Izhaja vsak ietrtek
in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za četrt leta I.—
Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo liBt brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
DJ
Slov
Posamezni listi doM
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
GOSPODAR.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Štev. 6.
V Mariboru, dne 7. februvarija 1901.
Tečaj XXXV.
Slovenskim mladeničem!
Mi gremo naprej, mi gremo najprej, mi strelci I
Naša mladina je naš up, naša nada! Tako govorijo ob različnih priložnostih z velepomenljivim obrazom slovenski govorniki. Zraven pa mislijo navadno le na učečo se mladino, na dijaštvo. Na čvrste sinove slovenskih kmetov in delavcev so naši politiki doslej le prav malo mislili. A vendar veljajo tudi o tej mladini v polni meri besede: Naša mladina je naš up, naša nada! V sedanji kmetski mladini nam dozorevajo naši bodoči slovenski možje. Kakoršni bodo ti možje, takšna bo naša prihodnja politika, takšna bo naša bodočnost.
Mi smo sklenili, se odslej večkrat v predalih našega lista prijateljski pogovarjati z našo kmetsko mladino. Prepričani smo, da je za to nalogo pred vsem naš list opravičen :n poklican. Saj je njegov namen, odkar se je porodil, zahajati v slovenske kmetske hiše, tamkaj učiti in zabavati ter deliti s kmetsko družino žalost in veselje. In slovenske hiše so nam rade odpirale svoja vrata. V njih imamo največ čitateljev, a tudi veliko število sodelovalcev. V zadnjem času so se pa nam s posebno zaupljivostjo približali iz kmetskih hiš tudi vrli mladeniči. Ne samo, da so postali po nekod neumorni širitelji našega lista, ampak postali so tudi naši marljivi sotrud-niki. Lahko rečemo, da je v vsaki številki p0 več dopisov in novic, ki so potekli iz peresa slovenskih mladeničev. Naši mladeniči
nam odpirajo svoja srca, in mi spoznavamo v njih svoje prijatelje, svoje pobratime.
Prijatelj je do prijatelja odkritosrčen in zato bomo mi danes odkritosrčni do svojih mladih prijateljev, do slovenskih mladeničev. Rekli bomo, kakšni morajo biti po naših nazorih slovenski mladeniči, da bo vsak resen slovenski politik lahko nanje gledal zares kot na nado, na up boljše bodočnosti slovenskega naroda. Po našem prepričanju morata slovenske mlaneniče dičiti pred vsem dve lastnosti. In kateri sta te dve lastnosti?
Odločnost v načelih je prva. Slovenski mladeniči! Dve svetinji ste sprejeli od svojih starišev, od svojih očetov, te dve svetinji sta sveta katoliška vera in slovenski jezik. V teh dveh svetinjah prebiva blagoslov za vas, prebiva vaša sreča Kdor si je dal le jedno oskruniti ali celo iztrgati, ta je onečastil spomin na svoje stariše, prodal svoj značaj. Veliko rudi, tudi pri nas na Slovenskem, lazi za v r da bi vam ukrali dragoceni svetinji, ki stč pi sprejeli od svojih starišev. Izpodkopati vam hočejo vašo vero, omrziti vam hočejo katoliško cerkev, odtujiti vas hočejo od duhovnikov, osmešiti vam hočejo vaš slovenski jezik, vsiliti vam hočejo tuj jezik in tuje šege. Mladeniči, ne udajte se tem nasprotnikom, stojte trdno in odločno. Vera in jezik je vaša dedščina, propalica in ničvrednež oni, ki zapravi dedščino pradedov. V verskih in narodnih rečeh, tukaj ne smete poznati nobene popustljivosti, nasprotniki vere in slovenskega jezika so vaši sovražniki in tem se ne smete nikdar in nikoli ukloniti. Neomahljivost in odločnost v načelih je znak
moškega značaja. In značajev hočemo, značajev potrebujemo.
Delavnost je druga lastnost. Kamor je Previdnost božja postavila človeka, tam mora pokazati svojega moža. Mladeniči! Vi ste odločeni, da postanete prej ali slej posestniki slovenske zemlje. Na tej zemlji vam je ustanoviti vašo zemeljsko srečo. Dandanes so za kmeta nesrečni časi. Mnogokaj je povzročilo to nesrečo. Med razlogi je gotovo tudi ta važen, da se našim pridnim kmetom premalo skrbi za gospodarsko-strokovno izomiko. Naša zemlja je bogata, treba je vzdigniti vse zaklade. Če ne storimo tega mi, prišli bodo tujci. Mladeniči, poučujte umno gospodarstvo v vseh panogah. Ker vam niso na razpolago take šole, bodite samouki. Nihče se ne spod-tika, če berete kratkočasne, zabavne knjige. A prva skrb vam bodi strokovna izobrazba. V izobraževanju bodite neumorno delavni. Ne moremo si lahko misliti lepše bodočnosti, nego v kateri vidimo nastopati razumne, izobražene kmete. O delavnosti v vaših domačih opravilih ne bomo obširnejše govorili. Ta je samoumevna.
Odločnost in delavnost, to sta dve lastnosti, kateri se nam zdita najlepši na naših mladeničih. Ako bosta dičili kmalu vsakega slovenskega mladeniča, potem bomo navdušeno zapeli pesem: Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci!
Listek.
v
Črtice iz zgodovine našega naroda.
7. Še nekoliL o družnem življenju.
A. Zakon.	,
Ko smo govorili o zadrugah, smo pokazali, da so v gospodarstvenem oziru bile popolnoma samostalne ter v nikaki zvezi druga z drugo. Radi tega je tudi vsaka prestop uda v drugo smatrala za izgubo, dobro računajoč, da so delavs.a, moči kapital. To dejstvo je zadružno blagostanje izvestno podpiralo in pospeševalo, a ravno tako je na drugi strani bilo od zla, in sicer od najhujšega. Zakoni so se namreč mogli sklepati le med udi iste zadruge; znano pa je, da zveze med sorodniki v zdravstvenem oziru ne vplivajo dobro; vendar so nastale še hujše posledice, kadar je predmet ljubezni bil v tuji zadrugi, kajti možu ni preostajalo drugega, nego da je vzel s silo, kar se mu je odrekalo, t. j., da je ob ugodni priliki nevesto ugrabil ter ž njo odbežal na dom; pri tem se pa namreč ni le sam tvegal glave, ampak oškodovana zadruga je za njim pridrvila z orožjem, in vnel se je boj med zadrugama. Rop je zahteval osvete. Pa ko bi vsaj bilo pri tej
osveti ostalo! Toda često smrtno sovraštvo , še v poznejših rodovih ni bilo ugaslo.
Tako je bilo izprva; sčasoma pa se je j stvar toliko ublažila, da se je ženin osvete mogel obvarovati z odškodnino, ki jo je nevestini zadrugi dal, in tekom časa se je še ta odškodnina čim dalje tem bolje krčila.
Nazadnje so se zakoni iz zadruge v zadrugo dovolili brezpogojno, in običajno je celo postalo, da je nevestina zadruga prvo jutro po sklepu zakona prinesla novi ženi raznih darov na dom, takozvano *jutrnjino«.
Na nekdanji rop spominjajo še nekateri običaji, ki jih imajo tuintam pri ženitovanju, in kar nevesta prinese v zakon, se še danes imenuje jutrnjina ali jutrnja.
Dasi je bilo Slovanom kot poganom dovoljeno imeli po več žen, vendar mnogo-ženstvo ni bilo običajno; mož je imel eno ženo, in le najimenitniši so jih gleštali po več.
Zakonska zvestoba se je na obeh straneh varovala jako strogo, in kazni za tiste, ki so se bili v tem oziru pregrešili, so bile naravnost grozovite. Vsled iega je pa tudi moralno življenje med Slovani bilo tako uzorno, da ga inorodni pisatelji v svojih poročilih enoglasno posebno poudarjajo.
B. Osebna imena.
Znano nam je, da so udje zadruge kakor plemena kot taki nosili skupno ime. Ali v
, zadrugi je moral vsak posameznik imeti še j posebno ime, po kojem se je klical. To ime j se je otrokom dajalo kar po rojstvu in sicer slovesno; tudi se je to vršilo po določenem obredu, o katerem nam pa natančnejšega ni nič znano. Zato pa vemo, k"1 šna imena so se otrokom dajala. Kakšna ieki ? Bili so čisto naravni vzroki, ki so nudili podlago za tvoritev imen.
Ako je dete že dolgo časa bilo predmet vročih želj&, se je nazvalo 2eljko, Zeljana, Nadislav, Nada, in če se je želja izpolnila prej, nego se je pričakovalo, tudi Nenad ali Nenada. Imena Prvar Prvislav, Prvinica, kažejo ipak jasno, kaj se je z njimi hotelo povedati. Najčešča pa so bila takšna imena, v katerih se je izražala glavna želja, s kojo je imenodajavec pozdravil novega zemljana. Zeleč mu pred vsem zdravje in dolgo življenje, ga je imenoval Zdravko, Zivko, Rastko, Dabiživ, Zivana, želeč mu splošno srečo, Srečko, želeč mu, naj je kedaj vrl in neustrašen branitelj pravice in domovine, pa Ljudo-vit (vit = zmagatelj) Boris, Srdan, Strahomir mir = svet), Tvrdko (trd), Jaromir, Borivoj, Branimir (mir = mir), Ratimir (rat = boj) Ratko, Branko, Stojan, Ljuto, Ljuta, Brana, Jaroslava, Srčanica. Drugi imenodajavci zopet življenja niso shvatali tako resno in bili prepričani, da bo dete najsrečnejše, če se na
Državni zbor.
(Izv. poročilo.)
Prva seja.
Prva seja državnega zbora ne obeta kaj dobrega. Komaj je ministerski predsednik dr. Körber imenoval Poljaka dr. Weigelna kot starostnega predsednika, že so jeli na vsa grla kričati češki socialni demokrati. Dolgo se ni moglo razumeti, kaj hočejo. A zahtevali so, da naj Poljak Weigel govori — v poljskem jeziku. Po daljšem prestanku pozdravlja med vednim krikom Klofača in 4 tovarišev Weigel novoizvoljene poslance ter izrazuje željo, naj bi bil državni zbor resnično delaven, kar ni bil prejšni skozi zadnja tri leta. Ko omenja smrti angleške kraljice Viktorije, začne goreti zopet v drugem kotu zbornice. Wolf in njegovi, nemški tovariši vpijejo: Heil Burom! To Vam je bila zmešnjava v zbornici, veča kakor ob zidanju babilonskega turma. Kaj je nadalje govoril starosta poslancev, so razumeli samo le Stenograf!, ki so stali zraven njega. Začelo se je klicati poslance po imenu, naj vsak stori običajno obljubo. Obetali so vsak v svojem maternem jeziku. Starosta Weigel naznanja slednjič, da hoče njegovo Veličanstvo 4. februarja v pondeljek ob 12. uri slovesno ot-voriti državni zbor, potem da se obhaja prihodnja seja državnega zbora v torek ob 11. uri. Proti temu predlogu ni bilo ugovora. Splošno se sodi, da tudi sedajšnji državni zbor je mrtvo rojeno dete. »Prišel sem k pogrebu državnega zbora«, mi je rekel star znanec iz prejšnje dobe. Bomo videli.
Prestolni govor.
V ponedeljek je presvetli cesar otvoril državni zbor s prestolnim govorom. Omenil je, kako delo čaka državni zbor. Iz govora posnamemo za delavske stanove in za naš slovenski narod važne točke. Treba bo skrbeti za ureditev delavske dobe in delavskega varstva, za prisilno zavarovanje zasebnih uslužbencev in trgovskih pomočnikov. Glede poljedelstva se zahteva precejšnje povišanje fonda za melioracije in ureditev rek, preosnova terminske kupčije na borzi in kupčije s kmetskimi pridelki in predloge o organizaciji kmetijskih zadrug. Zakonito treba urediti izseljevanje, preskrbeti za širne sloje stanovanj, ki so nravno in zdravstveno primerna, omejiti pijančevanje. Vlada ne bo ničesar zamudila, da povzdigne šolstvo in zagotovi nravno-versko vzgojo mladine. Glede narodnostnega vprašanja se priporoča zakonita ureditev. Vlada je dolžna, da neizpremenjeno
njem izpolni, kar pravijo imena Veselin, Ve-seljko, Tešimir (tešiti = tolažiti), Veselica. Dete, ki naj je od vseh ljubljeno in uživa čast, je dobilo ime Ljuboslav, Dragomir, Mnogomil, Castimir, Blagoslava, ki naj mu je dana oblast, Vladislav, Vladimir, Vsevlad, Vlastica, ki naj je modro in bistrega uma, Sodimir, Znanoslav, Dobromisl, Bistra, Modrica, Sodka, ki naj ima druge določene lepe dušne dolžnosti, Milutin, Miroslav, Mirko Ljubomir, Tihomir, Tihomil, Dobromil, Milo-ust, Stanislav, Prostoljub, Dobrilo, Radovit (rad = delo, vit = tudi dobiček), Milica, Ljudmila, Blagovesta, Iskrena, Blaga, Mirna, Voljka (trdno voljo); a tudi telesne vrline so se otroku želele, kar kažejo imena kakor Jačim, Velesil, Lepa, Divna, dočim imena Dragotin, Draga, Dragica, Ljuba, Ljubica zaznamujejo ljubimca starišev. Izraženo pa nahajamo v imenih tudi pobožnost, bodisi da se je dete smatralo za dar bogov: Božidar, Darovan, Nebodar, Dana, Darinka, bodisi pa tudi, da se je njih naklonjenosti priporočalo celo posebno: Božo, Bogoslav, Bogomil, Bogomila. Čudno se nam bo prvi hip zdelo, da so v tvoritev imen služila tudi imena živali, rastlin in tudi rudnin; a treba le pomisliti, da je božanstvom bilo v prirodi posebej posvečeno to in ono, in da je sploh verstvo bilo najtesnejše spojeno s prirodo; taka imena
ohrani enotnost jezika v gotovih upravnih zadevah kot starodavno izkušeno sredstvo. Zadnji stavek je vzbudil med slovanskimi poslanci veliko začudenje, tembolj ker se letos prvikrat v prestolnem govoru ni naglašala enakopravnost vseh narodov in jezikov.
Pri prestolnem govoru je bilo navzočih obilo poslancev in drugega občinstva, ki so bili radovedni zlasti na odstavek o jezikovnem vprašanju. Nekateri so pričakovali nemirov, a so se motili. Cehov, socijalistov in nemških radikalcev ni bilo zraven in za to se je vršilo vse mirno brez motenja. Cesar je govoril s krepkim in zvenečim glasom.
Druga seja.
V seji 5. febr. so se poslanci po žrebu razdelili v 9 oddelkov po 47 in 48 poslancev. Tem oddelkom so se (zopet po žrebu) izročili volilni zapisniki. Te zapisnike pregledajo posamezni poslanci in se bo o tem poročalo v seji 8. februarja. Ce se odobri sto volitev, se more voliti predsedništvo. To bi se imelo zgoditi tudi že prihodnji petek. Zdaj je še neodločeno, se li izvoli prejšnje predsedništvo ali ne.
Pri današnji seji so se tudi naznanile tiste volitve, proti katerim se je vložil ugovor. Takih volitev je veliko, med drugimi tudi volitev dr. Pomerja za celjsko mestno skupino.
Ko je češki perovodja v seji 5. febr. čital v češkem jeziku neki ugovor, so zagnali grozen hrup nemški radikalci (Wolf in tovariši), češ: v državnem zboru se sme govoriti le nemški. Temu kriku so zagnali nasprotni krik in hrup češki narodnjaki. Mir je nastal še le potem, ko je predsednik napovedal prihodnjo sejo za soboto 9. febr., a nemški narodnjak Kaiser se je temu uprl ter zahteval sejo za prihodnji petek. Predsednik pravi, da po njegovem mnenju se zamorejo zapisniki o volitvah pregledati še le do sobote. Toda pri glasovanju je obveljal predlog Kai-serjev, za katerega so glasovali tudi — Poljaki. Vse se je čudilo, da so Poljaki glasovali proti predlogu svojega r	starostnega pred-
sednika dr. Weigelna.
Politični ogled.
Baron Pražak umrl. Dne 31. januarja je v starosti 81 let umrl baron Alojzij Pražak, ki je bil od 1. 1882 do 1892 člen Taaffeje-vega ministerstva in od 1881 do 1888 tudi vodja pravosodnega ministerstva, v kateri
so bila Volk, Volkan, Volkun, Volkovoj, Medved, Kuna, Košuta, Sokol, Grlica, Cvetko, Cveta, Gvetana, Jagoda, Grozdana, Breza, Lipa, Jelka, Zlatan, Zlata, Zlatica, Srebra, Biserka i. dr.
Večjidel jako lepa imena! Nekatera izmed njih služijo še danes za priimke, toda žalibog so že redka, druga kot prestave ino-rodnih krstnih imen kakor Srečko za Feliks (20.3., 18.5.), Cvetko za Flonjan (4.5.), Dragotin za Karol (4.11), Volkovoj za Wolfgang (31-10), Bogomir za Gottfried (8.11), Zlatan za Avrelijan (16.6), Bogoljub in Bogomil za Deokar (7.6. in 8.1.), Miroslav za Friderik (5.3. in 187), Dobrogost za Bonaventura (14.7.), Božidar za Teodor (11.1. in 9.11.), Zeljko za Deziderij (11.2), Zdravko za Valentin (14.2.), Dobromil za Bonifacij (5.6.), Ljubivoj za Ami jat (13 9.), Ljubica za Amalija (10.7.), Zoroslava za Avrelija, Bogovoljka za Teonila (23.8.), nekatera pa kot izvirna katoliška krstna imena kakor Vladimir (15.7.), Vladislav (27.6.), Jaroslav 262), Stanislav (7.5. in 13.11.), Ljudmila (169)
C. Pobratimstvo.
Kdor se je rad družil, je sicer imel v mnogoštevilni zadrugi društva gotovo dovolj, ali za prijateljstvo v najglobočjem pomenu besede se je drug najraje poiskal izven za-
lastnosti si je pridobil veliko zaslug tudi za slovensko uradovanje.
Povratek ruskega cara v Petrograd.
Dne 26. jan. povrnil se je ruski car po dolgi bolezni iz Livadije v Petrograd. Zaradi smrti kraljice Viktorije ni bilo službenega vspre-jema, a med potjo v Petrograd je carja pov-sodi pozdravljalo prebivalstvo z velikim navdušenjem. Zvečer je bila v Petrogradu prirejena sijajna razsvetljava.
General Gurko. Znani ruski general od Sipka pasa, feldmaršal Gurko je na svojem posestvu Saharovu umrl. Rojen je bil leta 1828. Sploh jako nadarjen vojskovodja, je zlasti zaslovel v rusko-turški vojni. L. 1882. je postal generalni guverner v Varšavi, kjer je služil celih 12 let. A tukaj se je obnašal proti katoliškim Poljakom jako kruto.
Trozveza na Balkanu. Bolgarski knez Ferdinand je v Nišu obiskal srbsko kraljevsko dvojico. Gre se za zvezo Srbije, Bolgarije in Črne Gore pod vodstvom kralja Aleksandra proti Avstriji.
Angleško kraljico Viktorijo so pokopali dne 4. febr. v Fragmore. Pri pokopu je zastopal avstrijskega cesarja prestolonaslednik nadvojvoda Frane Ferdinand. Pri sprevodu se je pripetil jako neprijeten dogodek. Med vožnjo so se ustavili konji, ki so peljali rakev. Mornarji so jih morali izpreči in so sami potegnili voz do cerkvenih vrat.
Vojska v Južni Afriki. Govori se, da misli nemški cesar Viljem posredovati pri Angležih v korist Burov. Ta govorica je pač le malo verjetna. Nizozemska mirovna zveza pa je poslala spomenico na novega angleškega kralja, naj začne svojo vlado z velikodušnim dejanjem in ustavi vojsko v Južni Afriki. Na to še ni prišel odgovor. Buri še vedno klestijo Angleže.
Dopisi.
Od Sv. Bolfenka pri Središči. Dragi
nam »Slovenski Gospodar«! Tužnim srcem ti javljamo naše žalostno narodnostno stanje in naše propadanje. 2iv dokaz, kako v narodnostnem oziru propadamo, je ptujski laž-njivi kljukec, kateri že zahaja k več hišam naše župnije, in sicer večinoma k onim, kateri so še politično neizobraženi. Imen teh zapeljanih sožupljanov tukaj ne bomo obvestili in jih obsojali, ker vemo, da so to storili le iz politične nevednosti. Glavni vzrok tega je le en par zlikovcev, kateri trobijo v germanski rog in ta list z vso močjo priporočajo, katerih imena pa za sedaj zamolčimo;
druge. To prijateljstvo, ki se je sklenilo slovesno in za žive dni, se je zvalo pobratimstvo, oziroma posestrimstvo. Sklepalo se je med starimi in mladimi istega in različnega spola; moški se je zval pobratim, ženska je bila posestrima. Pobratimstvo je veljalo za sveto in neoskrunljivo; zahtevalo pa je, da si druga zaupata popolnoma vse, da sta si v pomoč v vsaki sili, in da je vsak izmed njiju vedno pripravljen za svojega pobratima nemudoma žrtvovati vse, tudi kri in življenje. Pobratim se je s pobratimom smatral tako tesno zvezanega kakor z rodnim bratom, priznavala pa ga je tudi vsa rodbina za svojca. Pobratimstvo je bilo poleg osebnih koristi še občno pomembno zato, ker je zadruge vezalo ter v njih zaduševalo sebičnost in partikularizem.
Danes ga nahajamo le še v slovanskem jedru, v Rusih, pa tudi v Serbohrvatih in Bulgarih, kjer ga je turčinstvo iznova oživilo. V Slovencih je menda izginilo popolnoma; a še 1. 1851. je M. Majar o Korošcih v »Slov. Bčeli« poročal to-le: »Koroški Slovenci se tudi pobratijo in Slovenke se posestrijo, in tedaj se zovejo bratje in sestre. Pobratjeni Slovenci se imajo za žlahto ter si pomagajo v potrebah. O semnjih, cerkvenih shodih itd. se vabijo na obed. Ako se hočeta na Zilji dva pobratiti, napijeta si na zdravje, rekoč: »Bodiva si brata! Pomozi ti Bog!« Ako s«
te ptičke bomo obelodanili drugikrat, če se ne poboljšajo.
Iz navedenega je pač vsakemu razvidno, kako močno pogrešamo bralnega društva. Naše ljudstvo se je začelo probujati in hrepeni po višjej omiki; ker mu pa manjka potrebni cvenk, da bi si naročilo dobre, v krščanskem duhu pisane slovenske časnike, zgrabi za to, kar je ceneje, in to je ptujski nemčurski list »Štajerc«. Kakor se gladni miški za »vado« na past nastavi slanina, ravno tako nemčurji nastajajo ta ceni in strupeni list našim po omiki hrepenečim, ravnokar probujenim sožupljanom, da je ložje zvabijo na svoje limanice.
Da bi se temu v okom prišlo, treba je osnovati bralno društvo, ker na ta način pridejo ljudje po najcenejem potu do prav poučnega berila in dobrih slovenskih časnikov, katerih si seveda, bodisi kmet, nagorjak ali viničar, ni v stanu omisliti kot posameznik. Težavno je sicer storiti ta korak, ker nekaj naše inteligence tava po tevtonskih gozdih; ali s tem večjim zaupanjem se obračamo do naše slovensko misleče inteligence, naj se potrudi, naj žrtvuje svoje moči za blagor nižjih slojev, njim v povzdigo omike in duševnega procvita; ker le na ta način se bo-demo obvarovali, da ne pademo v žrelo germanskemu zmaju. — Narodno se pro-bujajoči bolfenski nižji sloji.
Od Sv. Ilja v Slov. gor. Ne morem si kaj, da ne bi čitateljem vrlega »Slovenskega Gospodarja« poročal, kako kaj tu ob najskrajni meji Slovenije v narodnem oziru napredujemo. Število naročnikov »Slovenskega Gospodarja« se je v preteklem letu izdatno pomnožilo. Za trdno upamo, da bo-demo v tem letu došli število jareninskih naročnikov. Dal Bog! Da bi ne manjkalo v nobeni slovenski hiši tega neustrašenega boritelja za vero, dom, cesarja! Tudi število udov Mohorjeve družbe je precej poskočilo. Mislimo, da bo v tem letu še bolj.
Tudi ob zadnjih državnozborskih volitvah je pokazala šentiljska župnija, da je tu ob meji trden in zaveden rod slovenski. Niti jednega nasprotnega moža nismo imeli. Dragi čitatelji »Slovenskega Gospodarja«, uganite, kdo neki vžiga in vzbuja narodno zavest v Št. Ilju? Naš »Slovenski Gospodar« je ta! — Tudi bralno društvo je v številu udov malce poskočilo. Da ni bolj napredovalo, je več vzrokov, na kar bi društveni odbor rad opozoril. Nismo imeli niti bralne sobe, v knjižnici ni bilo nobenega reda, skoraj nič časnikov, še celo stalnega tajnika in knjižničarja nismo gleštati. Vzemimo za vz-
hočeta v Rožu dve ženski posestriti, gresta k duhovniku, dasta za sveto mašo ter si obljubita, da hoče ista izmed njiju, ki bode dalje živela, dati za drugo, rajno, čitati sveto mašo. Na Zilji pa se drugače posestrijo: Vsaka vzame čašo vina, rani se malo na srednjem prstu, pusti tri kaplje krvi kaniti v vino in potem nazdravi svoji prihodnji sestri.«
C. Gostoljubnost.
Med navadami, ki je motrimo pri starih Slovanih, je stala na prvem mestu gostoljubnost. Gostoljubni smo Slovani izmed vseh kulturnih narodov gotovo še danes najbolje, ali kar je te lastnosti med nami, je le senca gostoljubnosti staroslovanske. Naši prastariši so v tem oziru pretiravali. Da so tujega potnika radi sprejemali pod streho ter mu, čuvaje ga vsakoršnih nadlog, dajali spremstvo do bližnje zadruge, to je, ker gostiln ni bilo, bilo popolnoma umestno; toda, popotnik črez prag, in začela se je v hiši razsipnost brez konca in kraja. Kar je hiša gleštala jela in pila, vse je moralo na mizo, in česa je ne-dostajalo, bilo je dovoljeno vzeti pri drugi zadrugi. Kadar je v hiši bil gost, je vsa zadruga praznovala, in slovesa, kadar je odhajal, ni bilo konca. Če se je potniku pripetila kaka nesreča po nemarnosti onega, ki ga je sprejel, je oni, ki mu je bil gosta
gled vrle naše sosede Jareninčane! Bralno društvo bo potem bolj uspevalo.
Želimo, da bi bralno društvo postalo središče šentiljskih Slovencev. Ne glejte vi mladeniči na to, če vas Holtschl in njegovi »bratci» gledajo po strani. Tudi on bo zginil od Št. Ilja, kakor lisjak, kadar mu postane grozdje prekislo. Le delajte tudi zanaprej za sveto vero in slovensko domovino. Na delo domoljubno! Iskreno nas veseli, da so vsi mladenči na naši strani, in smemo s ponosom vsklikniti: bodočnost Št. Ilja je naša. Veseli nas tudi, da vidimo tudi na Majheničevi gostilni samoslovenski napis. Mislim, da se Št. Ilj ne bi podrl, če se tudi drugi napisi v tem spremenijo. — Egon v. Pistor je šel v »politični pensijon«. Srečen pot! — Vsem šentiljskim Bismarkovcem samozavestno kličemo: »Mi vstajamo, a Vas je strah!«	Šentiljski mladeniči.
Iz Rogatca. Dragi »Slovenski Gospodar« ! Cesa je treba rogačkim Slovencem storiti, da bodemo tako urejeni in neustrašeni stali proti svojim nasprotnikom, kakor so stali naši hrabri Slatinčani na čelu vrlega g. Kušeca na volilnem zboru v Rogatcu. Kaj nam k temu manjka? Najpoprej posojilnice, to naj bi bila prva skrb Slovencem, posebno pa rogačkim, ker brez denarja se ne da nič storiti. Rodoljubi, osnujte si jo, in videli bodete, da se bode naš kmet ojačil in ukre-pil, ker mu ne bode treba okoli svojih nasprotnikov prosjačiti, kadar denar potrebuje. Drugič je potreba rogačkim Slovencem svoje gostilne, da bodo lahko šli svoji k svojim. To bi svetovali za zdaj. Bode prišel čas, da bode treba zopet voliti in do tistega časa se vredite. Ne hodite vsak svoja pota, temuč z združenimi močmi kvišku in naprej. Bratje, čas je vstati iz spanjg, in prijeti hitro za delo. Naše geslo pa bodi: vse za vero, dom, cesarja.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Z b o r o -, vanje pol. narod, gospodarskega društva.) Ob določeni uri začne zborovanje g. predsednik P. ter pozdrazi društvene in častne goste, katerih se je veliko udeležilo, kakor že dolgo ne v tolikem številu. Predsednik omeni z ginljivimi besedami veliko zgubo za naše društvo, zgubili smo preč. g. kan. Meška, ustanovitelja našega društva, dušo našega društva, omeni neprecenljivih zaslug podpor in dobrot od začetka društva 1871 doslej. Večna njim slava!
Predstavi s pozdravom novega g. župnika S., že društvenika od 1. 1875, torej vsem znanega. Od smrti g. ustanovitelja doslej ni bilo zborovanja. Med tem so bile vo-
privedel, začel proti njemu boj, ker mu je osveta za tujca bila »pobožna dolžnost«. Če se pa je kdo zasačil, da tujca ni sprejel, smela se mu je požgati hiša, in zadelo ga je najgorje zaničevanje vseh.
Od kod tolika gostoljubnost? Da ni imela le vzroka v potrebi popotnikovi, da ni izvirila iz radovednosti, ker so tujci vedeli pripovedovati mnogo novic, kaže nam ves značaj slovanski. Saj smo slišali, kako ljubeznivi, prijazni in milosrčni so bili naši prastariši, ki so celo s sovražnikom ravnali kakor s prijateljem. Gotovo se jim je torej usmilil vsak človek, ki je hodil po tujem ter ni imel kam položiti glavo. Slišali pa smo tudi, da so vse, kar je prihajalo iz tujine, sprejemali s strastjo ter čislali višje od svojega, torej tudi tujega človeka. Končno še je utegnilo pretirano gostoljubje nekoliko izvirati iz stalne nagnjenosti k veseljačenju.
Smešničar.
„Jurček! Zdaj pa le mirno sedi, če ne boš tepen!« opominja mamka razposajenega Žoržka v železničnem vozu. — »Mama, če me bote tepli, bom pa sprevodniku povedal, da sem že osem let star in vi bote morali kazen plačati.«
litve, pri katerih se je naš dosedajni drž. poslanec veleučeni g. dr. Gregorec poslanstvu odpovedal; večkrat je pri nas govoril o političnih razmerah, zmiraj se je gospod neumorno potegoval in deloval za pravice slovenskega katoliškega ljudstva pod geslom: vse za vero, dom, cesarja. Hvala preč. g. dr. Gregorecu! Sto in stokratni živijo se razlega!
Predsednik nadaljuje: Naš novi poslanec je blagorodni g. dr. Ploj, dvorni svetnik, kateri je prevzel iste obljube in dolžnosti, kakor sploh vsi naši katoliški kmetski spod-nještajerski poslanci, kar mu tukaj zbrani v posebnem sklepu ali resoluciji naznanjamo: Današnji zborovalci politično narodno-gospodarskega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. izrekajo iskreno željo, da bi slovenski kmetski poslanci spodnještajerski v državnem zboru stopili le v tako zvezo, katera bode pripravljena varovati verske, narodne in z vsem povdarkom tudi gospodarske želje spod-nještajerskih kmetskih volivcev. V dosego izboljšanja gospodarskih teženj naj v trdni zvezi z drugimi slovenskimi kmetskimi zastopniki zastavijo vse svoje najboljše moči.
Predsednik da besedo g. župniku S., kateri govori o praktičnem gospodarstvu, zlasti kmetijstvu, kako bi se v smislu dopisa c. kr. okraj, glavarstva, oziroma visoke namestnije, zamoglo kaj storiti v poboljšanje kmetijstva.
To društvo je tudi gospodarsko, ima namen razširjevati gospodarske vednosti; sredstva so mu: branje časnikov in primernih knjig v pouk in razveseljevanje, katere društvo oskrbi s prostovoljnimi doneski društ-venikov. Omenja še korist in potrebo brati strokovne časnike in povdarja brati naše časnike, v katoliškem duhu izdane, kakor-šnih imamo dovolj, kateri nam bodo na razpolago v sobi v mežnariji, kjer se bomo shajali k večkratnemu pouku mladi gospodarji in mladenči. Povabili bodemo g. strokovnjake učitelje potovalne za poljedeljsvo, vinarstvo, sadjarstvo, živinorejo, čebelarstvo in si med seboj svoje skušnje v tej in oni reči pri-občevali. To se je odobravalo. Lepo svoto so društveniki darovali za časnike. S trikratnim živijo na sv. Očeta in presv. cesarja se je sklenilo zborovanje. Na svidenje!
Iz ptnjske okolice. Kako se naj podpirajo slovenski trgovci in obrtniki po mestih in trgih? Nasvet, ki ga je prinesel Vaš list v štev. 4. glede tega vprašanja, ni umesten in ne zadostuje. Naznanila po časnikih stanejo denar, časniki inseratov ali naznanil vendar ne morejo brezplačno tiskati! Če inseratov po časnikih ne dajo tiskati naši trgovci in obrtniki sami, priznavajo, da njih ne potrebujejo, da izhajajo tudi brez čas-niškega priporočila! Kdo drugi tedaj naj plačuje in da tiskati naznanila ?
Vsi tisti trgovci in obrtniki v Ptuji, katere po inseratih ali kakorkoli priporočajo nam Slovencem sovražni nemški in nem-škutarki listi, so naši najhuji nasprotniki. Teh se mora vsak zaveden in pošten Slovenec ogibati! Ti trgovci in obrtniki so tudi občno znani! Pa slovenski gospodje in gospe, slovenski možje in žene, slovenski fantje in dekleta, ali se njih ogibljete tudi vsi? — V Ptuji še imajo vedno Bismark-ulico namesto cerkvene! Ali se je Slovenci ogibljejo vsi? Vsem Slovencem so po imenu znani vsi trgovci in obrtniki, ki sede v mestnem in občinskem zastopu: vsem je znano, kaj vse ti gospodje zoper Slovence počnejo! In Slovenci ?! Mestni odbornik Blanke tiska Pe-taverco in Štajerca, lista, ki napadata in grdita na nečuven način vse sloje slovenstva; Blanke je tiskal vse volilne oklice za Vračkota. Visenjake, tudi onega, ki zaradi izvolitve dr. Ploja preklinja ves slovenski kmečki stan, češ »zemlja mu naj ne rodi nobenega klasa in trta nobenega grozda.« Pa vendar še imamo Slovence, kateri nočejo razločevati med prijatelji in sovražniki, kateri nočejo oči odpreti in pri belem dnevu videti prijatelja in spoznati nasprotnika!
Ljubi živinici se ne more zameriti, če krene v mestu ali v trgu na krivo pot, posebno vsled stare navade! Človek pa ima od Boga pamet, da jo rabi, da vsako stopinjo pre-vdari in premisli, preden njo stori! Pobolj-šajmo se vendar enkrat!
Razne stvari.
Iz domaČih krajev.
Naši državni poslanci. Katoliško-na-rodni poslanci iz Kranjskega so prišli na Dunaj z naročilom svojih volilcev, da se tudi na Dunaju naj ne bratijo z liberalnimi poslanci. Vsled tega je bilo kar izpočetka znano, da ne bodo vsi slovenski poslanci sedeli v jednem klubu. Tako se je tudi v istini zgodilo. Katoliško-narodni poslanci so osnovali slovanski centrum, iz katerega bi naj bili izključeni njih največji politični sovražniki, kranjski liberalci. Za štajerske slovenske poslance je nastalo sedaj vprašanje, ali se naj pridružijo katoliško-narodnim poslancem, ki zastopajo kranjske kmete, ali pa liberalnim poslancem, ki zastopajo kranjska mesta? Poslanca Zičkar in Berks sta prisedla k zastopnikom kranjskih kmetov, Robič pa se je pridružil liberalnim zastopnikom kranjskih mest in ž njim je šel tudi dr. Ploj. Osupnilo je marsikoga, da sta Robič in dr. Ploj sto- I rila ta korak, ki zna postati tudi za našo domačo politiko na Spodnjem Štajerskem uso-depolen. Radi verjamemo, da sta ravnala Robič in dr. Ploj po svojem osebnem prepričanju, vendar v tem slučaju bi moralo za nju merodajno biti mišljenje ogromne večine njunih volilcev. K slovanskemu cen-trumu so pristopili tudi katoliško-narodni Čehi in Rusini. Začasni vodja centruma je dr. Šušteršič. Ostali slovenski poslanci so si s Hrvati osnovali hrvatsko-slovenski klub, kateremu načeluje dr. Ivčevič. Ker se še med obema zvezama vršijo pogajanja zaradi združitve, zato še danes ne izrečemo odločilne in zadnje besede^
Poslanec Zičkar je vložil v seji dne 5. februarja nujni predlog za državno podporo po mrazu in toči leta 1900 hudo prizadetim občinam: Loke, Planinska vas, Št. Vid pri Planini, Vrh, Drensko rebro, Brezje in Senovo. G. vitez Berks pa je interpeliral justičnega ministra zavoljo nemških avskul-tantov, ki so bili imenovani za čas zadnjih volitev za Celjsko mesto. Potem zavoljo imenovanja nemških uradnikov za Slov. Štajer.
»Triglav«, društvo slovenskih vseuči-liščnikov v Gradcu, je slavil dne 2. febr. v Mariboru petindvajsetletnico svojega obstanka. Mariborske Slovenke so poklonile ob tej priliki »Triglavu« krasen in dragocen svilen slovenski trak za zastavonošo. Trak je vezen z zlatom in biserji ter ima okusno pozlačeno zaponko.
G. dr. Franjo Rosina nam naznanja: Z ozirom na to, da se raznaša v okolici glas, da bodem pisarno takoj zaprl, naznanjam, da se preselim v Maribor šele meseca maja 1.1. in da prevzame za menoj pisarno v Ljutomeru gosp. dr. Karol Grossmann, odvetnik, kateri vstopi do preselitve kot kompanjon v mojo pisarno. — V Ljutomeru, 3. febr. 1901.
Dr. Franjo Rosina.
Zadrnžno gibanje. Dne 3. febr. je imela kmetijska zadruga za mariborski in in ptujski okraj s sedežem v Slivnici prvo glavno skupščino v gostilni g. Grizolda v Račah. Predsednik zadruge g. A. Mlakar je otvoril skupščino, pozdravil navzoče ter imenoval zapisnikarjem g. Fr. Pišeka. Na to je g. prefekt Korošec iz Maribora razložil na kratko velik pomen zadružništva za gospodarski napredek slovenskega kmeta, opominjal zadrugarje, da je podlaga za pro-spevanje zadružništva predvsem dejanska krščanska ljubezen ter jih navduševal, naj vstrajajo na započeti poti, naj se ne dajo preplašiti po nobenih ovirah, ki se jim bodo
gotovo še stavile od mnogih strani. G. Fr. P i š e k je pojasnjeval koristno delovanje mlade zadruge. Govorilo se je tudi o pristopu k centralni zadrugi. Na to se je odobril račun. Mlada zadruga je delovala komaj 6 mesecev, a imela že 51.802 K denarnega prometa. Tik kolodvora ima tudi vzorno urejeno skladišče. Storili so se že koraki, da dobi skladišče poseben železni tir na kolodvor. Lega skladišča tik kolodvora in na jako živahni cesti obeta skladišču lepo bodočnost, za katero z vsemi močmi skrbijo sedanji zadru-garji slivniške zadruge. Napreduj in razcvitaj se, mlada zadruga!
Preosnovo obrtnega zadružništva baje, kakor poročajo listi, namerava vlada in sicer tako, da bode razpustila kolektivne zadruge in upeljala na njih mesto strokovne. Ta korak zamoremo le z veseljem pozdraviti, ker le s strokovnimi zadrugami se da res pomagati obrtnemu stanu. V sedanjih kolektivnih zadrugah so zastopani najrazličnejši obrti, kojih težnje so čestokrat med sabo v nasprotju in zatorej je sedaj zelo otežkočena, če ne ne-omogočena obrtna kreditna organizacija, organizacija nakupa in prodajanja itd.
Občine v področju Račje pošte so že dvakrat pri trgovinskem ministerstvu prosile in zahtevale za dvojezični napis na pošti in strmite, še niti odgovora ni! Kaj rečete k temu gospod drž. poslanec!
Nemštvo nazaduje. V Orehovi vasi pri Slivnici se je naštelo 617 ljudi in sicer v Orehovi vasi sami 322, v Hotinji vasi 295. Med njimi ni nobenega Nemca. Pred 10 leti je bilo le 599 ljudi in znani g. Retschnigg jih je 186 za Nemce vpisal.
Gospod okrajni glavar mariborski tirja tam, kjer so samo slovenski kažipoti dvojezične, in kjer so v celo slovenskih občinah samo nemški, tam molči. Ali je c. kr. okrajni glavar za ponemčevanje plačan?
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 4. svečana je tukajšni v obče spoštovani zdravnik gosp. Srečko Ryzien,iki po dolgo trajajoči bolezni umrl. Rajni je bil blaga duša in povsod priljubljen. N. v m. p.
Vse pride na svitlo. S ptujskega polja: Lanskega leta, ko sta imela v Ptuj priti c. kr. namestnik grof Clary in deželni glavar grof Attems, tedaj dva nemška grofa, in sicer zaradi otvoritve nemške deželne gimnazije in nekega valisča za nemške dijake, hodilo je več nemških in nemčurskih mestjanov po vaseh niže Ptuja, da bi dobili slovenske kmete in njih sinove za banderij. Visoke gospode iz Gradca, ki so prišli samo k mest-janom v goste, naj bi bili kmetski jezdeci spremljali od železnice v mesto! Tudi pek in župan Ornik se je trudil za tak banderij in mi se le čudimo, da se ni zatekel k prijatelju Wisenjaka! Ptujčani so hoteli imeti jezdece slovenske korenine, da bi bili lahko obema grofoma pokazali, kako njih slovenski kmetje ubogajo, da njim na ljubo pred nemškimi grofi zatajijo celo svojo narodnost, zavržejo slovensko bandero in se obnašajo kot mutci! Od neke strani se je namreč tirjalo, da tisti, kateri jezdijo kot spremljevalci grofov, ne smejo besedice ziniti, da ne smejo nobenega prišlecev v svojem jeziku pozdraviti, da nobeden ne sme imeti slovenske trobojnice, ampak samo štajersko. Kot konjski hlapci, tihi kot mutci, bi naj slovenski posestniki jahali, da bi c. kr. namestnik in deželni glavar ne zvedela, da je ptujski okraj slovenski, da v okraju živi poleg peščice nemcev in nemčurjev nad 50.000 slovenskih duš! In kako se je od neke strani sleparilo! Ker kmetje pod tako poniževalnimi, za njih naravnost sramotnimi pogoji niso hoteli sodelovati, vzeli so nekateri gospodje na pomoč laž in zvijačo! Trdili so namreč, da se pred tema dvema grofoma ne sme slovenski govoriti, da se ne sme prikazati slovenska bandera, da je mogoče, da se kmetom, ki bodo jahali, celo nekaj dače odpusti. Od kod in od kedaj pa ima c. kr. namestnik ali deželni glavar štajerski pravico, dačo nalagati in odpuščati? Slovenski
kmetje niso tako zabiti, da bi škricem take gorostasne budalosti verjeli in so doma ostali. Tiste pa, ki so take reči lagali, pa naj bode sram v dno njih črne duše! Sramota!
Poročil se je pri Kapeli blizu Radgone g. Fr. Rautar z gospodično in slovensko na-rodnjakinjo Marijo Miihr.
Doktorjem zdravilstva je bil na graš-kem vseučilišču promoviran g. Josp Strašek iz Koprivnice pri Sevnici.
Umrla je v Mariboru spoštovana gospa S. Sivka, dne 2. svečana. Za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in za krasne darovane vence se izreka najtoplejša zahvala.
Iz Radgone. Rojaki gornjeradgonske občine! Ali ne vidite in ne slišite, kaj se je zadnjega ali prvega tega meseca prigodilo? Mura je namreč z ledom pokrita, da se lahko povsod čez njo gre in Nemci so prišli čez njo ter vam zamenjali slovensko-nemške občinske table z nemškimi. Že bolje kot pol stoletja hodim čez radgonski most, a sem vedno gledal dvojezične napise, sedaj ste jih odstranili! Ali rojaki gornjeradgonski spite ? Pokažite, da še tu niso pruska tla, ampak da smo še na Slovenskem in Avstrijskem!
Iz Polic pri Radgoni. Od nas se nihče rad ne oglaša po časnikih. Pa ako bo tako napredovalo, se bomo morali vendar tudi v časnikih večkrat zglasiti in poprijeti. Naš občinski predstojnik se po vsakih volitvah celo inače obnaša nego pred volitvami, posebno proti takim,- kateri ne volijo po želji njegove garde. Nam je vseeno, kako se v svoji gostilni do svojih izobražencev obnaša. Pa tega ne pustimo, da bi se ob uradnih dnevih delale opazke o naših ljudeh. Mi bomo vprašali na merodajnem mestu, ali smemo v Avstriji svoje veroizpovedanje in svojo narodnost javno priznavati, in ali nas sme kdo za to ob uradno določenih urah stavljati na odgovor.
Iz drugih krajev.
Gospod dvorni svetnik Fr. Šuklje
je šel v pokoj ter se je tudi že iz Dunaja preselil na nekdaj Rozinov grad v Kandiji pri Novem mestu, katerega je že pred par leti kupil ter popolnoma prenoviti dal.
Opomin nemškim mogotcem. Poljski trgovci v Varšavi in Krakovu so sklenili bojkotirati nemške fabrikante radi preganjanja Poljakov na Nemškem. To bo izvrstno zdravilo nemškim šovinistom in doseže gotovo željeni vspeh, ako bodo Poljaki vstra-jali pri storjenem sklepu.
Nov kmetijski list. V Trstu je začel izhajati »Vinarski in vrtnarski list« kot »glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico«. Izhajal bode jedenkrat na mesec, ureduje ga Anton Štrekelj, velja za leto eno krono.
Društvene zadeve.
Bralno društvo v Framu priredi v sredo, dne 13. svečana veselico s petjem, šaljivim srečkanjem in prosto zabavo v prostorih gosp. M. Turnerja, h kateri veselici se vabijo udje in po udih upeljani gosti Na veselo svidenje!	Odbor.
»Pevsko društvo Braslovče« priredi na 13. svečana 1.1. veselico (koncert) v prostorih g. Franc Grad-a.
Bralno društvo v Št. Ilju v Slov. gor. ima prihodnjo nedeljo t. j. dne 10. t. m. po večernicah v prostorih g. F. Celcerja svoj občni zbor z običajnim vsporedom. — Naše društvo je sklenilo, da ta predpust ne priredi nobene posebne slavnosti, razven petja onih domačih in sosednih pevcev. Komur zadostuje mila slovenska pesem in domača govorica, vsak nam je drag gost. Torej na svidenje dne 10. t. m. v Št. Ilju.
Bralno in pevsko društvo ,Maribor* priredi v nedeljo, dne 10. svečana 1901 gledališko predstavo v veliki dvorani »Narodnega doma«. Uprizori se: Brat Martin. Ljud-
ska igra s petjem v 4. dejanjih. Poslovenil M. Osamelec. Začetek ob 8. uri zvečer. Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5. vrste po 50 kr., od 6.—10. vrste po 40 kr. in od 11.—16. vrste po 30 kr., stojišče v dvorani 20 kr., sedeži na galeriji po 15 kr.. stojišče na galeriji 5 kr. Vstopnice se dobe dne 10. svečana 1901. od 2.-4. ure popoldne in od 7.—8. ure zvečer v »Narodnem domu«. Kdor ni ud društva, dobi vstopnico le, ako plača povrh 10 kr. na udnmi in postane na ta način ud društva. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 29. decembra 1900 do 18. januarja 1901 poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: »Ormoška posojilnica« 40 K; podružnica za Koujice 650 K; »Narodna čitalnica« v Ptuju na Silvestrov večer pri tomboli nabranih 15 54 K; ženska podružnica za Maribor po g. Ani Majcenovi 275 82 K; M. Skale iz Konjic za slovensko šolo v Mariboru 3 K; »posojilnica« v Makolah 30 K; župnik Mil. Schmid dar solčavskih Mohorjanov 16 K; kapelan pri Vel. nedelji Matija Eferl 2 K; »Posojilnica« na Dolu (Staj.) 10 K; c. kr. notar v Gor. Radgoni Oton Ploj 10 K, mesto venca pokoj, župniku Antonu Belšaku; kapelan v Slov. Bistrici Iv. Nep. Grobelšek zbirko 15 K, pošiljatelj je daroval 5 K; župnik Zdravko Mikuš in posestnik Matija Zupane iz Št. Jurija ob juž. železnici pa tudi po 5 K, želeč naj bi družba prospevala in rešila obilo otrok mili domovini! — Bla-gajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Narodno veselico priredijo Tomaževski rodoljubi v sredo, dne 13. februarja t. L, v prostorih gostilne g. Skerleca pri sv. Tomažu. Vspored: 1. Gledališke igre: »Oreh« in »Svoji kfsvojim.« 2. Šaljiva loterija. 3. Šaljiva pošta. Med posameznimi točkami svira godba. — Vstopnina: stojišča 10 kr., sedež 20 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Vinorejsko društvo v Vurbergu pri Ptuji bode dne 10. t. mes. ob 3. uri popoldne imelo v prostorih g. Janeza Krefelna, gostilničarja na Spodnji Grajeni. Govoril bode g. Bele o trtoreji in sadjarstvu. Nadalje se vrši pozdrav načelnika in volitev novega odbora, vsprejemanje novih udov, potem pa prosta zabava. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Bralno društvo v Studenicab priredi v nedeljo, dne 10. svečana, ob 5. uri popoldne veselico s petjem, igro, plesom, maske-rado itd. v gostilni g. J. Koropčevej v Studenicab.	Odbor.
Kmetijska zadruga v Št. Ilju pri Velenju prideljuje že čez pol leta prav fino namizno surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto toplo, da se odjemalci zglase. Podpirajmo naša domača podjetja, posebno ubozega kmeta!
Bralno društvo ,Sloga' v Čadramu bo imelo v nedeljo, dne 10. febr. 1.1. v prostorih g. Blaža Mlakarja veselico s petjem, deklamacijami, govori, šaljiviA srečolovom. Začetek ob 3. uri popoldne. Domače in sosede od blizu in daleč, posebno iz Konjic, Prihove in Keblja prav uljudno vabi odbor.
Športno društvo ,Maribor' ima svoj občni zbor dne 7. febr. 1901* v prostorih gostilne »Narodnega doma« v Mariboru ob 8. uri in v slučaji nesklepčnosti ob 9. ari zvečer s sledečim vsporedom: 1. Poročilo predsednikovo, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. dopolnilne volitve, 5. eventuvalnosti. Z velespoštovanjem Dr. Glaser, t. č. predsednik. Dr. Grossmann, t. č. tajnik.
Za božičnico slovenske šole na Muti so darovali: Rodoljubi marnberškega okraja in preč. duhovščina 48 K, g. A. Klobučar 12 K, g dr. Glančnik odvetnik v Mariboru 10 K, preč. g. J. Križanič kanonik v Mariboru 4 K, preč. g. Markovšek v Mariboru 2 K, preč. g. J. Majcen dv. kap. v Mariboru 2 K, g" dr. Firbas odvetnik v Mariboru 2 K, trgovec
j g. N. Prstec v Mariboru 1 K, trgovec g. Dolenc v Mariboru pa več ostankov blaga. Neimenovan preč. g. ob svojem obisku 5 K, g. F. Cerkovnik, kovač v Muti 80 h, g. N. N. mizarski pomočnik 70 h. Za vse blage darove se srčno izreka: Bog plačaj in nadalje priporoča.
Bralno društvo v Cirkovcah priredi v nedeljo, dne 10. svečana v starem šolskem poslopju šaloigro »Zamujen vlak« s predna-šanjem pesmi in z govorom, katerega je prevzel gosp. prefekt Korošec iz Maribora. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Kmetijsko bralno društvo v Starem trgu tik Slovenjegradca priredi v nedeljo t. j. 10. t. m. veselico s petjem in tamburanjem | v prostorih g. Petriča. Začetek ob 3. uri j popoludne. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
društveni odbor.
Bralno društvo na Dobrni ima svoj letni občni zbor v nedeljo 17. svečana z govorom in petjem. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. vrši se > sredo. 13. svečana veselica v prid uboge mladine v gostilni g. M. Peklarja se sledečim vsporedom: Krojač Fips ali nevarni sosed (burka v jednem dejanji), 2. šaljiva igra, 3. prosta zabava in ples. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Prireditelji vabijo na obilno udeležbo.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Ondotno »bralno društvo« izreka tem potom podpornim gg. udom Lud. Lederhas, c. kr. profesor v Ljubljani, Ivan Kralj, posestnik v Ilijaševcih in Alojzu Osterc, posestnik v Bun-čanih, najprisrčnišo zahvalo!
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet se približuje čas, ko se treba vpisati v družbo sv. Mohorja. Vabimo torej svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše domovine, a tudi vse one naše brate, ki so morali zapustiti rodno svojo zemljo in sedaj žive na ptujem, da se zbero vsi pod zastavo Mohorjeve družbe, da pristopijo in tako priskrbč za nje nadaljni pro-cvit. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko in narodno dolžnost, da je ud te naše družbe! Pristopajte ji sedaj zopet v prav obilnem številu, da bodo v jeseni naše družbene knjige zopet romale v kar največji množini po vsem Slovenskem, da je ne bo hiše in rodbine slovenske, kjer bi se ne prebirale Mohorjeve knjige, ki podajajo toliko primernega berila, koristnega pouka in kratkočasnega razvedrila.
Zato bodi naše geslo: družba sv. Mohorja ne sme nazadovati, marveč mora povsod napredovati, kjer je le mogoče. Mnogo je še krajev, kjer bi se moglo število naših udov-Mohorjanov še znatno povišati. Zato ostanejo naj družbi zvesti vsi njeni udi, a pristopi naj tudi čim več novih!
Književni dar, ki se udom pripravlja in deloma v družbeni tiskarni že pridno tiska, je za letos ta-le:
1.	„Zgodbe sv. pisma", VIII. snopič. — Mnogo prerano nam je zamrl g. profesor bogoslovja dr. Frančišek L a m p 6, ki si je pri Mohorjanih postavil neminljiv spominek s svojimi »Zgodbami«. Krasnega dela ni mogel dovršiti. Nadaljuje to delo na isti način profesor bogoslovja v Ljubljani, preč. g. dr. Jan. Ev. Krek. Delo se ne bo pretrgalo. »Zgodbe« bi pač ne smele manjkati v nobeni slovenski družini!
2.	„Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev svete vere.« Tega, našim časom jako potrebnega dela, katero spisuje g. župnik J. M. Seiger-schmied, izide letos I. zvezek. G. pisatelj v njem pojasnuje z umstvenimi dokazi in mnogimi izgledi temeljne resnice naše vere o Jezusu Kristusu, sveti cerkvi, o vstajenju mrtvih in božji previdnosti. Delo ¡zasluži čim največ bralcev. — Naše častite poverjenike in družnike moramo opozoriti, da letos ne izide molitvena knjiga. Družbena knjiga »Pa-
I met in vera« ni molitvenik, ampak poučna apologetična (bogoslovska) knjiga v večji obliki na 10 tiskanih polah, v obliki kakor lanska knjiga Anton Martin Slomšek. Zatorej ni treba dodajati veznine za molitvenik.
3.	„Umni kletar." Spisal ga je g. učitelj A. Kosi. Opisuje jako dobro in temeljito umno kletarstvo. Na 8 polah dodanih je mnogo lepih podob, ki vsebino^ dobro po-jasnujejo.
4.	„Za srečo!" V tej obširni povesti, ki obsega 12 pol v obliki »Večernic«, nam slika marljivi pripovedovalec g. Fr Malo-grajski življenje in trplenje slovenskih izseljencev. Povest bo zanimala vse bralce.
5.	„Slovenskih večernic" 53. zvezek obsega štiri lepe povesti, kratkočasno igro »Ne v d a j m o se!«, temeljit pouk o novem dohodninskem davku, več pesmij itd.
6.	„Koledar za I. 1902." bo izšel v dosedanji že priljubljeni obliki s kolikor mogoče raznovrstno, poučno in kratkočasno vsebino.
To je torej naš letošnji književni dar. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim večjem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsodi! — Gg. poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudo-ljubivo nabirajo širom domovine raztrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjam naj se odboru dopošljejo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol: marveč vselej naprej in navzgor!«
V Celovcu, dne 30. prosinca 1901.
Odbor.
Cerkvene zadeve.
V Št. Janu pri Dravogradu se v
dneh od 30. jan. do 6. febr. obhaja sveti misijon pod spretnim vodstvom treh gospodov iz Jezusove Družbe (Doljak, Vrhovec Žužek). Prepričevalni govori povzročujejo, da je udeležba navzlic slabim potom prav obilna. Naj bi bil tudi vspeh udeležbi primeren, v to pomozi Bog!
Sevnica ob Savi. Dan 27. januarija je bil za našo faro posebno vesel dan, ki ostane gotovo neizbrisno zapisan v srcih vseh dobrih — pa tudi mlačnih — župljanov. Kakor že na toliko drugih krajih naše domovine ustanovila se je ta dan tudi pri nas Marijina družba, v katero je bilo sprejetih 305 deklet. Po skupnem sv. obhajilu so Marijine hčerke krepko zapele družbino pesem. Vesel in navdušen glas Marijinih hčerk je bil priča to jutro, da je pesnik razumel srca pridnih deklet, ko je zapel:
Že dolgo sem vroče Zaupno molila, Da želja bi ena Se meni spolnila. Dočakati da Naj Bog mi z neba, Da v družbo Marije Sprejeta bi bila.
Vprejem, ki se je vršil popoludne je bil ganljiv. Marsikateremu so stopile solze v oči in hvaležen je priznal, da kaj tako lepega še ni doživel, in gotovo je tudi on čutil ob sklepu isto željo v srcu, katero tako lepo izrazi družbena pesem: Varuj družbo, Mati mila, Cvetko mlado rahlo to, v varstvu Tvojem, Da razvila, se čim dalje lepše bo. Sklepna procesija okoli cerkve pa je bila priča, da se vrle Marijne hčerke hočejo ravnati po besedah pesnikovih, ki poje:

Dočakala dan sem: na trauu svetinja Kot plašč me Marijin pred vragom zagrinja. Ne bo me je sram in proč je ne dam, Če svet me hudobni še huje preklinja.
Kar so doživele Marijine hčere danes, isto čaka v kratkem tudi mladeniče, kojih se je uže oglasilo nad 100.
»Podporno društvo organistov« pričelo je delovati. Prosimo torej vse, ki so pristop k društvu že naznan.li, da takoj pošljejo svoje doneske, vabimo pa tudi vse čč. gg. duhovnike in organiste in sploh vse prijatelje cerkvene glasbe, da pristopijo k našemu društvu ter nam tako omogočijo uspešno delovanje. Društvo je ustanovljeno za lavantinsko, ljubljansko, goriško, krško in tržaško-kopersko škofijo ter ima sedež v Celji na Spod. Štajerskem.
Namen društva in razvrstitev udov pojasnijo naj sledeči odlomki iz društvenih pravil :
Namen: a) preskrbljevanje onemoglih ; b) podpiranje vdov in sirot; c) podpiranje podpore potrebnih, bolnih in brez lastne krivde brezposelnih udov; d) dosega ugodnejših službenih in plačilnih razmer; e) prirejanje glasbenih kurzov za organiste in f) ustanovitev glasbene šole in izdajanje glasbenega lista, kadar bi se zdelo društvenemu vodstvu potrebno.
Udje: Društvo obstoji iz rednih, podpornih, ustanovnih in častnih udov. Redni udje zamorejo biti vsi pri rim. kat. cerkvah službujoči organisti, ki se zavežejo plačati mesečno po 1 K. Podporni udje postanejo, brez ozira na stan in spol, tiste osebe, družbe in društva, katere plačajo društvu najmanj vsako leto 4 K. Ustanovni udje so tisti, kateri enkrat za vselej v teku enega leta vplačajo 50 K v društveno blagajno. Častnim udom morejo se pri občnem zboru imenovati osebe, koje so si pridobile posebnih zaslug.
Pri vstopu plača se vpisnine 4 K in 10 h za pravila, katera,, dobi vsak ud s sprejem-nico vred.
Želeti bi bilo, da redni udje (organisti) pošiljajo udnino, če mogoče, za več mesecev naprej, ker se s tem blagajniku mnogo dela prihrani. Tudi darovi se hvaležno sprejemajo, imena darovalcev objavljala se bodo v raznih listih. Vse pošiljatve, ki se tičejo društvene blagajne, naslovijo naj se: Karol Bervar, mestni organist in blagajnik »Podpornega društva« v Celji.
»Podporno društvo organistov«
Josip Karanikar, Silvester Šentjurc, tajnik.	predsednik.
Loterijske številke
Gradec 1. februarja 1901. 35, 51, 87, 8, 7 Dunaj » » » 53, 57, 27, 6, 79
Chief-Office: 48 Brixton-Road London, SW.
A. Thierry-jevo pravo centifolijo mazilo
Slatini.
je najboljše vlačno mazilo, ima po dobrem osnaženju bolečino olajšujoč učinek in hitro zdravi, odpravi z omehča-njem vsakovrstna vrinjena telesa. — Je za hrlbolazce, kolesarje in jahače neobhodno potrebno.
C> c* C* Dobiti je v vseh lekarnah. .3 .) .3 S pošto frankirano 2 lončka 3 K 50 v, 1 lonček za poskus proti nakaznici 1 K 80 v razpošilja s prospektom in z imenikom prodajalnic za vse dežele sveta lekarničar A. Thiery-jeva tovarna v Pregradi pri Rogački Svari se pred ponarejanjem in se opozarja na zgoraj zaznamov ano na vsakem lončku vžgano znamko.	16 25—5
Oznanilo.
Hranilno in posojilno društvo v P t u j i,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo
na
64 2—2
dne
obesil zbor c-^-
14. febr. 1901 ob 10. ozir. 11. uri predpoldnem v dvorani „Narodnega doma" v Ptuji.
Dnevni red:
1.	Prečita se poročilo ravnateljstva za leto 1900;
2.	Predloži se računski zaključek za leto 1900;
3.	Poročilo nadzorstva gled6 računskega zaključka in nasvet o porabi čistega dobička; sklepanje o nasvetih;
4.	Slučajnosti.
Če bi na prvi občni zbor ob 10. uri predpoldnem ne prišlo zadostno število zadružnikov, vrši se v smislu zadružnih pravil drugi občni zbor istega dne, po istem dnevnem redu in v istih prostorih ob 11. uri predpoldnem.
Na Ptuju, dne 28. januarja 1901.
it-avnateljstvo.
V dobi od 4. do 16. marca 1901 vršili se bodo na vino- in sadjarski šoli v Mariboru pomladanski tečaji z sledečim vsporedom r
1.	Poduk v vinogradarstvu in sadjarstvu za posestnike vinogradov, sadonosnikov in druge prijatelje teh panog kmetijstva. J #
2.	Poduk viničarjev in pa praktičnih sadjarjev in cesta?jev.
Prvi poduk ima namen, najvažnejše na polji vinogradarstva
in sadjarstva posebno z ozirom na današnje potrebščine teoretično in praktično raztolmačiti; drugi poduk pa služi namenu, da-M vini-čarji in sadjarji v pomladanskem delu po vinogradih in sadonosnikih do dobrega praktično izvežbajo.
Število vdeležencev je za vino- in sadjarski tečaj omejeno z 40, za viničarski tečaj pa z 30.
Oni viničarji in sadjarji, ki niso poslani v dotični tečaj od občine ali od kake druge strani, od katere bi dobili podporo, d^bija podporo tu, ako dokažejo z, od občinskega urada potrjenim spri-spričevalom, da so te potrebni.
Vdeleženci obeh tečajev naj škarje in nož seboj prinesejo.. Dobro tako orodje kakor tudi drevesno žago in strugala za drevje dobijo pa tudi lahko po posredovanji zavoda v najprimerneji obliki in kakovosti tu.
Prijaviti se je treba do 1. marca pri podpisanem ravnateljstvu.
Maribor, 1. svečana 1091.
75 3—1
Ravnateljstvo dež. vino- in sadjarske šole t Marita.
Za bolne na želodcu, in stare ljudi.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, GoUč p. Konjicah, Štaj.
1 stekl. za 1 gld. 50 kr. se dobi pri ¿j. Q^MESt, PSPOSKa DljC3, MarM.
„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše ua Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 7
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.
m
Kanarčke
lastne odreje, lanske, čistokrvne — trdo-gorske (harcer) plemenite drdrače in piskače po 9, 12, 15 in 18 K; polkrvne — izborne pevce po 5, 7, 9 in 11 K; samice po 3 ozir. 2 K priporoča p. n. prečasti-tim duhovnikom in p. n. slavnemu občinstvu proti poštnemu povzetju v osemdnevno poskušnjo Emilj. Weixl, v Maribora, Zoiijni trg 3. 56 3—2
Da bodo vaše
08TIJE a
_.S
pošteno-vesele,
kupite si za 1? kr. za to jako primerno knjižico
„Ženitovanje"
spisal L. Stepišnik.
Znesek naj se pošlje v markah.
Knjižico prodna Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
22SSS3S?
fwllWlw
J. Pserhoferja čistilne krogljice
so že več desetletij najbolj razširjene in je malo družin, kjer bi to lahko in prijetno delujoče domače zdravilo manjkalo, katero je od mnogo zdravnikov pri hudih nasledkih slabega prebavanja in telesnega zapora občinstvu priporočeno. Od teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhoferjeve krogljice ali Pserhoferjeve kri čistilne krogljice znane, velja ena škatla z 15 krogljicami 21 kr, eden zavitek z 6 škatlami I gld. 5 kr; pri predpošiljanju denarja velja, poštnine prosto: I zavitek I gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr, 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. — Navod
o porabi se priloži.
Jedina izdelovalnica in glavna založba za razpošiljanje:
I. Pserlioferja lekarna 4710 2
Dunaj, I., Singerstrasse Nr. 15.
Prosimo, da se izrečno zahteva D4£* Pserhofer-Jeve teločlstilne krogljlee"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis JI. Pnerhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je
videti na navodilu za porabo.
I
Balzam za ozebline J. Pserhoferja.
1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Pserhoferjev trpotčev sok, za raz-
lizenje, ena steklenica 50 kr. Pserhoferjev balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Stollovi Kola-izdelki izvrstno krepčalo za želodec in živce. 1 liter Kola-
vina ali eliksirja 3 gld., '/« litra 1 gld. 60 kr., '/« litra 85 kr.
Pserhoferjeva britka želodčna tinktura, (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Pserhoferjev balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Tanokininska pomada J. Pserho-fer-ja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol A. W. Bnlri-cha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje preskrbi. Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.
l>r. pl. Trn k««*z vja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
Mama Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča j po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani J sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj poši ljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodi- J
lom o uporabi.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, ma-1 lokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne
razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnk6ozyjev Kakao sladni čaj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje ——————hranilno sredstvo. Zavojček ('/« kile vsebine) 40 h,
14 zavojčkov samo 5 K.
527 12—2
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja ŽelodeČne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. — Deluje pomirjajoče, ————— krepilno bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
Krogljice odvajalne, želodec čistilne, čistijo želodec, odvajajo blato, —odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 80 h, tri škatlje 2 K. Prsni, pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim 1	apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj,
vzbuja tek in tvori kri. — Steklenica K 1-12, pol tucata K 5.
Drgnilni ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporoč-
- ljiv je kot boli utešnjoče, ublažujoče drgnenje v
križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. — Steklenica K 1, šest stekl. K 4'50.
Tinktura za kurja očesa.
preskušeno sredstvo proti bolestnim ] kuijim očesom, bradavicam, roženci, žulim iD ozeblinam. Ima to veliko | prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Varstvena znamka.	Steklenica 80 h, šest stekl. 3 K 50 h.
Ker je vedna »krb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo Iste posebno na dr. pl. X r n k oez y j a redllne pripravke za živino.
Živinski relll,ni Prašek za notranjo rabo - pn kravah, volih in konjih. Že
Varstv. znamka.
blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodom glede uporabe 1 K, 5 zavojev samo 4 K.
Prašičji
redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za znotra-
Varatven» znamka.
....	Varitv. znamka.
Hjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, 5 zavojčkov sam1? 2 K. — Po»wTa prašek kakor tudi kakao sladni čaj se smeta prodajat» v vsaki trgovini. Ako ju ne bi bilo dobiti v vaši trgovini, pišite na gornjo lekarno.
■ ■ ■
■ n ■ ■
Močen kovaški neenec iz dežele se sprejme pri Bogomil Fogel, kovaški mojster, Gleisdorf pri Gradcu.	57 3-2
■■■■■■■■■■■
JLep gozd
za izsekati, čez 4 orale, se prostovoljno takoj po ceni proda. Nahaja se blizu Male Nedelje pri Ljutomeru. Natančneje se izve pri Mariji Grossmann, grajščina Gleichen-berg, Štajersko.	62 2—2
Služba cerkovnika
in organista
v Pamečah se odda. Oglasiti se je takoj, nastopiti pa pozneje.	49 2—2
Proda se takoj
p o s e is t v of
zidana, z opeko krita hiša in 7 oralov zemlje obstoječ z njiv, travnikov, sado-nosnika in vinograda. Natančneje se izve pri lastniku Jakob Vonbek, Vodole.
43 3-2
Zbirajte obrabljene
poštne znamke
vseh dežel, vseh vrst, tudi celo navadne. Rabijo se za vzgojo ubogih dečkov v duhovnike. Lepi nabožni spominki, rožni venci, svetinj ice sv. Antona in Jezuička v Pragi se pošljejo v dar za poslane znamke. Vpraša se in znamke se pošiljajo na Bureau Betlehem v Bregenz, (Vorarlberg.)	540 (25-6)
Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za Šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica).
Dobi se pri 19-27
R Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
Večje posestvo
ne daleč od železniške postaje se prostovoljno proda. — Obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, mlina, rezalnice in mlatilnice na vodo in ribnik za prido-bavo ledu z poprečnim letnim prispevkom 600 K, potem polja in travniki 19 ha 35 a 87 m*, gozdov 7 ha 90 a 14 m' vse v ravnini. Cena 28.000 K, kupčina pod ugodnimi pogoji. — Vpraša se pri c. kr. bilježništvu (notariat) v Slovenjem gradcu._61 3—2_
Poljski malec
(gips), ki je najboljši ter naj-izdatnejši umetalni gnoj, priporoča M. Berdajs, zaloga špecerijskega blaga in semena v Mariboru. 58„
3—2
Oves
za seme,
domačega pridelka, najrodovitnejše vrste za Spodnje Štajersko VVilkom in Dupaner proda Karol Hermann v Laškem trgu.
48 5—2
Išče se ^ f 4 ^
šafer ^
kateri mora biti oženjen ter v poljedelstvu in živinoreji dobro izurjen. — Ponudbe naj se pošiljajo na oskrbništvo graščine Turnisch pri Ptuju.	34 3—3
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali sprejme ■e takoj v trgovini mešanega blaga Slavlneo & Seleker v Šmartnem pri Litiji, Kranjsko.	51 3—2
Fosforjevo © o 0 © O © kislo apno
za živino priporoča 59 3-2
M. Berdajs, Maribor.
Slikarskega učenca
sprejme takoj Franc Kollar, slikarski mojster v Mariboru, Viktringova ulica 23.
68 2—1
Absolviran
vinorejski učenec
išče na kakšnem večjem posestvu službo pod štev. 65 kot gospodarski pristav. — Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu tega lista.	65 2—1
"901
-m
z 9 stanovanji iu z vrtom za zelenjavo se takoj proda: Augasse 23, Maribor.
V najem se da tudi lepo posestvo. Natančneje se izve pri lastnici: Mellin-gove ulice št. 52.	67 3—1
Pridnega učenca
za kovaško obrt sprejme Franc Vihar, kovaški mojster v Framu. (Frauheim.)
69 2—1
EJC Najboljše seme
pravega Kašelskega zelja,
Lepa hisa
katero naredi lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji — prodaje 30 gr. za 1 K. Ig. Mercina, posestnik v zg. Kašlji p. Zalog pri Ljubljani.	72 8—1
Pri mojem mlinskem posestvu imam
praseta za pleme
kakor tudi svinje prave Yorkshirske pasme vsake starosti prodati. Ravno tam je oddati tudi dva osla zelo po ceni. Anton Jurca, Ptuj.	70 2—1
BNB~ Oves
(Willkomm)
To najboljše pleme ovsa rodi v vsaki zemlji, najprej dozori in se je kot najplo-dovitnejše izkazalo, ima visoko in dobro slamo za klajo in se ne poleže. Ker se mora ta oves na redko nasejati, zadostuje 50 kg na oral. — Razpošilja se 25 kg za 9 K. — 50 kg. za 17 K. — 100 za 32 K. z vrečo vred. — Vzorne vrečice po 5 kg. frankirano z pošto razpošilja za 3 K 20 v oskrbništvo grajščine Golitsch pri Konjicah, Štajersko.	71 5—1
Krepek učenec,
krščanskih in poštenih starišev ter priden sprejme se takoj v kmetijskem društvu na Laškem.	73 2—1
Izjava.
Jaz, Janez Ban, pristaš demokraške stranke izjavljam pred] sodiščem, da sem 1. decembra 1. 1. brez povoda javno očital g. Janezu Cemažar, kaplanu, da ne spolnuje svoje stanovske dolžnosti. To preklicujem kot obrekovanje.
Sevnica, 26. jan. 1901.
74 i-i Janez Ban.
Doleten hlapec
še nepokvarjenega značaja, ki je popolnoma izurjen pri konjih in razumi vsa kmetijska dela, se išče. Vojaki konjiki imajo ¡prednost. Služba, pod jako ugodnimi pogoji, se lahko nastopi v nekoliko tednih — kje? — to pove upravništvo.
66 1
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Konja
— skopljenec, sirec, 151/i pesti visok, 5 let star, jak ter vrl v voz in koleselj — proda Viljem Leyrer v Mariboru, gosposke ulioe 22.	40 1—1
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Poh.
ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo, dne 17. svečana 1900
ob pol 9. uri dopoldne v šoli pri Sv. Kunigundi na Pohorji s. sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrditev letnega računa za leto 1900.
3.	Sprememba pravil.
4.	Nasveti.
K obilni udeležbi vabi
76 i-i	Načelstvo.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
OZNANILO.
Za sklic zapuščinskih upnikov.
Od e. kr. okrajne sodnije v Mariboru se vsi tisti, ki imajo na zapuščino dne 25. listopada 1900 z oporoko umrlega gospoda Franca Schvvarz-a, župnika v Kamci kako tirjatev, pozovejo, pri zgoraj imenovani sodniji
14. svečana 1901
ob 9. uri dopoldne t. s. št. 2. z dokazilom njihovih tirjatev se oglasiti ali pa dotične prošnje poslati, sicer izgubijo, če se oglašene tirjatve poplačajo, vso pravico na zapuščino, ako jim zastavna pravica ne pristoji.
C. kr. okrajna sodnija Maribor, oddelek V,
46 l	dne 22. prosinca 1901.
Kapun.
Vabilo
79 1—l
na
1
redni občni zbor
kmetijskega društva v Leskove
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
ki se bode vršil
v nedeljo 17. februvarija 1901 ob 3. uri popoldan
v hiši štev. 2 na Leskovcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva in računskih pregledovalcev. — 8. Odobritev računa za leto 1900. — 4. Volitev načelnika, blagajnika, tajnika in treh odbornikov.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se skliče tretji občni zbor isti dan eno uro pozneje z enakim sporedom, pri katerem se bode zborovalo ne glede na število članov.
JVačelstvo.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London SW.
menje v zeleni barvi.
Na košček sladkorja naj se vzame po potrebi 20 do 40 kapljic
A. Thierryjevega balzama
kateri je z zeleno nunsko tovarniško varstveno znamko in z klobučkovim zatvorom: — „Allein eeht" — previden. Temu balzamu se mora zato prednost dati, ker se lahko ne samo zunanje ampak tudi notranje v mnogih slučajih porabi in dobro vpliva.
S pošto frankirano 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K. Steklenice za poskus proti nakaznici po 1 K 20 vin. s prospektom in. imenikom prodajalnic vseh dežel sveta razpošilja lekarničarja A. Thierry-jeva lekarna v Pregradi
pri Rogački Slatini. Svari se pred ponarejanjem in naj se pazi na v vseh državah registrovano nunsko tovarniško zna-
3 17 25—5
78 1—1
VABILO
na
redni občni zbor,
katerega priredi
hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
dne 21. februvarja 1901 ob 1. uri popoldne.
Dnevni red:
2. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo računskega pregledovalca o letnem računu in nasvet o porabi čistega dobička. — 8. Volitev načelstva in nadzorstva. — 4, Slučajnosti.
Ko bi ob določenej uri, v smislu pravil, občni zbor na bil sklepčen, otvori se ob 3. uri popoldne drugi, po ravno istem dnevnem redu.
Na^elstvo.