti v turški in
čej0 e ' Tega pa v Atenah no-°d nobenim pogojem.
v 2r]7Vprečna Je zabeleženih državah okoli 500 ._nov slučajev prehlada.
Oblačno in ■urse
V remenski pravi: prerok
ne tako mrzlo
naletavaa’ feasneie na noč
<"zairga-Najvišja
Prijeti pri petelinjem boju
CORRY, Pa. — Petelinji boji
j Mnenje večine sodišča je na-
ranih letališčih in ki bi lahko |Pisal sodnik Hu§0 Black- Pr|-prevažalo vojake, orožje, muni- družili so se mu vrhovni S0Qmk cijo in hrano.	j Warren, W. Douglas, W. Bren-
Potrebno je tudi. novo med-!nan, B. White m A. Goldberg, celinsko letalo, ki bi metalo Jk'l- Harlan je na stališču, da navadne, atomske ter vodikove | zvezna ustava ne zahteva popol-bombe in ki bi točno zadelo!ne enakosti volivnih okrajev, svoj cilj. Glavna prednost nove-! ampak bolj načelno. Kršitev tega letala mora biti velika pre- g'a načela bi nastopila po njego-
Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da morajo imeti kongresna volivna okrožja približno enako število volivcev. To velja za vse države v vsej Uniji. Odločitev Vrhovnega sodišča bo imela vpliv na preko sto volivnih okrožij.
WASHINGTON. D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je napravilo včeraj konec razliki v vrednosti glasov posamez- sko 0krožje ima v četrtek, 20. nih volivcev v različnih delih dežele v soglasju z določbo t rn j ob dveh p0p0idne sejo v ustave o enaki volivni pravici. Doslej imajo nekateri kon- W^W dvorani SND. člani, ki grešni volivni okraji komaj četrtino ali celo manj volivnih j še niso plačali članarine, lahko
to store pred začetkom seje. Kdor želi pristopiti, naj pride na sejo.
Zastonj—
Zastonj se dobi peč za ogre-vanje na 6630 St. Clair Ave., — pralni stroj pa na 6916 Hecker Ave., UT 1-3955.
GUANTANAMO, K„ba. _ Po- “‘'JU ,5 „„ „ cerkvi Ma. vel,...k vojaškega opor.sca ad- Vnebovzet(! sv majSa M pok imral J. D. Bulkeley ,e dal |	ob 4 ob]elnici
včeraj presekati vodovod v to j vojaško oporišče, ko je kubanska vlada trdila, da oporišče
namene pripravnih letal. Zato livna okrožja. Vrhovno sodišče je odločilo s 6:3 glasovom bi rado dobilo kar štiri vrste | pritožbo iz države Georgia, kjer imajo nekateri volivni novih letal.	j okraji v farmarskih predelih veliko manj volivnih upra-
Najbolj je potrebno novo! vinčencev kot volivni okraji v Atlanti. Večina članov transportno letalo, ki bi lahko j Vrhovnega sodišča se je postavila na stališče:	En volivec
letelo 10,000 milj brez potrebe| en glas! po novem gorivu, ki bi lahko pristajalo na malih improvizi-
Zadnje vesti
ciznost. Letalo bi namreč moralo metati atomske in vodikove bombe, ki bi zadele samo voja-
vem šele, če bi bila razlika v številu volivnih upravičencev dveh okrajev nad 100,000. Nje-
čimtgovemu mnenju sta se pridru-
Japonci in Rusi bodo razširili medsebojno trgovanje
TOKIO, Japi — Japonska in Sovjetska zveza sta podpisali ta fZ^edaleTod tu. teden novo trgovinsko pogod-30 za tri leta, ki določa povečanje medsebojne trgovine za povprečno 15 odstotkov. Japonci bodo predvidoma izvozili letos v Sovjetsko zvezo raznega blaga za skupno 154 milijonov do-
da bo lahko dobilo zanj potrebna proračunska sredstva. Pri načrtu so posebno vpoštevali so v nekaterih predelih naše'razne vrste čisto novih materi-dežele še vedno zelo priljublje-' jalov, ki naj bistveno zboljšajo na igra s stavami. Vrše se tudi odpornost in uporabnost novih v raznih krajih severovzhodne- letal, ga Ohia in zahodne Pennsylva-nije. Preteklo soboto je policija prijela 69 ljudi, ki so se udeležili petelinjega boja na neki
ške objekte, pri tem pa manj prizadelo civilno prebi-' žila člana vrhovnega sodišča P. valstvo.	j Stewart in T. Clark. Sodnik J.
Končno so letalstvu potrebna M. Harlan je pripomnil, da bi letala, ki se lahko dvignejo v; utegnilo stališče, ki ga je zavze-zrak brez vsakega zagona. Vrši- Jo Vrh. sodišče, sprožiti vprašala bi najpreje špijonske posle nje zakonitosti sedanjega Kon-in obstreljevala sovražnikove gresa.
pozicije.	j y dr2avi Ohio obstoje med po-
Letalstvo rabi taka letala tu- jameznimi volivnimi okraji tudi di za hitre transporte moštva in velike razlike. Tako imaio vo_ municije kar na sami fronti. I iiVni okraji na jugu države v
Tajnik za narodno obrambo farmarskih predelih izpod 240 McNamara ne • nasprotuje temu tisoč volivnih upravičencev, med načrtu, zato upa vojno letalstvo, tem ko jih je v volivnih okrajih
Clevelanda preko 400,000 v vsakem. To se pravi, da velja glas farmarja v okraju Noble ali Guernsey za skoraj dva glasova
“krade” vodo iz Kube, ki jo je sicer pred dvemi tedni Castro dal zapreti.
DALLAS, Tex. — Sodišče je zavrnilo zahtevo obrambe, da se preglasi Jacka Rubvja za nesposobnega za razpravo, ker je neodgovoren za svoja dejanja., Zalostno TSrl30r<)cl Ruby je obtožen umora E. L.
Oswalda, ki je bil prijet in obtožen umora predsednika J-E. Kcnnedyja.
WASHINGTON, D. C. — Direk-
smrti.
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emila Murgela ob 4. obletnici smrti.
V četrtek ob devetih bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Turney Rd. sv. maša za pok. Josepha Korena ob 6. obletnici smrti.
Anton Kapel s 18600 Mohawk Avenue je dobil sporočilo, da mu je v Dolani pri Pivki na Krasu umrl 49 let stari zet Stanko Cvetnič, po domače Kovačev. Zapustil je ženo Marijo, hčerki
v
tor nabornega oddelka o^ro-j	in Irenko, 4 sestre (2
ženili sil gen. L. B. Hcrshey je	2 y Italiji) ter ene-
predložil, naj bi vse one, ki jih naborne komisije spoznajo za nesposobne za vojaško službo bodisi zaradi telesnih bodisi
ga brata (v Argentini).
V bolnišnici—
Mrs. Frances Laseak z 20664
Pred štirimi stoletji je bil rojen Galileo Galilej
Leta 1564, 15. februarja, je bil
G c Id water poln upanja
CHICAGO, 111. — Sen. Barry Goldwater iz Arizone, ki se poteguje za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata, je dejal tukaj svojim podpornikom, da ima na svoji
v Clevelandu.
V soglasju z odločitvijo Vrh. sodišča bodo morale posamezne države urediti volivne okraje še pred jesenskimi volitvami, ker sicer utegne nastopiti vprašanje ustavnosti novo izvoljenega Kongresa v prihodnjem letu.
Galilej, ki je dopolnil Koperni-larjev, od tam pa ga uvozili za kovo teorijo o Soncu kot sredi-
142 milijonov. Prihodnje leto se1 šču vesolja namesto dotlej veho japonski izvoz povečal za Ijavne o Zemlji kot središču
rojen v Pizi v Italiji znani ma-|strani že okoli 450 delegatov za tematik in zvezdoslovec Galileo
na njegovo stran nagiba v taki meri, da so že tudi “skoraj nje-
T;„ duševnih nedosla.h.v |	T vTuc^Glenvih
ah zaradi premale izobrazbe,!	. , .	,
. v, . v, !le, soba st. 511. Obiski so dovo-\ poklicali v vojaško službo za ,
dve leti in jih tam skušali te-i Jem-
lesno utrditi ter jim pomagati! Državljan bo Postal—
tudi v duševnem razvoju in Stanley Grk s 692 E‘ 157 St
vzgoji. To naj bi bilo izvajano 7 Pretekli teden opravil izpit
v okviru “vojne proti revšči-;1-3 državljanstvo. Čestitamo.
ni,” za katero se zavzema pred-	~
sednik L. b. Johnson.	Rubensova, slika, vredna
LIBERTIVILLE, Gabon. — Da l milijon, ukradena v
nes zjutraj je prišlo tu do pre-	Bruxellesu
vrata. Predsednik republike in BRUXELLES, Belg. — Znana vlada sta bila odstavljena in Rubensova slika “Črnske glave” prijeta. Podrobnosti še niso je dila koncem tedna ukradena znane. Gabon je bivša franco- jz Muzeja stare umetnosti. Po-
16%, uvoz pa za 13%.
------o-------
— Delavci v Združenih državah žive povprečno 70 let.
vesolja. To je bil postavil še v drugem stoletju po^ Kristusovem rojstvu znani aleksandrijski učenjak Ptolemej.
govi”.
Napovedal je, da bo zmagal pri primarnih volitvah v Kaliforniji in v Oregonu ter trdil, da stoji stvar dobro tudi v državi Illinois.
Rockefeller napreduje
NEW YORK, N.Y. — V poli-j ska kolonija v ekvatorialni licija je objavila novico včeraj,
tičnih krogih republikan. stranke trdijo, da je Rockefeller postopno začel pridobivati tla v boju za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata proti sen. Goldwaterju. Ta kljub vsemu še vedno trdno vodi na jugu, srednjem zahodu in zahodu dežele.
De Gaulle in Erhard sta se sporazumela v par važnih zadevah
PARIZ, Fr. — Pretekli teden je bil nemški kancler dr. L. Erhard s celo kopo svojih ministrov v Parizu na posvetovanjih, ki jih predvideva prijateljska pogodba med Nemčijo in Francijo. Na posvetovanju sta se De Gaulle in Erhard sporazumela med drugim tudi o skupni gospodarski politiki v Latinski Ameriki. Erhard je bil za DeGaullov načrt sprva malo navdušen, ker se je ibal, da bodo v Washingtonu grdo gledali na take vrste sporazum. Naša federalna administracija ideje same ni nič kritizirala in je tako osvobodila Erharda vsakega strahu, da bi se v Ameriki zameril.
Glasom doseženega sporazuma bosta obe državi napravili načrt, kako naj skupaj dajeta
gospodarsko pomoč posameznim državam v Latinski Ameriki. Skupaj bosta tudi določili taktiko pri trgovskih in finančnih pogajanjih. Sporazum bo pokazal svojo praktično vrednost še letos. Latinsko Ameriko bosta namreč obiskala letos tako De Gaulle kot predsednik nemške republike Luebke. Ne bosta šla samo v goste, se bosta tudi pogajala.
De Gaulle in Erhard sta se tudi sporazumela, da naj Francija in Nemčija skupaj organizirata vežbanje specijalnih vojaških edinic. Tekom pogajanj je De Gaulle dal Erhardu zagotovilo, da ne bo nikoli tako izigral Nemčije, kot je čang-kajškovo Formozo. Erhard se je namreč bal, da bo De Gaulle na tihem začel pogajanja z vzhod-
no-nemšikim komunističnim re- ba volja politikov v Latinski A-žimom. Te nevarnosti menda se- meriki, se bo kmalu pokazalo na: daj ni več.	j sejah sveta Organizacije ameri-!
Posvetovanja v Parizu so na- ških držav, kjer bodo obravna-j letela v Washingtonu na dober!vali odnose med Ameriko in! odmev, ne pa v Latinski Arne- Kubo in ameriško vlogo v spo-| riki. Tam so namreč takoj spo- ru med Venezuelo in Kubo. znali, da je minul čas, ko so lab-' V državnem tajništvu v Wa-ko izigravali posamezne gospo- shingtonu ne pripisujejo preve-darsko napredne države, kot so likega pomena trenutnemu sla-Amerika, Francija in Nemčija, bemu razpoloženju latinskih po-Zato so takoj začeli očitati litikov. Mislijo, da ne bo imelo predsedniku Johnsonu, da se nobenega vpliva na razgovore njegova administracija premalo med predsednikom Johnsonom briga za Latinsko Ameriko. Za-'in mehiškim predsednikom Ma-grozili so Johnsonu, da ne bodo teosom, ki bodo koncem tedna v več dali veliko na ameriško Los Angelesu.
“vodstvo”, če še ne bo bolj bri-l Jedro nezadovoljnosti, ki jo
Afriki, ki je postala leta 1958 ne da bi navedla, koliko je sli-neodvisna država.	j ka vredna in ne, ali ima kako
NEW YORK, N.Y. — Varnostni sled za tatom ali tatovi.
svet bi moral danes popoldne Bivši direktor muzeja Leo ponovno razpravljati o Cipru. Van Puyvelde jo je ocenil na Sodijo, da utegne biti seja od- milijon dolarjev, pa dodal, da ležena za dan ali kaj, da bodo 1° Je mogel ukrasti le popoln prizadete države dobile mož- norec , ker jo ne more nikjer nost sporazuma o predlogu po-	pokazati, kaj šele prodati,
miritve, ki ga je stavil včeraj Velja za mojstrovo studio za glavni tajnik ZN Tant. ' (sliko “P°čaščenje modrih”. Tat MIAMI BEACH, Ela. - Pred-U0 ^ vzel iz akvira in tega pu~
sednik AFL-CIO G. Meany je stl1 na mestu~ ^___________
včeraj izjavil, da podpira vsak	#	j j-- c	r
ukrep unije pristaniškega dc- -A-D^Sinija dolži o-Omall-lavstva, ki bi zagotavljal, da jo, da je prelomila pre-bo obveljalo načelo, da mora	mir je
biti polovico Sovjetiji proda-! ADIS AbEBA, Abes. — Vla-
nega ameriškega žita prepelja- da Abesinije je izjavila, da je nega v ruska pristanišča v gomaijja prelomila premirje, ki ameriških ladjah, vendar je je bilo objavljeno pretekli torek obljubil, da bo posredoval pri in da je prišlo na dveh krajih vodstvu unije, da se to vpra-!ob meji do hudih bojev, sanje zadovoljivo reši. Pod-:	Do premirja je prišlo na po-
predsednik AFL-CIO W. Reu- ziv glavnega tajnika ZN Tanta, ther je sklep Unije pristani-j zahtevala pa ga je tudi konfe-škega delavstva obsodil, kerjrenca Organizacije afriške edinosti, ki je zasedala pretekli te-dan v glavnem mestu Tanganjike Dar-es-Salaamu.
da otežuje vladi Združenih držav vodstvo zunanje politike. ------------o-------
gal za težave latinskih repub- kažejo latinski politiki z našo Pred štirimi stoletji je umrl
lik. Seveda so obenem začeli politiko, tiči pač v strahu, da ne znova kritizirati našo politiko bodo več tako lahiko dobivali
Midhelangelo
Pred štirimi stoletji,
j slikarjev, kiparjev in arhitek-17. fe- tov vseh časov Michelangelo
do Kube in Paname. Koliko in podpore od nas kot so jo do se- bruarja 1564, je umrl v Rimu v Buonarroti, rojen v bližini Fi-kakšne posledice ho imela sla-1daj.	j89. letu starosti eden največjih! renče leta 1475.
AMERIŠKA DOMOVINA, ’FEBRUARY 18, 1963
fiifll Mzm§m mmmim
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«€1^83
No. 34 Tues., Feb. 18, 1964
Zunanja politika kitajskih komunistov
Kitajski komunisti imajo premalo stika z zunanjim svetom, da bi človek mogel na hitro roko spoznati, kaj so osnove njihove zunanje politike. Zato se vse preveč omejuje samo na oceno spora med ruskimi in kitajskimi tova-liši, kar seveda ne zadostuje za splošen pregled, kaj vse želijo kitajski komunisti doseči s svojo zunanjo politiko.
Zadnja pot kitajskega ministrskega predsednika Ču-En-laja je deloma odgrnila zaveso nad kitajsko diplomacijo. Ne vemo sicer, kar je kitajski komunist govoril na samem z afriškimi diktatorji, da bi jih pridobil za svojo politiko, niso pa ostale tajne njegove izjave v javnosti. Tajnost ni tudi to, česar ni napravil, pa bi bil moral po načrtu, ki ga je objavil začetkom svojega potovanja po Afriki.
Ču-En-laj je najprvo pokazal, da smatra kitajsko o-samljenost v svobodnem svetu samo za začasno zadrego-Vsi so mislili, da je to bolna točka v kitajski politiki. Zdi se, da je kitajskim tovarišem osamljenost samo toliko v na-potje, v kolikor škoduje njihovemu ugledu. Iz vseh afriških govorov Ču-En-laja ne zveni prevelika zagrenjenost m jeza nad osamljenostjo. To dopušča domnevo, da se hoče Kitajska izkopati iz osamljenosti po temeljitih pripravah, ki naj utrdijo njen položaj v mednarodni politiki. Priprave gredo seveda na račun obeh glavnih kitajskih nasprotnikov: Moskve in Washingtona.
Peiping želi najprvo obračunati z ruskimi komunisti. V boju z njimi je prišel že tako daleč, da je zanje Hruščev večji razkolnik kot Tito. To seveda ne pomeni, da bo razkol trajal večno. Ruski komunisti naj kapitulirajo pred kitajskimi, pa bo vse v redu. Ker v Moskvi tega nočejo, jih je treba spraviti na kolena. Toda kako? To je povedal Ču-En-laj v Afriki.
Ču-En-laj je v svojih govorih kar očitno namigaval, da “kapitalizma” ne bo preje konec, dokler se ne povežeta v skupno fronto črna in rumena rasa. V tej skupni fronti Moskva ne sme imeti nobenega mesta, kajti je že čisto pokvarjena po kapitalistih. Njena sebičnost se prav nič ne razlikuje od kapitalistične. Godi se ji dobro, toda od svoje bogate mize noče dati ničesar svojim revnim tovarišem, ki niso bele polti. Moskva je zadnje čase že parkrat zarohnela nad tako kitajsko taktiko in rotila kitajske tovariše, naj bodo vendar pametni in ne rušijo še tistih brvi, ki vežejo oba rdeča Rima. Kitajci se za ruske tožbe ne menijo, so prepričani, da so besede njihovega predsednika zadele na pravo struno pri vseh afriških politikih.
Adi je upanje upravičeno, bomo kmalu videli. Kitajski tovariši se namreč trudijo na vse načine, da bi čim preje dobili čim več interesentov za svojo novo konferenco azij-sko-afriške solidarnosti, ki bi jo radi sklicali že letošnje poletje.
Mimogrede povedano: ta kitajska želja je postala prava mora za Tita in njegovo mednarodno politiko. Imel je letos v načrtu, da žanje uspehe na mednarodni konferenci ZN za trgovino in razvoj in na novi konferenci neopredeljenih držav, ki se zanjo že mesece trudi za kulisami. Konferenci ZN se ne obeta posebna bodočnost, velike države, ki imajo denar in skušnje v gospodarjenju, se je otepajo-Bo najbrže samo prilika za prazno govorjenje in takemu govorjenju primerne resolucije. S konferenco neodločenih držav pa zopet ne bo dosti uspeha, ako bodo kitajski komunisti sklicali svojo, kamor naj bi prišli zastopniki ravno tistih držav, ki bodo dobile vabila tudi od Tita.
Pot kitajskega komunista Ču-En-laja je opozorila svet še na neko drugo potezo v kitajski zunanji politiki. Afriški diktatorji se nahajajo v čudnem političnem položaju. Radi bi svoje diktature postavili na soliden naroden temelj, zato s tako gorečnostjo gojijo idejo o nacijonaliz-mu. S svojimi idejami pa visijo v zraku, kajti v Afriki še nimamo narodov — razen par izjem —, imamo samo plemena, ki se protivijo nacijonalizmu, kajti narodnostna meja pomeni njihovo smrt.
Plemenski poglavarji so torej proti stapljanju v narode. V svojo obrambo so tudi osnovali plemenske stranke, ki imajo sicer narodne naslove, toda tičijo v plemenski zavesti. Vodstva teh strank so prešla že večkrat v roke levičarjev, včasih kar naravnost v roke pristašev kitajskih komunistov. Tako obstoji verjetnost, da se bodo političnih plemenskih gibanj polastili komunisti, bolj kitajske kot ruske vrste. Vse to ni iz trte izvito. Vse to smo videli v zadnjih revolucijah v vzhodni Afriki. Kenijski ministrski predsednik Keniatta je na primer že star, ga bo kmalu zmanjkalo. Za njegovo nasledstvo se tepeta^ že sedaj dva komunista, ki sta vsak na čelu svojega plemena, eden simpatizira z Moskvo, drugi s Peipingom.
Kitajska zunanja politika bo torej lahko hudo pritiskala na afriške “narodne diktatorje”. Ako ne bodo ubogali Peipinga, jim bodo kitajski komunisti grozili s podpiranjem tistih plemenskih politikov, ki so na njihovi strani. To je tisto, kar skrbi marsikaterega afriškega politika. Na
zunaj se to ne opazi. Ču-En-laj se je na primer namenoma ognil obiskom v tistih afriških državah, ki so preživele zadnje čase nemire in upore. Počemu naj bi hodil tja, kjer čas dela zanj?
Na drugih frontah kitajska zunanja politika trenutno miruje. V Tibetu čaka kakih 150,000 dobro oboroženih kitajskih vojakov, kdaj bo v Indiji nastopil čas, da se lahko pomaknejo proti jugu. V prostoru med Azijo in Avstralijo prepuščajo Sukarnu, da draži Anglijo in Ameriko. V Vietnamu opravlja ta posel De Gaulle. Počemu naj bi jim Kitajci mešali karte, ko znata oba, Sukamo in De Gaulle, tako dobro igrati na politične strune.
Kitajska politika ni tudi preveč aktivna v Latinski Ameriki. Dala pa je svojim celicam in trojkam nalogo, naj pridno razdirajo organizacije, ki so v rokah ruskih komunistov, pri tem pa budno pazijo, kdaj bo kje izbruhnil političen požar. Kakor hitro ga opazijo, se morajo zaplesti vanj in doseči važne položaje v uporniških gibanjih.
To so glavni cilji kitajske zunanje politike. Niso pa debate, kdaj naj Peiping pride v Združene narode, kaj naj se zgodi z nekdanjimi francoskimi kolonijami v vzhodni Aziji, kaj naj se zgodi s Formozo itd.
Slikar Ted Kramolc
Med našimi ljudmi v Kanadi kar odbral risbe, črno-bele in je Kramolc menda edini umet-' barvaste monotipije ter linore-nik, do tega trenutka vsaj mi ze. Prireditelji razstave plačajo ni prišlo na uho nobeno drugo v tem primeru prevoz do mesta ime. Za kanadsko in ameriško razstave, zavarovalnino umetnin javnost je poznan pod imenom^za čas razstave (ne med prevo-Ted, njegovo pravo krstno ime zom), vabila in katalog in še je Božidar. V International Di- razne druge postavke (carinske rectory of Arts, editor Dr. Hel- stroške na U.S.A. strani). Pre-mut Rauschenbusch, Berlin, voz nazaj je umetnikova zade-1963/64, je na strani 1656 zabeležen kot Kramolc Theodore Maria, hkratu z glavnimi navedbami njegovih razstav. Kramolc je sin slovenskega glasbenika Luke Kramolca, ki je znan zlasti kot prireditelj slovenskih koroških narodnih pesmi.
Ko sem lani poleti prebil en eden počitnic v Torontu, sem ga obiskal in takrat sva napravila načrt, da razstavi svoja dela v muzeju v Manitowocu marca 1. 1964. Razstavljal bo skupno z domačinom-kiparjem dr. Rudolfom Rotter jem, od 8. do 29. marca. Ker vsaka razstava zahteva mnogo priprav, sem moral naravno tudi njega nadlegovati z raznimi rekviziti tehničnega značaja. V teku dolgotrajne ko-resondence z njim se je pokazalo, da Kramolcu standardi, ki so v navadi pri razstavah v Združenih državah, niso poznani in zato je ta načrt prizadejal Kramolcu precej sitnosti. Omeniti
moram, da je osemletna praksa z razstavami in umetniki tudi pisca teh vrst naučila mnogih stvari, ki jih prej ni poznal. Zato je razumljivo, da je postal precej “fussy”, kar se tiče organizacije razstav, in perfektio-nist. Kramolc je v neikem pismu zapisal:	“You are right—•
you are fussy.” To me samo veseli. Ko sem novembra obiskal razstavo pri Sv. Cirilu na Osmi cesti v New Yorku, sem videl sicer precej napredka v teh-nično-organizatoričnem pogledu, vendar pa še vseeno veliko porcijo obupnega dilentatizma, s katerim so razstavljalci začinili svoje prireditev.
Iz teh opažanj sledi zaključek, da je dobro vsaj nekaj stvari javno omeniti, ker se bodo morda uvaževale pri prihodnjih prikazih naše umetnosti na ameriških tleh. širšo, neumetniško našo javnost bodo pa morda zanimale podrobnosti, ki se pojavljajo pri takih projektih in ki so važne.
Kramolc je slikar in grafik, to se pravi, da dela v olju in tudi v takih tehnikah kot uje-danka, suha igla, linorezi, mo-notipija itd. Izrecno pravi, da mu akvarel smrdi, ker ga^rabi kot “designer” v uradu. Kramolc je pa jako močen tudi v risbi kot taki ter sem pred leti napisal o njem članek za Novi Svet (tedaj je list še urejeval sedaj že pokojni John Gottlieb), katerega so ilustrirale zlasti risbe.
Na razstavi v Manitowocu na žalost ne bomo imeli njegovih olj ter sploh slik, ki so v okvirju. Temu so vzrok visoke carinske pristojbine na okvirje, ki bi povišale stroške te neprodajne razstave. Namesto tega bo sli-
va.
Že takoj tu se pokaže ena izmed pomanjkljivosti slovenskega kulturnega življenja v ZD in Kanadi. V slovenskih naselbinah starega in novega porekla je zbranih toliko finančnih sredstev, da bi naši umetniki lahko vsako leto cirikulirali svoje razstave med naselbinami, če bi obstojala kaka inštitucija, ki bi poskrbela za denarna sredstva, za tehnično izvedbo ter o-glašanje v tisku. Slovenski naseljenci bi morali projekt podpreti z nakupom originalnih slovenskih umetnin, umetniki pa to- omogočiti z realističnimi cenami. Ker je vse kulturno delovanje po slovenskih centrih enostransko omejeno na koncerte in večinoma podpovprečne, bi morala vsaka slovenska enota vključiti v svoj program u-metniške razstave. Pribiti je treba, da so doslej edino naši slikarji in kiparji prodrli na ameriški ter s tem na mednarodni forum, medtem ko je vse ostalo kulturno delovanje po naših naselbinah na predvojni provincijalno-vaški ravni.
Ta odbor bi pa moral vršiti še druge funkcije. Leto- za letom cirkulirajo neštevilne ameriške potovalne agencije umetniške razstave, ki jih anoncirajo potom razkošnih katalogov in ki jih ameriške in kanadske umet nostne galerije v naprej rezervirajo za določene termine v letu ter potem tudi razstavljajo v svojih prostorih. Muzej v Manitowocu ni nobena izjema v tej praksi. Naši umet niki bi morali končno prodreti tudi v te t. zv. “traveling ex Mbits”, pri čemer bi se povišala možnost prodaje, obenem pa tudi znižali stroški za posameznega umetnika. Edini naš slikar, ki je doslej razstavljal v okviru. takih projektov, je Kramolc, čeprav o vsem tem doslej nismo brali v naših slovenskih listih ničesar. Naravnost ironija je, da smo v okviru takega projekta v Manitowocu lahko razstavljali dela Zorana Mušiča in Špacapana ter nekaterih srbskih ter hrvaških umetnikov, ni pa bilo mogoče doslej razstavljati slovenskih umetnikov. S to kulturno brezbrižnostjo zamuja slovenska sredina v Ameriki in Kanadi'edinstvene prilike. Upati je, da bo sedaj, ko se je Gorše preselil v New York, v tem oziru nastalo izboljšanje.
Ravno tako važna kot interna organizacija razstave, je zunanja v obliki t. zv. publicity, to je prikaza razstave v tisku, in to v besedi in sliki. Klasičen vzgled, kako se v tem oziru ne sme delati, je bila novembrska razstava v New Yorku. -Ker je
bilo o njej napisanega toliko in to od ljudi, ki nimajo- za to nobene strokovne kvalifikacije, se na tem mestu ne bom spuščal v naštevanje podrobnosti, ki so bile narobe. Očividno naša kulturna sredina želi ostati na tistem provincijalnem zakotnem nivoju, na katerem je večina o-stalega t. zv. kulturnega dela v slovenskih naselbinah, to tudi v tem, da o važnih razstavah pišejo diletant j e.
Kar se zunanje organizacije razstav v tisku tiče, je treba reči, da ima Kramolc izredno do^ bro pozicijo, po mojem boljšo nego vsi ostali naši umetniki skupaj. Publiciteta njegovih razstav je obsežna-. V središče torontske pozornosti je prišel 1. 1956, ko je žirija sicer izbrala njegovo ujedanko dveh ženskih aktov kot “accepted”, toda njegov klub je ni dovolil razstaviti, ker je imel dogovor z mu zejem, da ne bo razstavljal sodobnih del, ki predstavljajo akte. Muzeja ni zadela nikaka krivda. Posledica te afere je bila, da je dala povod za odstranitev dveh velikih seksualno-simbolnih indijanskih totemskih stebrov iz muzeja, stenskih slik s scenami iz življenja neandertalskega človeka ter sploh objektov, ki so kvarni za mladino. Ob tej aferi je Kramolc postal nehote znan. (V nekem oziru mu moramo biti tudi hvaležni, kajti v očeh resnega antropologa so indijanski totemski kolosi prava “nuissance”, le redki imajo visoko umetniško vrednost.)
Toda njegova podoba v kanadski umetniški javnosti je o-sigurana s kritikami in noticami v časopisih, ki so nadvse resne. Njegovi kritiki so vselej pisali “to the point”. Oni so s finim čutom omenjali to, kar je pri Kramolcu dobro in njemu v umetniško prednost, ter tudi to, kar ne ustreza. Umetnik si ne more želeti nič boljšega. Toda na moje presenečenje Kramolc na vse to- ni polagal nobene važnosti in je bilo treba ta časopisni materija! od njega posebej zahtevati. Isti slučaj sem opazil tudi v New Yorku in verjetno so se doslej vse slovenske umetniške razstave po naselbinah vršile brez onih standardov, ki so za umetniške manifestacije na našem kontinetu conditio sine qua non.
Neobhodno potrebni vehikelj publicitete so neoporečne fotografije del. Te gredo večji del na stroške umetnika. Ameriški dnevniki na splošno ne bodo nikdar dovolili, da bi n. pr. njihov foto-reporter napravil posnetke slik ali kipov kot takih. Oni jako radi ilustrirajo članek o razstavi s sliko dela, toda mora jo dobaviti umetnik sam. Časopisi pa ne štedijo denarja, ako so pravočasno povabljeni, da njihovi fotografi napravijo posnetke, na- katerih so tudi umetniki ali odbor razstave ali odbor dam, Iki servirajo kavo ali čaj ob ovtoritvi, skratka: slike morajo predstavljati umetnika in umetnino ter razstavo kot society affair. To je vzrok, da skoraj vsi vodilni dnevniki vključujejo razstave ali v Woman’s Section ali pa v So-' ciety’s Section. Le maloštevilni! so dnevniki, ki vodijo posebno umetniško sekcijo, kot je n. pr. The Milwaukee Journal.
VESTI
Prebivalstvo' SRS J 3,485,000, Makedonija 1,467,000 Po uradnih podatkih je imela1 in Črna gora 498,000. Srbija, Slovenija ob koncu ' preteklega Makedonija in Črna gora imajo leta 1,626,000 prebivalcev, cela po teh podatkih nad polovico
Jugoslavija pa 19,177,000. Ostale republike imajo:	Srbija
7,857,000 ljudi, Hrvatstka 4,244-000, Bosna in Hercegovina
nih revijah in magacinih. Toda to že presega meje tega članka.
Priprave za Kramolčevo raz-tavo so pobudile ta razmišljanja, ko bo v teku, bomo objavili posebno poročilo kot dokumentacijo, tki naj služi za bodoči “Who’s Who in American-Canadian Slovenian Art”.
R. Ložar
“čar@¥iiilc” Jalti prdlua Is §aa$f@pJ! ¥ iiidelfs ¥ larag©¥@ii tens
Cleveland, O. — Večkrat gledamo na televizijskih sporedih ljudi, ki kažejo čudovite spretnosti z igralnimi kartami, vlečejo zajčke iz klobukov in uganjajo razne druge “čarovnije”. Pri tem le redko kdo ve, da imamo med seboj takega čarovnika, ki že preko 60 let kaže svojo umetnost ne samo po Clevelandu, ampak tudi drugod po Ameriki. To je John Grdina, sin pokojnega Johna Grdine, prvega Grdinovega rodu, ki je prišel v Ameriko in nato privabil za seboj druge. John je nečak pok. Antona Grdine, ustanovitelja pogrebnega zavoda in trgovine s pohištvom, ter brat Ančke Jakšič, pok. Matta, Vi-tusa, Jerryja, Vere Virant, Ali' ce Vidmar in pokojnega Louis.
Pred več kot 50 leti je bil last nik in upravnik Ameriške DO' mo vine, ki je takrat izhajala sedemkrat na teden, kot pripoveduje njegov svak Frank Jakšič.
John Grdina se je skupaj s Frankom Jakšičem začel ukvarjati s “čarovništvom” še v ranih fantovskih letih. Skupno sta nastopala na raznih krajih Clevelanda in okolice ter žela ved no lepe uspehe. Tako sta v Lo-rainu nastopala enkrat zaporedoma vsak dan skozi ves teden ob' polni dvorani. Njun program je trajal do okoli tri ure. Frank Jakšič je te nastope opustil, John pa se je izpopolnjeval in postal pravi mojster, katerega glas je segel preko slovenske (Sredine. Uveljavil se je kot eden najsipretnejših “čarovnikov” v vsem. Clevelandu, kjer nastopa že nad 60 let. Kljub precej vi-
rp ,	. v	sokim letom je še vedno moj-
loda naj časopisi o razstavi^, ki ga vabijo na vse strani, poročajo kritično ali ne, znak Vedno je tako zaposlen, da so uspe ia je ze to, da poročajo. Da,ga komaj dobili, da bo v nede-pa ne zamudimo te prilike, jeiij0, popoldne ob treh prišel ka-reba časopis pravočasno pova- zat svojo spretnost v Baragov biti te/; mu poslati tudi “press dom na St. Clair Ave release” in to v nekaterih pri-j Tekom svojega življenja je merih po cele mesece prej, pre- John opravljal najrazličnejše
den se razstava otvori.
Pomanj kijivost slovenskega
službe in poklice. Precej let je bil zaposlen v Cleveland Trust tiska v Ameriki obstoji v tem,1 kot blagajnik, nato je to službo da se še do danes večinoma ni opravljal v nekdanji North A-znal prilagoditi osnovnim for- merican Bank, pa pri tem še mam ameriškega družbenega in vodil svoj Hardware Store na časnikarskega življenja in da je St. Clair Ave. zato tudi skoraj brez pomena,! Vsi rojaki in rojakinje so v kadar gre za dosego uspehov,'nedeljo, 23. feb., popoldne ob ki jih drugače ni mogoče reali-(treh vabljeni, da pridejo v Ba-
z^ra^'	| ragov dom pogledat slavnega	__ ______,
Mnogo težja postane stvar se- “čarovnika” Johna Grdino, ene-1 državi Arkansas je v letih 195° veda, ko začnemo misliti na pu- ga dolgoletnih članov American' do 1954 število prebivalstva bhciteto v vodilnih umetnost- Magician Ciuha.	B. L. : padlo za 5.8 odstotka.
vsega prebivalstva Jugoslavije.
“Klevetniško pisanje angleškega tednika”
Pod gornjim naslovom se ljubljansko “Delo” razburja nad pisanjem Sunday Telegrapha v Londonu, da jugoslovanska policija UD V stalno zasleduje vse tujce v Jugoslaviji. Sodelavec tega znanega angleškega lista je napisal svoje poročilo na o-snovi razgovora z dvema Angležema, ki sta zaposlena pri gradnji nove jeklarne v' Skop-Iju. “Delo” trdi, da sta oba Angleža navedbe v Sunday Tele-graphu zanikala kot neresnične. Če pomislimo, da je bil eden od njiju še v Skoplju, drugi pa se je mislil tja vrniti, je njun “preklic” razumljiv. Zanimivo je, ko piše “Delo”, da so se jugoslovanski novinarji v Londonu obrnili na Foreign Office, torej na angleško zunanje ministrstvo, “da bi ugotovili resnico”.
Navadnemu človeku bi se zdelo veliko bolj razumljivo, če bi se jugoslovanski 'novinarji o-brnili na jugoslovansko policijo, kajti ta bi jim brez dvoma lah-. ko resnico razodela, če res sami za njo ne vedo ... Vsekakor je zanimivo, da jugoslovanski novinarji sodijo, da angleško zunanje ministrstvo ve več o “resničnem delovanju” jugoslovanske policije kot ta sama!
Inštitut za raziskavo stekla v Ljubljani
V Ljubljani so pri tovarni TOS odprli z novim letom posebni inštitut za raziskave stekla “Jurij Vega”. V njem je bilo v januarju zaposlenih 36 strokovnjakov. TOS je Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov. Leta 1951 je imela zaposlenih 50 ljudi, ki so izdelali na leto za 11 milijonov dinarjev blaga. Sedaj je v njej zaposlenih 600 ljudi, ki narede skupno za 1.4 milijarde dinarjev blaga-Po planu naj bi letos vrednost produkcije povišali celo na 2.1 milijardo dinarjev. Tovarna se je letos preselila v nove prostore in bo dobila tudi novo opremo in stroje iz Zah. Nemčije k1 Švice, ki bodo veljali $315,000-Lani je tovarni uspelo prodati v tujino svojih izdelkov v skupni vrednosti $90,000, letos pa bi jih radi prodali tja že kar za $250,000.
Nimamo, zmanjkalo je
Tako so sprejemali kupce v zadnjem tednu decembra ^ ljubljanskih trgovinah, se pritožuje neki F. Seunig v ljubljanskem “Delu”. Sprašuje se, kako je bilo to mogoče, ko- ie moral vendar vsak poslovodja trgovine vedeti, da v tem času ljudje največ kupujejo in mora biti torej trgovina z blagom reS založena. Pravijo, da “so delali koncem leta inventuro” in se z blagom namerno niso zalagali’ da bi bila inventura enostavnejša ....
Ni torej važno vprašanje °' skrbe ljudi z blagom, ne vpra-sanje dobička trgovine, ampak le čim večja udobnost vodstva trgovine... Nič čudno ni, če vedno tožijo, da trgovina 116 nese”! . Kdo bi se gnal, če Pa ga vseeno plačajo?
Namesto S20 v bodoče $35?
Predsednik zveznega komit6' ja za turizem Milko Kufrin Je izjavil sodelavcu časopisa “P°' litika ekspres”, da bodo jugoslovanski turisti dobili že letos za na pot v inozemstvo namesto dosedanjih $20 za kritje vseh potreb $35.
Prebivalstvo je padlo
LITTLE ROCK, Ark. — v
DOMOVINA',
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Mesec dobrega tiska
dol eS6C ^ekruar 3e vsako leto k t0(revn dobremu in še posebej Vs ° ^'bemu tisku. To je pred-
tisk*1 ^°^a’ bo apostoli dobre ' arie besede nabirajo novih Ročnikov in tako razširjajo •)e vpliva te besede, obenem So Utriujej° ekonomsko moč ča-j,. ^a’ da se tako tudi kvalitet-
110 boljša.
V T’rv
rorontu sta obe slovenski Za k-fe organizirali kampanje u afeliški verski tisk. Obenem
fije
vih
Pa cel
mesec v teku pobira-
Oaročnine in nabiranje no-Oaročnikov za škofijski ka-“The Canadian
Vki
Agister”

fetn,
kako
še ^ bskovne kampanje' imajo tistii°Stranski učinek, učinek pri Ue ’ ki se kljub vabilu na tisk jiaro»f0^fe' Ko so povabljeni na reVjC °’ ko so videli časopis ali Piše''0 ^er zvedeli kaj in o čem Vest	Prebudila v njih
je n ueka radovednost se jih de phaStila' Vpliv tiskane bese-kda’1 dosegel. Morda bo pa rodii V bodočnosti ta dotik le
Sls::ž:iri
Obleti C dobrega tiska pa mora ki y ^Voi vpliv tudi na tiste, kako erefe fe 30 naročniki, izdaja na i;isfe> ki pišejo in 1°- Za vse je to čas pre-a z enim in istim ci-vule _ pomagati do kvali-;anja^f. fe kvantitetnega izbolj-biaa 1^a; širina vpliva in globo, V^kva, oboje je enako važ-
katolpt^°te^ nafe§0 dobreg,a in ^^ka na kratko o-kega i’ bi uporabili besede ne-biora S K°fa’ ki ^ dejal:	“Tisk
PrinaštVeŠČevati in oblikovati; Šib ^ kovice z najrazličnej-Vat; ^ r°i-,ij in s članki obliko-tekcp nenle bralcev, da morejo šča^f dogodke presojati s kr-resnilfe^.a vidika, t. j. z vidika po ,e in Pravice.”
jo n0viVlog° obveščanja spada-bral Ce’ ki zanimajo večino s°PisuV' ,^endar pa novice v ča-ba; 2adnimai0 samo tega name-vev >T°sdli radovednosti bral-Z§0dov'°V^Ce 80 Pisane tudi za
Pis obvešča?6 m0ra t0rej ČaS°‘ Vilpo s Catl’ nal obvešča pra-
Pdkazm ^rav^ P° resnici naj ga irna-'ie stvarn° stanje. Do te-^a vev° ^ravfe° bralci, do tega ^bsopig0 b.ot Pravico zgodovina. Satb° Q!	poroča in obvešča
dobrih	stvareh, samo o
^ živ]i S raneb> ni objektiven, ce. (geenfe so sence in je son-Sebc r,re^a Pa P1-* poročanju We sme biti prizadeto do-pr e'e nikogar.
febčnj}? r 6 ^ evanie objavljanja
^elikn1 uStlan^ ne služi resnici.
iste bolje
napore
bi bilo uporabiti
ki mečejo
odpravljanje na-sence na nas. V
objektivnem poročanju sonca in senc nam časopis more služiti kot izpraševalec vesti, da se izogibamo nepravilnih dejanj, ki bi mogla izzvati odmev v tisku. Časopis bi tako moral postati najboljši prikazovalec stvarnega stanja.
Tisk tudi oblikuje. V demokraciji in svobodi mora oblikovati svobodnega človeka, človeka, ki zna in hoče misliti s svojimi možgani in se zna ter upa odlačati po svojem prepričanju, to je tako, kot mu narekuje vest. Mnogi se navdušujejo za to, da bi se iz časopisov izločilo vsako javno prepiranje. Imajo čisto prav. Časopis ni oder, na katerem bi se pred javnostjo odigravali prepiri zaradi dlake v jajcu. S tem pa še ni rečeno, da bi časopis ne smel objavljati več različnih mnenj o zadevah, ki so važne, o zadevah, ki ki se tičejo mišljenja mnogih, o stvareh, ki pripadajo mnogim. Stvarna razpravljanja ne morejo škoditi nikomur, niti skupnosti.
Mišljenje, da se bomo pokazali komunistom enotne in složne, če ne bomo v časopisu pokazali nobene različnosti mišljenj, ni na mestu, je zmotno. Samo komunisti so močni, kadar samo tisti misli in govori, ki je na vrhu, drugi pa poslušno kimajol Naša moč je v svobodi, v svobodi izražanja in mišljenja. Dokler v bistvenih stvareh prevladuje med nami edinost, v nebistvenih svobodna različnost, v vseh pa olika in dobrotljivo izražanje, toliko časa smo močni v svobodi, močnejši kot čreda kimavcev, ki danes kimajo enemu gospodu, jutri bodo pa drugemu.
Javna kritika je potrebna, saj na njej sloni in temelji demokratična ureditev. Slovenci smo še predvsem potrebni diagnoze javnega življenja. Čas je že, da se zopet zavemo tistih načel, ki so za uspešno sožitje nujno potrebna. Kjer se o javnem življenju ne sme razpravljati, kjer ni javne diagnoze in kritike, tam 'nujno nastane kult raznih oseb in institucij, klanjanje in prilizovanje, šablonsko površno delo, protekcija in priznanja, ki niso na mestu in ne utemeljena. Tako stanje ni zdravo.
Prav je, da v tem mesecu, ki je namenjen dobremu in še posebej katoliškemu tisku, razmišljamo o vseh vprašanjih, ki so z njim v zvezi. Temu tisku moremo služiti na več načinov: da beremo in ga razširjamo, da sodelujemo s prispevki kot svobodni ljudje, ki težijo za resnico in pravico.
RŽ
Predavanje o tisku
Društvo N.I.J. pri župniji Ma-
MfšiUI PAKETI
POPOLNOMA PROST! SARINE
se potom nove carinske odredbe lahko pošiljajo neomejeno.
apar^m VS8 teknfene predmete, kot televizijske in radijske šival9 6 nainoVei3ih modelov, hladilnike, bicikle, Singer Vse ^ ?troie’ harmonike in ostalo. Zahtevajte ponudbo za Potreb6^1*16''8’ n^so v ^em °§fesu> a 30 vašim v domovini
kateri
Pošil
pooblaščeni urad za izdelavo
dok
in overitev vseh
^ T> Umenfev- Prevodi in prepisi.
® p, -IOKE preko polnomočnika v Jugoslaviji.
OBITEV VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno bi-®	kot tudi za obisk.
® /PADSKI POTNI OSTI za državljane in nedržavljane.
OZivE KARTE za vse letalske in ladijske linije. Velik ^ Popust za emigrante.
STROKOVNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG —
^ DAVČNE PRIJAVE — Income Tax.
PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarna na-
iaZj-ia preko Narodne banke izvršujem v najkrajšem času.
SiSTRAL HOMELAND A8EX6Y
4?	_ MILAN MIKE L E N D I C
^ Pobege St., Toronto 4. Out., Canada — Tek: WA 1-K016

rije Pomagaj priredi vsako leto v mesecu februarju sestanek za člane, ki je namenjen katoliškemu tisku. Letos je imel o tej temi zanimivo predavanje g. župnik A. Prebil, C.M. Prikazal je veliko moč tiska in njega važnost ter se precej časa pomudil pri vlogi tistih, ki tisk u-stvarjajo.
Por.
“Veriga”
F. S. Finžgar nam je poznan kot dramatik, ki je iz življenja jemal snov za svoje drame. Navadno je to bilo iz kmečkega življenja. Realistično prikazuje vrline in slabosti našega naroda, ki so globoko zakoreninjene v kmečkem ljudstvu, prirast-lem na svojo zemljo z ljubosumno ljubeznijo.
“Veriga” je ena takih dra-matskih zgodb, ki posega v tako življenje. Prikaže nam dva soseda, ki lepo v miru živita drug ob drugem, dokler eden od njiju ne najde svoje izgubljene verige pri sosedovem vozu. Vzame jo kot svojo lastnino in tako veriga postane predmet prepirov in končno sodnijskih razprav. Vse to se konča s tragično smrtjo deda Primoža, ki hoče verigo vreči v krnico, kjer naj bi za vselej izginila, pa pri tem; tudi sam pade v vodo in utone, šele dedova smrt spravi oba soseda.
To je kratka vsebina močne in napete drame, ki jo je Finžgar napisal pred prvo svetovno vojno, izšla pa je prvič v Domu in Svetu 1. 1914. Njena vsebina je bila za nas Slovence vseskozi aktualna. Čeprav ni šlo vselej za verige, je bilo med nami prepirov vselej dovolj. Tudi danes še. In to našo narodno slabost je Finžgar v svbji drami “Veriga” lepo prikazal.
To dramo bodo videli 1. marca v Slov. cerkveni dvorani na Manning Avenue ob običajnem času po popoldanskih obredih v cerkvi, v pripravi Društva Slovencev “Baraga”. Na prireditev ste vsi prav lepo in vljudno vabljeni!
O. M.
Razstava slik
V nedeljo, 23. t. m., bo v Slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. razstavljal svoja slikarska dela med nami živeči slikar g. Franc Berzin. Mnogim torontskim Slovencem je g, Berzin že znan, ker sem videl že več njegovih slik po slovenskih domovih. Drugim morda še ni in lepo bi bilo, da bi si vsi to razstavo ogledali. Vkljub svoji visoki starosti se g. Berzin z veliko vnemo bavi s sli-karjenjem. To je tudi njegova edina zaposlitev in edini življenjski dohodek. Podprimo ga v njegovih naporih in okrasimo svoje domove z delom njegovih talentiranih rok. Zelo rad vam bo naslikal slike po vaših željah. Ne pozabite torej 23. februarja po mašah stopiti v dvorano in si ogledati njegovo slikarsko razstavo!
O. M.
■-----o------
Ted Ktmzk razstavlja
TORONTO, Ont. — Slovenski rojak, umetnik Ted (Božidar) Kramolc, ki se je v letih po drugi svetovni vojni naselil v našem mestu in se lepo uveljavil kot slikar v splošni kanadski javnosti, razstavlja te dni v Picture Loan Society na 3 Char, les St., West Toronto.
Razstava njegovih del — 15 velikih olj, izbor Kramolčevega umetniškega dela zadnjih treh let — je bila odprta že 8. febr. in bo trajala do vključno 21. t. m., ko bo odprta od 1.30 pop. do 5.30. V četrtek bo odprta tudi zvečer od 7.30 do 9.30.
Obisk vsem rojakom in rojakinjam toplo priporočam.
'	B. L.
Newtorontske novice
Da smo laže doživeli pepelnico, nam je poleg obreda pepe-Ijenja letos pomagala tudi smrt g. Mohorja Kusa. Umrl je namreč dva dni pred pepelnično sredo v bolnišnici v Guelphu in so ga prav za pepelnično srecfo prepeljali iz Guelpha v Toronto in ga položili na mrtvaški oder. Še pred božičem smo ga videli, ka-
ru, kjer že počiva 6 župljanov župnije Brezmadežne. Ženi in sinovom pok. Mohorja Kusa in ■vsem ostalim sorodnikom in znancem naše toplo sožalje!
* * *
Pokojni Mohor Kus je bil slovenska korenina starega kova, pravi Ižanec. Rad je pripovedoval, da je bil v prvi svetovni voj-
ko pridno je pomagal svojemu' skl kot vojak skupaj s sedanjim
sinu Rudiju zidati veliko hišo zraven cerkve Brezmadežne. Daši je imel mož že 70 let, vendar je bil do zadnjega živahen in delaven. Operacija na žolčnih kamnih in negativne posledice po operaciji so mu povzročile smrt. Na smrt se je lepo pripravil. Njegovi trije sinovi: dva živita v Torontu in eden v Guelphu so poskrbeli za to. Vendar je bila zraven še ena nesreča, da je prav tedaj, ko je bil oče Mohor operiran, nevarno zbolel tudi njegov sin Stanko, ki še vedno leži v bolnišnici v Guelphu in se ni mogel udeležiti pogreba za očetom. V cerkvi Brezmadežne je bila pogrebna sv. maša; pokopali smo ga pa na Gori mi-
HhM ihm ST1 Toronta
TORONTO, Ont. — Ob posrečeno izbrani družbi se je vršil letni občni zbor STZ dne 2. februarja. Izvoljen je bil naslednji odbor: starosta ing. F. Grmek, podstarosta F. Arhar, taj. L. Grmek, blagajnik S. Vovk, načelnik telovadnega odseka A. Dolenc, načelnica telovadnega odseka: T. Celar, podnačelnik telovadnega odseka J. Muhič, pod-načelnica telovadnega odseka C. Arhar, načelnik lovskega odseka F. Mušič, podnačelnik lovskega odseka P. Golobič, načelnik smučarskega odseka ing. F. Markež, podnačelnik smučarskega odseka dr. P. Klopčič, načelnik za odbojko J. Ambrožič.
* * *
Društvo si je zadalo za 1. 1964 sledečo nalogo:
Smučarske tekme — 15. marca. Majski ples — enkrat v maju (v cerkv. dvorani na Manningu). Reprezentacija na češkem dnevu 1. julija na Masaryk Townu.
kanonikom dr. Janez Kraljičem, ki živi v San Franciscu. Kot Ižanec je rad kako modro povedal. Bil je originalen in samorasel značaj, podjeten in delaven, preprost, dasi dovolj samozavesten, iskreno veren, vendar ne kak pobožnjakar, skratka tak kot so bili po večini naši stari kmečki očanci. In to svojo podjetnost in zakoreninjenost v veri so podedovali po očetu Mohorju tudi njegovi sinovi. Naj-starejši je Rudi, ki prav ta mesec dozidava čisto zraven cerkve Brezmadežne lepo moderno hišo za 23 družin. Po veliki noči se bo vselil v to novo hišo s svojo 10-elansko družino. Škoda, da tudi očetu Mohorju ni bilo dano, da bi doživel dograditev te lepe hiše, pri kateri je več mesecev sinu Rudiju tako pridno pomagal. A smrt nič ne vpraša, kar pride in treba je v hipu zapustiti vse. Vsak dan to doživljamo, pa se še ne moremo sprijazniti s tem dejstvom.
* * *
Olimpijske igre v Innsbrucku so za nami. Kanadsko moštvo hokeja je bilo nekoliko užaljeno, ker je bilo potisnjeno na 4. mesto. Značilno pa je, da so dali zlato medaljo prečastitemu g. Bauerju, ki je kanadsko moštvo hokeja vodil. To se -je zgodilo prvič v zgodovini olimpijskih iger. Dobil je odlikovanje zato, ker je znal obvladovati sebe in svoje fante, ko mu je razburjeni švedski igralec vrgel v obraz zlomljen kos palice. To dokazuje, da tudi višje glave v športu uvidevajo, kako važno je, da se znajo športniki obvladovati pri igrah, in da junaško v tem obvladovanju tudi zasluži odlikovanje. Grdo in obsojanja vred-
Sodelovanje na STZ nastopu in|n° 3e- ko gledamo skoraj vsak tekmah v Clevelandu - julija lleden> kako se Pri tekmi igralci
V HAMILTONU BO MENDA NEKAJ NOVEGA
HAMILTON, Ont. — Tukaj na Andrej Prebil, župnik od Marije severni ameriški celini velja sa- Pomagaj v Torontu, pomagat g.
mo to, kar je mlado, sveže in novo. Stari ljudje, stara poslopja, staro orodje in stari običaji nimajo cene. Starina spada v hiralnico in v grob, na smetišče ali pa kvečjemu v muzej. Le vino, če je staro, je baje še visoko v čislih. A ne zame. Odkar sem nekje v Italiji na krstitkah pil 74 let staro vino, sem izgubil spoštovanje tudi pred vinsko starostjo. Bilo je tako gosto in nekam čudnega okusa, da bi ga rad zamenjal s 70 let mlajšim. Vse kaže, da smo se hamiltonski Slovenci končno le odkrižali stare cerkve, ki so nam jo toliko časa ponujali s škofije. Po škofovi vrnitvi iz Rima smo ponovno obrazložili naša stališča in prosili naj nam stare cerkve ne cmenjajo več, ker je za nas nesprejemljiva. Opozorili smo jih tudi, da je dobrotnik, ki je kupil 3 akre sveta za zidanje, dal nam in škofu samo dve leti časa, da se odločimo. Rok poteče dne 24. februarja. Če do tedaj ne bo odločitve, bo lastnik dokončno u-maknil svojo ponudbo, sam obdržal zemljo in jo porabil za svoje namene.
“Vse novo bodi zdaj”
Pripombe je vredno to, da je svet kupljen pred dvemi leti za $23,000, porasel v ceni tako, da je po zadnjih uradnih ocenitvah vreden $40,000. Tedaj so se na
Ceglarju. Začela sta spovedovati ob 10 uri dopoldne pred mašo in sta imela polne roke dela med mašo in še po maši do %, na poldne. Število sv. obhajil se po malem, a stalno dviga. Udeležba pri polnočnici in na Sveti dan pri veliki maši je bila jako dobra. Tudi božično darovanje za cerkev je pokazalo, da Slovenci in njihovi prijatelji cenijo službo božjo v domačem jeziku in okolju.	,	i
Na Silvestrovo smo pričakali novo leto v lepi dvorani Kenilworth Ave. Lep je bil pogled na prenapolnjeno dvorano, ki je blestela v novem okrasju in utripala kot eno telo v ritmu množice mladih ljudi. Vsi so dostojno in veselo pozdravljali Novo leto.
Tudi na soboto pred pustom smo se zbrali in poveselib v isti dvorani ter z resnobo vstopili v veliki post. Prejemamo po pošti obračune o lanskem prispevanju za cerkev in o našem lanskem vplačevanju obvez v gradbeni sklad. Svojo župnijo in cerkev bomo toliko cenili, kolikor bomo zanjo žrtvovali. Če se naša pogajanja na škofijo še pred pomladjo ugodno zaključijo, tedaj bo nov val navdušenja preplavil vso srenjo. Ker ogenj, ki je tako visoko in svetlo plapolal koncem L 1962, ko so se vršili nabiralni pohodi, še ni ugasnil, am-
škofiji po dobiem premisleku le ^ pa^. samo ^arj p0cj pepelom. Tre-vdMi. Dobili smo odgovor, naj j3a ^ je pomladnih vetrov in stavbišče čimpiej prepišemo na pOZjva na delo, pa se bo spet raz-škofa. Oni pa se obvežejo, da ‘ elj kot nikoli
v Clevelandu.
STZ športni nastop — 19. julija v Torontu.
Sodelovanje pri Slov. dnevu —
2. avgusta na cerkveni farmi pri Boltonu.
Letni izlet STZ — 9. avgusta v Bancroftu.
Strelske tekme — 20. septembra v Bancroftu.
Lov na muse —TO., 11. in 12. oktobra; Elk Lake.
Lov na jelene — 7., 8. in 9. novembra; v Bancroftu.
Mus banket — 28. novembra.
« * *
V preteklem letu je društvo uspelo skoraj v vseh prireditvah. STZ Farm Trust se je s pomočjo društva povečal na 350 akrov lepega terena. Daleč na severu je nekaj požrtvovalnih članov postavilo društveni Camp za lovce na “big game.” Izvedlo je STZ letne tekme ob sodelovanju STZ Clevelanda, kot strel ske in smučarske tekme. Obe prireditvi “Majski ples” in “Mus banket” sta, če ne najboljše finančno, pa družabno in organizatorsko uspeli.
Zveza bo podpirala in. propagirala šport kot vzgojno in zdravstveno sredstvo slovenske mla-ojne, nudila možnost, da se bo družila in prijateljsko spoznavala, da se bo udejstvovala in tekmovala. Najboljšim Pa je treba omogočiti članstvo v A. A. U.
Ideološko bo nadaljevala svojo krščansko pot sodelovanja in sloge med Slovenci, zagovarjala nik, Toronto, Ont.; po $4.00 g. svobodo in demokracijo.	J Dominik Blatnik, ga. Terezija
hokeja začno pretepati in prepirati. Kaj pomaga še tako iz-vežbano telo, če pa ni v volji dovolj moči!
* * *
Pri odlikovanju katoliškega duhovnika Bauerja za njegovo plemenito zadržanje, mi je prišlo na misel, kako tudi v naši slovenski skupnosti zaslužijo priznanje tisti, ki znajo miriti skrajneže, ki znajo kritike in polemike po časopisih in v javnih medsebojnih pogovorih omiliti; ki znajo ob napadih in ob izbruhih duševne surovosti in srčne usmiljenosti ostati mirni in tihi. A na žalost se le prerado zgodi obrato. Kakor občinstvo pri gledanju tekem uživa pretepe igralcev, tako cesto javnost tudi uživa, ko kdo koga v javnosti ali po časopisih napade: češ dobro jim jih je povedal, pošteno je zdelal tega in tega. In kakor je treba javnost vzgajati k temu, da bo obsojala pretepe športnikov, tako moramo slovensko javnost pridobivati za plemenitost, da bo obsojala surove napade in neplemenita o-pravljanja in obrekovanja tako v javnem govorjenju kakor v pisanju in v tisku.
* * *
Naši župljani pridno nadaljujejo kampanjo za nove orgle med župljani. Istočasno nam pa tudi od zunaj pride kak dar. Zadnji teden so darovali za orgle: $5.00 neimenovani dobrot-
bo svet služil tistemu namenu,! za katerega je bil kupljen, nam-j reč da se na njem zgradi slovenska cerkev. Dodali so še, da kakor hitro bo prepis izvršen, bodo vse ostale zadeve glede župnije in zidanja pospešeno rešili. Niso pa nič rekli, kako mislijo še ostale zadeve rešiti. Tako bo po vsem tem morda le nekaj novega v Hamiltonu.
Oprezni kakor kače
Hej, juhej, bi kdo rekel; klobuk v zrak; zdaj ste pa na konju! Le počasi, prijatelj! Ni še čas za hej — juhejanje. Skušnja nas je izučila, da nismo več samo preprosti, kakor golobje, ampak tudi oprezni, kakor kače. Res je, da vse to pomeni lep korak naprej. Sedaj vemo, da kar bodo dovolili, ne bo staro, ampak novo. Gotovi smo tudi, da kar bo novega bo stalo na kraju, ki smo si ga mi izbrali in ne uje drugje. Ni pa še gotovo, kakšna in kolikšna bo nova stavba, ker
Fr. L. T.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico na 1067 East 78 St., tel.: EN 1-2985.	—(35)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, je naprodaj v East Cleveland-Cena $17,800. Kličite lastnika MU 1-2015.	—(35)
V najem
Oddamo 4 sobe na 1146 E. 71 St., zgoraj; plinski furnez, na novo dekorirane. Kličite po 4. uri IV 6-1977 ali RE 2-9154.
(17,18,26,27,28 feb)
V najem
... v ■	,	. Enodružinska hiša, 4 spal-
nam lahko načrte spremene m .	..	. . „	, . , .
.	... m t -	.	. , imce. plinski furnez, klet, lepo
ukrojijo. Tudi se ni znano, kako ■, A.	- ~ 7,	.
pospešno bodo ostale zadeve re-
ševali. Do sedaj smo korakali s koraki iz svinca. Vse to so še neznanke in meglene točke, ki lahke prineso nove težave in zastoj. Upamo, da bo prepis zemljišča izvršen še pred 24. februarjem, potem bomo pa videli, kako se bo naprej vreme jasnilo. Ali ni 24. februarja sv. Matija?
“Svet’ Matija — led razbija.
Če ga ni — ga naredi.”
Šc malo kronike
Božične praznike smo lepo in zbrano preživeli. Č. g. Stanko Ceglar, salezijanec, je prišel k nam iz Ipswicha pri Bostonu in nam tri dni pomagal urejevati račune z Bogom. V nedeljo pred Božičem je prihitel še dobri g.
Mihevc, Matt Leskovec, Minka Kmetič, vsi iz Clevelanda, Ohio; $3.00 Brigita Jeretina, Joliet, 111. Vsem darovalcem iskren Bog .plačaj!
* * *
Ker Cerkev katoličanom v svetem postnem času prepoveduje hrupne veselice in posvetne zabave, bo cerkveni odbor Brezmadežne priredil v soboto, 29. febr. večerjo, združeno z domačimi igrami, kot šah, tarok itd. Malo se bomo tudi pogovorili o preteklih in sedanjih časih. Ob 11 pa bomo enemu podarili nagrado $500.00.
dvorišče, na 5415 Homer Ave. $80- Kličite MU 1-5066 ali 281-6225 zvečer.	(37)
Euclid
E. 260 St., blizu Miller Ave., v fari sv. Kristine, zidane ali lesene hiše, ranch in bungalow tipa, prostor za razširjenje zgoraj, dvodruzinske, 2 ali 3 spalnice.
Blizu E. 185 St.
Zidana, na pol ranch hiša, 3 spalnice, 1^4 kopalnica, Sanitas na stenah, velika jedilnica, klet, v prvovrstnem stanju, garaža za 2 kare, $21,990.
UPSON REALTY 4S9 E. 260 Sl. RE 1-1070
(38)
ZULICH j
INSURANCE ) AGENCY i
(18115 Neff Rd. IV 1-42211 Cleveland 19, Ohio
V najem
Pet sob, zgoraj, dve spalnici, oddamo odraslim, brez otrok, na 1251 E. 167 St. IV 1-5040.	(36)
AMERIŠKA DOMOVINA,

fs HENRIK SIENK1EWICZ:
KRIŽARJI
“Saj tudi nimajo za to nobene priprave,” je odgovoril Zbiško. “Pripravo ima knez Vitold in dokler ne dospe k nam, ne vzamemo nobenega gradu, kvečjemu slučajno ali z izdajo.”
“Ker mi nekaj pravi, da je Danuška v Ragneti in da tam manj pazijo kakor tu.”
“Ni bilo časa, da bi se razgovorila, ker sem bil tudi sam utrujen in si ti po porazu zbiral ljudi po gozdu. Toda
Tako se razgovarjaje staJsedaj povej, kako je: ali mis-prišla pred šotor, pred kate-]liš to dekle večno iskati?”
rim je gorel velik ogenj, ki mu je prikladala služinčad, a na njem se je kadilo meso. V šotoru je bilo hladno in vlažno, zato sta se oba viteza, a za njima tudi Hlava, zleknila pred ognjem na kože.
Potem so se okrepčali in skušali zaspati, a niso mogli. Matko se je preobračal z ene strani na drugo; ko pa je opazil, da sedi Zbiško pred ognjem, objemši z rokami kolena, je vprašal:
“Poslušaj! čemu si svetoval, naj gremo daleč pod Ragneto, a ne tu blizu pod ta Gottes-werder? čemu to?”
to ni nikako dekle, moja žena,” je odgo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ELK GROVE VILLAGE — 4y2 year old, 3 bedroom ranch. Att, Gar. S/S’s. Fully improved. Price not inflated. Ideal for young or retired. Close to everything. Appointment. 437-4757.	(35)
LAKE BLUFF — Nev/ Colonial bilevel. 450 W. Sheridan, PI. 3 bddms., 3 baths, Ige. liv. rm., sep. din. rm., Ige. kit., W/eating area. AM-FM •intercom, sys. thruout hse. Bsmt. 2 car gar. Immed. poss. Open Hse. 10 - 6. Owner 234-1925, call after 7 PM.	(35)
3 Bdrm. BRK. RANCH — Attach, gar., 2 full baths., Ige. liv. rm., din. & fam. rm., Ige. lot, walking distance to schl. $21,000. 173rd & Kedzie. 335-4064.	(35)
GLENVIEW — OWNER IN TOWN To sell DeLuxe, spacious Ranch. 4 bdrms., 3 baths, din. rm., liv. rm., family rm (need finshg.), hobby shop or game rm. Util. rm. w/wash-er, dryer, freezer. Elec. gar. 3 frpls. Gas ht. Air cond. Electro pollen filter, humidifier. Patio W/ B.B.Q. Lge. landscpd. lot. Cost high 80’s — Priced to sell. Phone 724-4959 or 675-1888.	(36)
MALE HELP
Turret Lathe
Currently have openings on night shift for experienced men capable of setting up and operating on PJ’s 5D and 3U or W. S. 3 A & I A, and / or Gisholts, also automatic Chuckers, Manutrol, and Bullard, machining variety of metals to close tolerances. Top wages plus many excellent benefits. Must have some tools.
HJLLS-McGAHNA 00.
400 MAPLE AYE. CARPENTERSVILLE, ILL. Tel.: 426-4851
HOURS: 8:30 TO 5:00
135)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — By owner. Fully equipped, heated, 4 rooms in rear. Near industrial area. 2 car gar. Selling due to illness. For more information call HE 6-4982.	(34)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Housekeeper and cook. Good starting salary. Live in. Own room, bath and TV. — OR 4-5554.	(34)
“Saj marveč voril Zbiško.
Nastal je molk, ker je Matko dobro razumel, da na to ni odgovora. Ako bi bila Danuška še gospodična Jurandova, bi ga bil stari vitez brez dvoma nagovarjal, naj jo pozabi, toda spričo svetosti zakramenta je bilo iskanje njegova naravna dolžnost; a Matko bi gotovo ne bil stavil takega vprašanja, da ni nehote smatral Jurandove še vedno za dekle, ker ni bil navzoč ne pri zaroki ne pri poroki.
“Seveda!” je rekel čez čas. “Toda o čemer sem te hotel v teh dveh dneh vprašati, to sem storil, in si mi rekel, da ničesar ne veš.”
“Ker tudi ničesar ne vem, razen to, da je najbrž jeza božja nad menoj.”
Tu se je Hlava dvignil z medvedje kože, sedel, nastavil ušesa in začel pozorno in radovedno poslušati.
A Matko je rekel:
“Dokler te sen ne utrudi,, pripoveduj, kaj si videl, kaj delal in dosegel v Malborgu?”
Zbiško si je pogladil lase, ki jih spredaj že dolgo ni strigel in so mu padali celo na obrvi, sedel za hip molče, potem pa je rekel:
Bog daj, da bi mogel vedeti o moji Danuški toliko, kolikor vem o Malborgu Vprašate, kaj sem videl? Videl sem neizmerno križarsko silo, ki jo podpirajo vsi kralji in vsi narodi, ki se najbrž ne more nihče na svetu meriti 5 njo. Videl sem grad, kakrš nega nima menda sam rimski cesar. Videl sem nepreštete zaklade,, videl orožje, vide orožje, videl mravljišče oboroženih menihov, vitezov in vojščakov — in relikvije, kakor bi bil pri sv. očetu v Rimu, in pravim vam, da je kar duša odrevenela v meni, ker sem si .mislil: kdo si bo upal nadnje? Kdo jih premore? Kdo se jim upre? Koga njih sila ne zlomi?”
“Nas! Prekleta jim mati! je zaklical Hlava, ker se ni mogel več zdržati.
Tudi Matku so se Zbiškove besede zdele čudne in dasi je hotel zvedeti vse mladeničeve prigode, ga je vendar prekinil in rekel
“Mar si pozabil Vilna? Mar smo malokrat trčili z njimi s ščitom ob ščit in z glavo ob glavo? A to si tudi opazil, da jim ni bilo lahko z nami in kako so se pritoževali zaradi naše vztrajnosti: da ni bilo dovolj, da so konja spotili in polomili kopja, marveč je bilo treba vzeti tudi tuje grlo ali pa dati svoje! Bili so tam vendar tudi gostje, ki so nas pozivali — a vsi so sramotno odšli. Kako to, da si se tako pomehkužil?”
Nisem se pomehkužil, saj sem se dvobojeval celo v Malborgu, kjer so se borili tudi z ostrim orožjem. Toda vi ne poznate vse njihove moči.” Toda starec se je razjezil. “A ti poznaš vso poljsko moč? Ali si videl vse prapore
skupaj? Nisi videl. A moč tistih sloni na človeški krivici in izdaji, ker tam ni niti pedi zemlje, ki bi bila njihova. Naši knezi so jih sprejeli, kakor se sprejme ubožec v hišo —-in jih obdarovali, oni pa so, ko so zrasli v moči, ugriznili to roko, ki jih je živila, kakor nehvaležni in stekli psi. Zasedli so zemljo, vzeli z izdajo mesta, in to je njih moč! A če bi jim prišli na pomoč vsi kralji sveta, pride dan sodbe in maščevanja.”
“Poprej ste mi ukazali, naj povem, kaj sem videl, sedaj pa se jezite; zato rajši neham,” je rekel Zbiško.
Matko je nekaj časa jezno sopihal, kmalu pa se je pomiril in rekel :
“Je že tako! Stoji ti v gozdu hoja. kakor krepek stolp, pa bi mislil, da ostane večno, a če s sekiro pošteno dregneš vanjo, se ti oglasi v njej praznota. In trhlina se sipa iz nje. Taka je tudi križarska moč. A jaz sem ukazal, da nam poveš, kaj si delal in kaj si dosegel.
Boril si se tam z ostrim orožjem —- praviš?”
“Da. Spočetka so me tam sprejeli ošabno in neprijazno, ker so bili že izvedeli, da sem se dvobojeval z Rotgierom. Morda bi se mi bilo godilo slabo, ako bi ne bil prišel s pismom od kneza in bi me ne bil branil pred zlobo gospod de Lorš, katerega tam spoštujejo. A potem so sledile gostije in turnirji, pri katerih me je gospod Jezus blagoslovil. Saj ste slišali, da me je Ulrik, brat velikega mojstra, vzljubil in mi dal pismo samega velikega mojstra z ukazom, da mi izroče Danuško.”
“Ljudje so nam pravili,” je rekel Matko, “da mu je jermen počil pri sedlu, a ko si to opazil, nisi hotel udariti po njem.”
“Da, dvignil sem kopje, a on me je od takrat vzljubil. Hej, ljubi Bog! Dali so mi stroga pisma, s katerimi sem lahko hodil od gradu do gradu in iskal.
(Dalje prihodnjič.)
4-
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 jvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. S3 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša:	Joseph W. Kovach.
Zastopnika za S'ND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm, Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let itarosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00, bolniške podpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-<hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fi^ tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak. Louis Mervar in Stephanie Osredkar. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opaši; ar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič, — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob L uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov, domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Tiilie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach. pod-
ORUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 i.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-•i za SND na 80. St., Frances undich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Booster? n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Jnseohine Winter. — Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediiteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Mar-anca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. LJravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu
predsed. Josephine Weiss, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Rd., Tel.: 881-7670,
blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzorniki:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Joseph Lach. — Za pre iskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane; V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se priliks ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem - Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopol dne.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E, 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Rožanc, Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so, vsak drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ST 25 Sžž Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik prorls. Canlm- š mm piv podpredsednica Mary Kolegar, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec, Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejema-
teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. E SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsdko tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI BOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zastopniki, za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. — Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik John Borso, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin,; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki:	vsi slovenski. Seje so
vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. rt SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Srtampfei, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1.
Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri
dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžet, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za! Klub društev SND in za konferen- j co Frank V/irant, za Slov. nar. či- j talnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lujtig in Joseph Post. Seje so, vsaki dru-, gi petek v mesecu ob pol osmih v , sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki- .Tobn Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in, vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., V/ick-liffe, O., tel. 944-6713; blag. Jean Grcar, 639 E. 102 St, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška
mo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 S/Z Duhovni vodja Rev. J. Celesnik,
predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann
Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu.
DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ
Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Alte., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop SDD, 10814 Prince Ave.
SEDEMDESET LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Fran-čes Okorn in Marie Telic. Redi-
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
(
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blag. Frank Merhar, 20550 Trebeč Avenue, 481-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilj Bi podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs-Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertru-le Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mart Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer V ‘Sovenskem domu na HolrD.es Ave. v spod. dvorani.
OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, pod-aredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
i-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu, ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34
Predsednica Mary Rožanc, podpredsednik Frank Stare, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: Jchn Samsa, Joseph Roiih in John Laurencic. — Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Ave-Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr-Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ urpdsFrdntea Nettie Zarnick. pod-predsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd.. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer-Nadzorni odbor:	Mary Otoničar.
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vi' ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v . šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely. 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts-44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja. Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje ib Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. —- Seje se vršijo vsako 3. nedeljo, v mesecb ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Av--