Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 142. . Izvcn Ljubljane 8 vin. y Ljubljofii, v lorek, 24. iUHijfl 1913. Leio XLL == Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . E 28-— m en meseo „ • • »i 2*20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29'— s« ostalo Inozemstvo , „ 35'— V LJubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— za ea mese- „ . . „ 2'— V opravi prejema; mesečno „ 1*70 = Sobotni izdaja: = sa celo let ...... 7-— ea Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12'— Inserati: Enostolpna peUtvrsta (72 ma): za enkrat . . . . po IS v za dvakrat . • • • ,, 13 ,, za trikrat • • « « »p 10 „ ia večkrat primeren popnat. Porsčna oznanili, zafevale. esmrMee Iti.: enostolpna petitvrsta po 18 Tli. . Poslano: n. enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, isvzemil na« delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni rad. Drednlfitvo je v Kopitarjevi nlloi štav. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona it. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Francoske ležave. Nekako dvajset let vlada na Francoskem neomejeno svobodomiselni ra-dikalizem. Uveljavil je postave zoper cerkvene rodove, šolo popolnoma raz-kristjanil, izvedel ločitev cerkve od države in iz javnega življenja izbrisal sploh vsako sled krščanstva. Kaj je bil uspeli tega sistema? Ali se je izpolnilo to, kar si jo liberalno časopisje celega sveta od Francije obetalo? Največji prijatelj Francozov mora priznati, cla so dejanski rezultati daleč za pričakovanji in da je danes Francija v mnogem oziru na slabšem nego jc bila pred radikalno dobo. Najbolj se pozna to na mednarodnem polju. Francija, ki je bila takrat, ko se je dvozveza ustanovila, sila pomemben faktor v evropskem koncertu, je danes kljub temu, cla se jc francosko - ruska alianca izpopolnila z dogovorom z Anglijo. popolnoma izmenjala svojo prvotno vlogo: dočim jc bila takrat Rusija od nje odvisna, jo danes Francija popoln vazal Rusije. Francija kreditira, Rusija vlada, in čo, bi rusko carstvo Francijo pustilo na cedilu in pristopilo nemškoavstriiski zvezi, postane republika kljub svojemu bogastvu največja sirota na evropskem kontinentu. Oglejmo si samo dogodke letošnjega lota. Nemčija zviša z žrtvijo ene milijardo. mirovno prezenčno stanje svoje armade v taki meri, da bo v Nemčiji odslej leto za letom nad 800.000 mož stalno pod orožjem. Rusija in Anglija pritiskata na Francijo, naj to parali-zira, toda republika tega. ne zmore! Zakaj pred par desetletji razlika med številom prebivalstva v Franciji in v Nemčiji ni bila znatna, zdaj pa bosta kmalu na vsakega Francoza prišla clva Nemca, število prebivalstva, na Francoskem ))a vsako leto rapidno pada. Z največjo težavo sc da na Francoskem v miru vzdrževati nekaj nad 400.000 mož armade, pol meni, nego Nemčija! To je seveda merilo za vojsko. Materialistično življenje moderne Francije jc zadušilo vire pomladka v ljudstvu. Franciji nc preostaja drugega kakor da zopet uvede triletno vojaško službo, to je, da kvantitativnemu povečanju nemške armade, kjer služba ostane dveletna, postavi nasproti kvalitativno izboljšanje svoje. Toda kaj vidimo? Vojaki prirejajo demonstracije, pretijo s sabotažo in s tem, da bodo po preteku svoje dveletne službene dobe sami domov odšli! Ne sme se pa prezreti, da Francija ni še čisto pri kraju. Kar so francoskega vojaka tiče, je od nekdaj neubogljiv, samostojen, muhast v miru, v vojski pa imeniten dečko. To se vidi tudi zdaj v Marokku. Dočim Lahi v Tripolisu ne morejo izlepa nikamor, Francoz naglo in zmagovito prodira, naj bodo težave še tako velike. Francoski' vojak bolj s svojo glavo misli, nemški je bolj dresiran. Discipline Francoz od nekdaj ne pozna, če se mu nc zdi v momentu nujno potrebna. Vendar pa ostanejo taki pojavi kakor sedanji pomisleka vredni in bi bili za časa konservativnih vlad, n. pr. pod Mac Malionom, nemogoči. Pomisliti je pač, da so ti vojaki prišli iz brezverske državne šole, kjer jih izrečno uče, da ni ne Boga ne sploh kake druge avtoritete, ki bi človeka vezala, razun lastne pameti. Vendar Francozi sami izpregledu-jejo. Radikalizcm pojema ocl leta do letu. njegovi neuspehi so prcočitnl. Cerkve radikalizcm ni ugonobil, liač pa bo sebe! Poincares pomeni prehod iz radikalizma k zmernejšemu liberalizmu, nazaj k tradicijam iz boljše dobe, dokler šc ni prepozno. Cerkev puste zdaj kolikortoliko pri miru, ljudstvo se navdušuje za močno in zvesto armado, ki l>i bila moralna protiutež proti revolucionarnim težnjam, politiki se l>a-vijo z uvedbo pravične volilne reforme, ki bi dala tudi antiradikalnim elementom priložnost vstopiti v javno areno. In tako jo mogoče, da se Francija rc-generira, kar bi bilo zlasti z ozirom na potrebo protiutež! proti germanizmu lo želeti. Kiloilo-ndHim šMmlrn. V duhu in pu srcu ste bili žc zdaj naši. matura Vam bo odprla pot v življenje, kior pokažete, da ste bili v resnici naši in da hočete delati v zmislu katoliških načel. Zdaj je najlepši čas — na razpotju — čas resnega, zadnjega sejanja: volite si poklic. Pa naj bo ta že kakršenkoli, pred Vas stopa prva naša organizacija, ki združuje mlado laiško in bogoslovsko inteligenco — Slov. Dijaška Zveza. Dozdaj Vam šo ni bilo dano nastopiti javno, pokazati povsod, kaj ste, in ni Vam bilo dovoljeno dati duška svojemu mlademu navdušenju. Slov. Dijaška Zveza Vam je prva, ki Vas "vabi, da zastavite svoje ferialno delo pod njenim okriljem. Vabimo Vas najpri-srčnejSc, sprejemamo Vas odkritih src. Naše izobraževalno delo potrebuje mladih, agilnih moči, nesebičnih delavcev, ln taki ste Vi — mladost ni egoistična — vsak naš član naj bo delavec. Mož rabimo, ki bodo krepko prijeli za veslo, ne pa množice na obrežju, ki kritikuje, m: rga in obupuje. Mnogi izmed Vas so sc namenili na daljno pot tujine, na romanje vse-učiliških lc). »Danica«, »Zarja«, »Dan« — ta naša trojica čaka. cla Vas gotovo sprejme v svojo sredo. Težko jc svetovati kraj; kamor koga žene, tja naj so napoti, povsod bo sprejet enako prisrčno. »Danica« na Dunaju jo naše najstarejše in najštevilnejše društvo in nudi vsega, kar je treba našemu akademiku v svetovnem mestu. Gotovo je, cla veliko mesto vleče — razširite si obzorje, večje so ugodnosti za strokovni in stranski študij; neprimerno večje pa so tucli nevarnosti zablod. — »Danka« Vam bo sredi hladnega vrvenja tujega sveta gorko srre, domovina v malem — zato pridite in pozdravljeni! »Zarja« v Gradcu je drugo naše akademično društvo, ki Vas bo z veseljem sprejelo. Gradec jo bliže domu, ima pa tudi vse, česar potrebuje naš dijak. Predvsem pa Vam »Zarja« nudi , priliko vršiti orgahizatorično in narod-no-obrambno delo praktično tucli med šolskim letom. Tam boste blizu svojih ljudi, ne samo z akademiki — v Gradcu živite kakor doma. »Dan« v Pragi, naše najmlajše društvo, pa Vas najželjneje pričakuje — ker je tudi najmaloštevilnejše. Naš ponos je, da imamo sredi glasovitega središča. slovanskega svobod omiselstva svoje akademično društvo — kar klofuto bi si dali sami, ako bi »Dan«, ki daje polno luč naši organizaciji, moral zamreti. A ni samo ta vzrok in tudi ne največji, ki zahteva, da se enkrat otrese-mo Dunaja in Gradca. Praga ni samo veliko mesto kot. Dunaj in Gradec, ampak je tudi mesto s popolno slovansko kulturo, katere ravno mi Slovenci najbolj potrebujemo. Pustimo češko svobodomiselnost ocl stran in našli bomo v češkem javnem življenju marsikatero inicijativo, katero lahko uveljavimo v domovini in s tem izpolnimo svoje katoliško gibanje. Predvsem pride v poštev gospodarska organizacija in narodno-obrambno delo, ki, lahko re- čemo, da je v svojem zistemu velika popolnejše kot nemško. In kako neobdelano polje imamo mi v tem oziru! Kdor čuti v sebi energijo in veselje do dela, la naj pride in naj se ne ustraši oddaljenosti iz domovine. Nc bodimo komoclni in mehkužni. Tudi draginja jo v Pragi manjša kot v Gradcu in na Dunaju. Zato, dragi tovariši, odstopata tudi »Danica« in »Zarja« svojo prvo pravico »Dnevu« in Vas z njim vred vabita predvsem v zlato Prago. Pa pojdite na pot žo kamorkoli zavedajte se predvsem, da postanete naši akademiki. Naše delo mora biti \ prihodnosti potencirano, a to bo mogoče le po delavnih močeh. Kdor ni prešin jen z našimi načeli, kogar no navdaja sila katoliškega ognja, tisti sf pa tucli v naših društvih no bo počuti, dobro, in izločila ga bodo ali pa bo odpadel sam. Zato vabljeni in pozdravljeni, nov^ borilci, novi delavci! Za slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju: stud. pilil. Franc Koblar, t. č. predsednik, stud. phil. Silvester Kranjec, I. č. tajnik. Za slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu: stud. phil. Josip Gombotz, t. č. predsednik, stud. iur. sip Bitežnik, t. č. tajnik. Za slov. kat. akad. društvo »Dam \ Pragi: cand. iur. Miloš Zavadlal, t. č. predsednik, stud. iur. Franu Bratina, t. č. tajnik. Seja gosposke zbornice. Odločna izjava škofov. — Čestitka nemškemu cesarju. Gosposka zbornica jo imela včeraj svojo sejo. li kateri predsednik kne? Sch\varzenberg ni prišel in jo je zato otvoril ob 3. uri 10 min. popoldne podpredsednik knez Fiirstenberg, ki se spominja 25 letnega jubileja nemškega cesarja Viljema in si izprosi dovoljenje, da sme v imenu gosposke zbornice nemškemu cesarju čestitati. Nato storita obljubo novoimenovana člana gosposke zbornice dr. grof Zcdlitzky in baron Henrik Kotz pl. Dobrz. Predsednik sc nato spominja umrlih članov gosposko zbornice clr. Jožefa. Ungorja, barona Pasettija in viteza Lozinskega. Prečita se nato sledeč dopis pra< škega kardinala nadškofa, barona pl. Skrbenskega predsedstvu gosposke zbornice: »Kakor so razvidi iz tozadevnih obvestil, sc bo gosposka zbornica kmalu pečala s poročilom posebne ko- LISTEK. Pismo iz mojega mlina. (Francosko spisal A. Daudct, poslovenil J. Gruden ) Balade v prozi. Ko sem danes zjutraj odprl vrata, jc obdajala moj mlin velika preproga kri-stalnobelc slane. Trava jc bliščala in pokala kakor steklo. Ves hrib se je tresel mraza ... Za en dan sc jc moja draga Pro-venca prcoblekla v pokrajino severnih medvedov. Med smrekami, okrašenimi z ivjem in med šopi sivke, ki so razcveli v kristalne kite ,sem spisal ti dve baladi z nekam germansko fantazijo ... Ivjc je metalo name svoje bele iskre in visoko gori na jasnem nebu so letele štorklje v velikih trikotih iz dežele Heineja proti jugu, proti Camargui in vpile: »Mraz je ... mraz 1. Smrt Deliinova. Mali Delfin jc bolan, mali Delfin bo umrl... V vseh cerkvah kraljestva jc Najsvetejše izpostavljeno noč in dan in velike sveče gore za ozdravljenje kraljeviča. Ulice stare preslolice so žalostne in tihe, zvonovi molče, konji gredo v koraku ... Pri vhodu v palačo gledajo radovedni meščani skozi zamrežena vrata na Švicarje s pozlačenimi trebuhi, ki sc resnih obrazov pogovarjajo na dvorišču ... Ves grad jc razburjen ... Komorniki in majordomi hodijo letajc po marmornatih stopnicah gorindol. Galerije so polne pa-žev in dvornikov, ki letajo po prstih od ene skupine do druge in izprašujejo, kaj je z Delfinom. Na visokih peronih si častne dame vse objokane delajo velike pok Ione in si brišejo oči z lepimi obrobljenimi robci. V Orangeriji sc zdravniki posvetujejo. Vidi sc skozi okno, kako mahajo z dolgimi, črnimi rokavi in doktorsko pripogib-ijejo svoje lasulje. Delfinov vzgojitelj in oproda promenirata pred vratmi, čakajoč sklepa fakultete. Kuharski vajenci prilele mimo, a ju nc pozdravijo. Gospod oproda preklinja kakor pagan, gospod vzgojitelj pa citira Horacijcvc verze ... Medlem pa sc čujc od konjskega hleva dolgo, jokajoče razgetanje. Konjski hlapci so pozabili na Delfinovega rjavca, ki zdaj kliče in kliče v žalosti in lakoti pred praznimi jasli... In kralj? Kje je? Kralj sc jc zaprl čisto sam v neko sobo koncem gradu. Veličanstvo ne marajo, da jih kdo vidi, ko jočejo ... Za kraljico je lo nekaj drugega. Nepremično sedi pri zglavju malega Delfina, njen lep obraz je ves objokan, ves solzan ... ona pa ihti glasno pred vsemi kakor žena suknarjeva. Na čipkasti postelji leži z zaprtimi očmi mali Delfin. Bled jc, bolj jc bel kakor blazine, na katerih počiva. Vsi menijo, da spi... Toda nc, mali Delfin nc spi. Obrne sc k svoji materi in videč jo. da joče, pravi: >Gospa kraljica, zakaj jočete? Ali mislite v rcsnici, da umrjem?« Kraljica hoče odgovoriti, a ihtenjc ji zaduši besedo. Nc jokajte vendar, gospa kraljica! Ali ste pozabili, da sem jaz Delfin, in Delfini nc smejo umreti kar tako, Kraljica ihti še bolj in malega Delfina popade strah. Ola. pravi, jaz nc maram, da pride pome smrt, zabranim ji gotovo, da nc pride tu sem. Pride naj šc to uro štirideset močnih landskncchtov, da zastražijo postelj. Sto debelih topov naj bedi noč in dan pod gradom! Netilo naj bo prižgano! Gorje smrti, ako sc nam drzne približati. Kraljica namigne služabnikom, da ustreže kraljeviču. Takoj sc čujc na dvorišču rožljanje topov, valečih sc zdaj sem, zdaj tja. Štirideset landskncchtov pride s partizanami v pesteh in sc postavi krog sobe. Sami stari soldali sivih brk. Videč jih mali Delfin, ploska z rokami. Enega izmed njih spozna in ga pokliče: Lotringec! Lolringcc! Ta stopi za korak proti postelji. >Rad, zelo rad tc imam, moj stari Lotringec. Pokaži mi malo svoio veliko sabljo! Če pride smrt, jo bo treba ubiti, kaj ne?« Lotringec odgovori: Da, monsignov.4 Dve debeli solzi mu tečeta po ustrojenih licih. V tem se približa malemu Delfinu spovednik. Dolgo se čisto tiho pogovarja v njim, kazaje mu sveto razpelo. Mali Delfin ga posluša začudenega obraza in ga mahoma prekine: vRazumcm dobro ,kar pravite, gospod abbe. Toda ali bi moj dobri prijatelj Beppo nc mogel na vse zadnje umreti mesto mene, čc bi mu dali veliko denarja?« Spovednik govori dalje tiho ... prav tiho ... Mali Delfin gleda vedno bolj začudeno. Ko spovednik konča, mali Delfin težko vzdihne in pripomni: »Vse to, kar mi pripovedujete Vi, je zelo žalostno, gospod abbe. Toda nekaj mc tolaži, in lo jc, da bom ostal šc vedno Delfin tudi lam gori v zvezdnem raju. Vem, da jc ljubi Bog moj bratranec in bo gotovo ravnal z menoj tako kot zahteva moje dostojanstvo. Polcm sc obrne k svoji materi in pristavi: Prinesite najlepšo obleko, jopič iz belega hermelina in moje škrlatne eskar-pine! Hočem biti snažen in lep, ko grem j med angele in stopim v rai v obleki Del-I finovi.* mifije z ozirom na vladni predlog glede na pogodbo o zakonskih in va-ruških zadevah, ki »e je v Haagu podpisala. V tej zadevi mi je čast, da v imenu in po naročilu tistih članov gosposke zbornice, ki pripadajo avstrijskemu episkopatu, podam sledečo izjavo: Avstrijski episkopat zna splošno ceniti tiste ugodnosti, ki jih nudi haaška konvencija, a ker ta pogodba v več točkah utrjuje omejitev pravic, ki grejo v zakonskih zadevah izključno katoliški cerkvi, se episkopat glasovanja o tej predlogi ne more udeležiti. Praga, dne 20. junija 1913. — Zbornica nato reši postavo o oprostitvi pristojbin pri prisilnem klanju. Haaška pogodba glede na zakon in varuštvo se odobri brez razprave, nakar se seja zaključi. Dne 26. t. m. ima gosposka zbornica zopet sejo. Cesni policijski red in državno policija v LJubljani. Liberalci po Ljubljani našo stranko dolže, cla jc ona kriva, cla prebivalstvo čuti strogost cestnega policijskega reda. To pavšalno dolžitev moramo temeljito zavrniti in konstatirati, cla je temu krivo naziranje bivšega liberalnega občinskega sveta za mesto Ljubljana, kateri je v svoji seji dne 10. septembra 1897. skoval sedaj veljavni cestni policijski red za ljubljansko mesto. Ako policijska straža, oziroma policijski urad mestnega magistrata ni dosledno skrbel za izpopolnitev tega predpisa, to samo kaže stari princip liberalnega režima. Toliko samo mimogrede. Sedaj pa k stvari! Deželni zbor kranjski je sprejel cestni policijski red za Kranjsko, kateri ic objavljen v deželnem zakoniku št. 27 leta 1874. in št. 50 leta 1896. Ta dva zakona veljata za celo Kranjsko in tudi za mesto Ljubljano. Naslanjajoč sc na ta dva zakona je izdal deželni predsednik kranjski za državne ceste še poseben cestni policijski red, kateri je objavljen v deželnem zakoniku za Kranjsko št. 11 leta 1903. in kateri velja tudi za mesto Ljubljano. Ti policijski redi, izdani od vrhovnih zakonodajalnih mest, zadostujejo popolnoma za varnost cestnega prometa in je skrpucarila liberalnega policijskega reda popolnoma odveč. Dokler se drugače ne ukrene, zahtevamo v korist naših volllcev ln someščanov kakor tudi zato, da se našega kmetskega ljudstva v Ljubljani ne šikanira, da merodajni krogi popolnoma zavržejo cestni policijski red, katerega je skrpucal liberalni občinski »vet leta 1897, in uveljavijo toliko časa, dokler se ne sklene za mesto Ljubljano sedanjim razmeram prilagoden cestni policijski red, one predpise, katere je bil sklenil deželni zbor kranjski, oziroma katere je bil izdal kranjski deželni predsednik tucli za cel ljubljanski policijski okoliš. Pritoževalo se je, da državna policija uveljavlja ljubljanski policijski red tudi v občinah Šiška, Moste in Vič, kar je sploh nedopustno in upamo, da si bodo znali župani teh občin poma- Še tretjič se skloni spovednik k malemu Delfinu in mu nekaj pripoveduje dolgo, dolgo in prav tiho. Sredi njegovega govora ga kraljevič jezno prekine. »Toda potem,« zavpije, -potem biti Delfin, to nc velja čisto nič.« Ne da bi hotel dalje poslušati, se mali Delfin obrne proti zidu in bridko joče. Subpreiekt na deželi... Gospod subprefekt jc na izletu . . . Koleselj subprefekture ga ziblje počasi k okrajni tekmi v Vilindol. Kočijaž sedi spredaj na kozlu, lakaj pa dremlje zadaj, prav zadaj na koleslju... Za ta spomina vreden dan je gospod subprefekt oblekel svojo lepo, obrobljeno obleko in si dejal na glavo fleten cilinder. Imel je dokolenske hlače z zlatimi prevezami in gala-meč z držajem iz same biserne matice... Na kolenih mu leži velika mapa iz gravira nega šagrina,* ki ga žalostno ogleduje. * Sugrin = ustrojena oslovska koža, benečan-»ko šagrin. francosko chagrin. Gospod subprefekt žalostno ogleduje svojo mapo iz graviranega šagrina. Misli in misli na oni slavni govor, ki ga bo zdajzdaj govoril pred prebivalci Vilindola: Gospodje in dragi podaniki!« Toda zastonj si suče plave, svilnato-mehke zalizce, zastonj ponavlja dvajsetkrat zavoredoma: Gospodje in dragi podaniki!«... Nadaljni govor neče, pa neče priti. Tako vroče je v tem koleslju. Kakor daleč se vidi, sc cesta v Vilindol kadi v gostem prahu pod južnim solncem. Zrak ic gati, da ščitijo svoje občane pred takim vsiljevanjem tujih predpisov. Sedaj pa poglejmo nekatere paragrafe cestnega policijskega reda, katerega je skrpucal leta 1897. ljubljanski občinski svet. § 12. glasi: Voznik mora imeti vsaj 18 let. Lepa jc ta! A' ljubljanski okolici morajo fantje ocl 16. leta naprej vsako delo opravljati iu če tak fant pride s svojo vprego v Ljubljano, ga mora policija prijeti, ker tako veleva ccstni policijski red. § 17. se glasi: Za pešce napravljeni so hodniki kraj ceste. Občinstvo naj' se drži teh hodnikov in naj ne moti voznega prometa s hojo in postajanjem na cesti. Ako pa j« potreba zaiti na cesto, naj se drži desnega kraja ceste. Kmet — ali pa tucli ljubljanska dama, ne poznavajoč teh predpisov, hodi po lepšem, in to je slučajno levem kraju ceste; pa pride državni stražnik in vpoštevajoč cestni policijski red, ustavi človeka kakor zločinca in tudi kazen ne izostane. £ 38. Vsako kolo mora imeti zavorno pripravo, zvonilo, tablico s številko in pa svetilko (seveda brez ozira na čas ali kraj). Ker pa so kolesarji navadno bolj brihtni ljudje, ne vzamejo po dnevu svetilke s seboj, a stražnik ga ovadi radi prestopka cestnega policijskega reda. § 40. Kolesarji se morajo držati vedno leve strani ceste itd. Cesta je pa ravno na levi strani nanovo posuta, kolesar vozi zato na desni strani, kjer je dovolj prostora, a pride državni stražnik in ga odvede v zapor — parclon, ne vedno, ker § 43. se glasi: Vsak ustavljeni kolesar, ki nc more s potnim listom, izkaznico, delavsko knjižico itd. izkazati svoje osebe, dolžan je z varstvenimi organi iti s kolesom k uradu, kjer mora, če treba, v varstvo kazenskega zneska zastaviti kolo. Stražnik mu torej lahko konfiscira kolo! Hočemo navesti par dogodljajev. Krojaški mojster Šloser iz št. Vida pošlje svojega vajenca v Ljubljano po razne potrebščine in ga posadi radi nujnosti na svoje kolo. Fant je zavozil v Ljubljani na desno, namesto na levo stran ceste; zasači ga stražnik in ker fant nima svoje delavske knjižice pri sebi (tisto mora imeti po obrtnem redui mojster shranjeno), mu stražnik kon-. fiscira kolo. Vajenec ne pride pravočas-' no domu, mojstra skrbi, gre ga v Ljub-f Ijano iskat; na poti se zgrešita in mojstrova skrb je še večja. Druga pritožba se glasi, da je neki Avbelj, uslužbenec nekega tukajšnjega pogrebnega zavoda, po opravku vozil po hodniku za pešcc, kateri je bil popolnoma prazen. Pride stražnik in mu konfiscira kolo, ker Avbelj ni imel potnega lista pri sebi. Pogrebni zavod jc imel, akoravno ni nič zakrivil, zopet škodo. To pa še ni vse. Dve mlekarici pe-ljata zjutraj mleko v Ljubljano. Slučajno vozita vštric. Stražnik to zapazi in odvede obe k uradu. Gospa, katera je imela mleko dobiti, čaka in čaka, a zaman; otroci morajo brez zajtrka oditi v šolo — mlekarica pa plačati 2 K globe, ker je po prosti cesti prosto hotela s svojim vožičkom v mesto. Kje je soparen. Kraj poti na prašnobelih brestih poje v koru na tisoče murnov, odgovarjajoč si fortissimo z drevesa na drevo ... Mahoma se gospod subprefekt strese, nekaj ga je neprijetno dirnilo. Tam doli ob vznožju obronka je zapazil mal hrastov gozdič, ki jc tako lepo zelen, in gospodu subprefcktu se zdi, da ga gozdič vabi, da mu gozdič namiguje. In zdi se, da zeleni hrastov gozd gospodu subprefcktu namiguje ... >: Pojdite sem, gospod subprefekt, da sestavite svoj govor! Počutili se boste mnogo boljše pod mojimi drevesi.« Gospod subprefekt je zapeljan... Skoči s kolcslja in naroči svojim ljudem, naj ga čakajo, češ da gre sestavit svoj govor tja v zeleni hrastov gozd. V gozdiču zelenih hrastov žvrgole ptice, diše vijolice in studenčki čebljajo pod drobno travo ... Zapazivši gospoda subprefekta v lepih hlačah in z gravirano mapo, ptice iz strahu nehajo prepevati, studenčki sc ne drznejo delati šuma in vijolicc so se skrile v grivo. Vsi ti mali ljudje še nikdar niso videli subprefekta in se na tihem izprašujejo, kdo je oni lepi gospod, ki se izprehaja v srebrnih hlačah ... Tiho se izprašujejo med listjem, kdo jc neki oni lepi gospod v srebrnih hlačah ... Gospod subprefekt jc kar zamaknjen v tem molku in prijetnem gozdnem hladu... Dvigne nekoliko škrice svoje suknje, položi cilinder v travo in sede v mah pod mlad hrast. Potem odpre na kolenih svojo mapo iz graviranega šagrina in privleče iz nje širok list ministrskega papirja. To je kak umetnik.'; pravi ocnica. tukaj stari pregovor: Cesta mora biti prosta? Končno apeliramo na pravicoljub-nost gospoda policijskega ravnatelja in ga prosimo, cla vpliva na podrejeno mu policijsko osobje, da isto bolj razumno postopa z občinstvom — kajti sila kola lomi. Poskrbeli bomo, da bodo vse tiste mlekarice, ki so bile ovadene radi tega, ker so »vštric« vozile, in vsi tisti vozniki, ki so imeli po dva voza skupaj sklenjena, kazni oproščeni. Tisti, ki je. bil radi tega vendarle kaznovan in potem ne oproščen, naj se javi pri našem uredništvu, da nastopijo naši poslanci! Z vsemi silami za mir. Avstrijska in ruska diplomacija bojujeta te dni med seboj interesanten boj. Grof Tisza je po naročilu grofa Berchtolda izjavil, da Avstro-Ogrska ne trpi ruskega protektorata na Balkanu in da zato nima ničesar proti temu, ako bi Bulgarija in Srbija, če se svojevoljno ne moreta sporazumeti, svoj konflikt rešili z orožjem. A^v-stro-ogrska diplomacija sc namreč morebiti ne neopravičeno boji, da ne bi Rusija spor med Srbijo in Bulgarijo poravnala na avstrijskim interesom škodljiv način. Res je še včeraj izgledalo, da si bodo zavezniki zdajpazdaj v lase skočili. Rezultat tc vojske bi bil bržčas tak, kakor si ga želi naša diplomacija. Zato jc Rusija z vsem parom na delu, da to prepreči, in danes stoje stvari zopet tako, da se Srbija in Bulgarija bržkone poravnata. Rusija zdaj od Srbije kategorično zahteva, da pripozna razsodbo cara na podlagi pogodbe, Sicer je Pašič, ki je bil za to, odstopil, toda zelo je verjetno, da kralj temu najdalekovidnej-šemu politiku Srbije poveri zopet vodstvo dežele. Potem je Rusija zmagala. Rešitev srbsko-bulgarskega spora na podlagi pogodbe je na prvi pogled tudi za Avstro-Ogrsko ugodna. Car bi odločil v tem slučaju res samo kot od obeh držav svobodno izvoljeni razsodnik o čisto določeni materiji. Ruski protektorat bi torej vsaj na videz ne prišel tako do veljave. Drugič pa je razsodba na podlagi pogodbe samanasebi za našo monarhijo v zmislu njene sedanje politike ugodna, ker prizna skoro celo Makedonijo Bulgariji. Vendar pa stvar ni tako enostavna. Rusiji je namreč, kakor se vidi, največ na tem, da spravi balkanske državnike v Peterburg. Tam pa se očividno ne bo šlo za nič manj kakor za to, da se Srbija na kak način odškoduje, ne da bi se pogodba z Bulgarijo bistveno predrugačila. Brez dvoma pa bo Rusija delala tudi na to, da dobi bulgarsko-grško zadevo v svoje roke. Bulgarija gre takoj v Peterburg, če le Srbija izjavi, da sprejme razsodbo na podlagi pogodbe. V Peterburgu pa je mogoče, da postane Bulgarija nekoliko mehkejša, če pa to nc, se lahko najdejo za Srbijo kakšne druge kompenzacije. Seveda obstoja za Rusijo nevarnost, da se zameri srbskim šovinistom, toda na koga drugega se more Srbija danes naslanjati kot edinole na Rusijo? In po razsodbi cara še bolj: kajti potem so srbske aspiracije na Makedonijo uničene in pogledi Srbije se bodo obrnili drugam. Da Rusija na to špekulira, je jasno in zato je kakor pribito, da se bo v Peterburgu govorilo o utrditvi balkanske zveze. To je, kar je v današnjem položaju za av-stro-ogrsko monarhijo nevarno. V kratkem »Ne,« pravi kalin, »to ni umetnik, ker ima srebrne hlače, bolj gotovo je kak princ.« "Bolj gotovo jc kak princ,« pravi kalin. »Niti umetnik, niti princ,« ju prekine slavec, ki je nekoč že celo poletje popeval na vrtu subprefekture ... »Jaz vem, kdo je. To je subprefekt.« • In ves mali gozd šepeče: »To je subprefekt ... To je subprefekt...« »Kako je plešast!« opomni škrjancc z velikim šopom na glavi. In vijolice vprašajo: »Je li to kaj zlobnega?' Je li to kaj zlobnega?', vprašajo vijolice. »Nikakor nc,« odgovori stari slavec. Na to zagotovilo ptice zopet zapojo, studenčki zažubore in vijolice zadiše kakor bi gospoda ne bilo tam. Neobčutljiv napram lepemu vpitju kliče gospod subprefekt v svojem srcu muzo poljskih komicij, dvigne svinčnik in začne deklamirati s svečanim glasom: »Gospodje in dragi podaniki!« . . . »Gospodje in dragi podaniki!« . . . pravi subprefekt s svečanim glasom. Zveneč smeh ga je prekinil. Ozre sc in ne vidi ničesar kakor veliko zeleno žolno, ki čepi na njegovem cilindru, ga gleda in sc mu smeja. Subprefekt skomigne z rameni, osline svinčnik in hoče nadaljevati svoj govor. Toda prekine ga zelena žolna in mu zakliče od daleč: * »Čemu pa vendar?« Kako, čemu pa vendar?« pravi subprefekt in zardi. zardi, zelo zardi.. se pokaže, kdo zmaga: grof Berchtold ali Sazonov. Na vsak način pa bi že dejstvo samo, če bi kljub tolikim težavam prišlo do razsodbe cara, močno utrdilo moralni vpliv Rusije na Balkanu, naj se to imenuje protektorat ali ne. v v Ministrska kriza v Srbiji. Belgrad, 23. junija. Po poročilih srbskega, časopisja, ki se vjemajo, je ruski poslanik Hartvvig že minuli petek srbski vladi napovedal kategorično zahtevo ruske vlade, naj Srbija brez pridržka in brezpogojno pritrdi napovedani carjevi razsodbi. V ministrskem svetu v soboto se jc Pašič zavzel za to zahtevo, ker bi odklonitev razsodbe brezpogojno povzročila vojsko z Bulgarijo in konflikt z Rusijo. Posamezni ministri so na-glašali, da, če se ta zahteva sprejme, Srbija svoje stališče opusti. Vojni minister Bo-janovič se je skliccval na razpoloženje armade, ki pod nikakimi pogoji s krvjo osvojenih ozemelj ne sme zapustiti. Odklonil je vsako odgovornost za morebitne posledice, čc sc razpoloženje armade ne bi vpošte-valo in je vložil demisijo, ki sta sc ji pridružila tudi justični minister Policevič iu poljedelski minister Kosta Stojanovič. Načelno nasprotje, ki se je tako pojavilo v ministrskem svetu, jc ministrskega predsednika Pašiča napotilo, da jc podal kralju demisijo skupne vlade. Kralj jc pozval včeraj popoldne k sebi predsednika skupščine Andro Nikoliča in mladoradikalnega vodi-telja Ljubo Davidoviča. Nikolič jc predlagal, naj se z ozirom na resen položaj zasliši tudi skupščina, ki jc zdaj odgodena, Davidovič je pa izjavil, da bi se morala nova vlada zopet sestaviti iz staroradikal-nc stranke, ker bodo vse opozicionalne stranke vsako vlado pri zastopanju vitalnih' koristi države podpirale. Politični krogi odobravajo soglasno stališče vojnega ministra. Sodijo, da more Pašič ostati na svojem mestu le, če se prilagodi stališču, ki ga složno ves narod zavzema; ker nobeni oziri in tudi ne oziri na zahteve in želje Rusije ne morejo kake srbske vlade napotiti, da. bi koristi države žrtvovala zato, da si ohrani tuje simpatije. Če vztraja Pašič na stališču, ki ga je zastopal v ministrskem svetu, da je boljše podvreči se brezpogojno ruski razsodbi, kakor pa tvegati vojsko z Bulgarijo, pričakujejo, da se poveri sestava nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru Stojanu Protiču, ki se jc tudi dozdaj zavzemal za energičen nastop proti Bulgariji. Nova srbska vlada. B e 1 g r a d , 24. junija. Govori se, da ima Protič največ šans, da prevzame sestavo novega kabineta, toda ni izključeno, da kralj vlado zopet poveri Pašiču, ker ni verjetno, da bi Srbija hotela izzvati očit konflikt z Rusijo. Srbija se bo udala? Sofija, 24. ju* nija. Ruski poslanik Nehljudov je bulgarski vladi nujno svetoval, naj sc s kakšnimi skrajnimi koraki nc prenagli in z zadnjo odločitvijo počaka, ker je veliko upanja, da Srbija pogodbo prizna in sprejme razsodbo cara na tej podlagi. Bulgarija čaka. Sofija, 24. junija, Car je sprejel včeraj Dancv.a in Teodorova v avdijenci. Tu govore, da je srbski ministrski svet sklenil, razsodbo cara brezpogojno sprejeti, da je pa vojaška liga Pašiča prisilila, da je odstopil. Dr. Danev na vsak način ne odpotuje v Peterburg, če Srbija ne sprejme preje razsodbe v zmislu po« godbe. Zapodi z roko predrzno žival in zlepa zopet povzame: »Gospodje in dragi podaniki!«.,. Gospodje in dragi podaniki!«.., ji povzel zlepa gospod subprefekt. je povzel zlepa gospod subprefekt. Toda v tem sc dvignejo proti njemu vijolice na koncu svojih stebel in mu oprezno šepetajo: »Gospod subprefekt, al? nič ne duhate, kako lepo dišimo?« In studenčki mu svirajo pod mahom božansko pesem ... Nad njim se na vejah zbirajo penice in mu prepevajo svoje najlepše melodije. Ves gozdič se zaroti, da mu ubrani sestaviti govor ... Da gospod subprefekt ne bo sestavil govora, sc zaroti ves gozdič... Gospod subprefekt se zastonj izkuša ustavljati čaru, ki ga vpleta v svoje mreže. Pijan je vonjav in glasbe. Nasloni se s komolcem na travo, odpne svojo suknjo in zajeclja šc dvakrat ali trikrat: »Gospodje in dragi podaniki ... Gospodje in dragi poda ... Gospodje in dragi ....« Naj gredo rakom žvižgat podaniki,« si misli gospod subprefekt, in muza poljskih komicij si zakrije obraz ... Zakrij si obraz, o muza poljskih komicij!« ... Čez eno uro sta prišla lakaj in kočijaž gledat, kaj jc z gospodom ... Skrbelo ju jc ... Stopila sta v gozdič in videla prizor, da ju je popadla groza in sla skoraj vznak lelebnila na tla. Gospod subprefekt je ležal v travi na trebuhu in bil raztrgan kakor cigan. Žvečil je vijolice in... pesnikoval . . . t (Koncc prihodnjič.) Ruska diplomacija slejkoprej upa v mir. Peterburg, 23. junija. Pomočnik zunanjega ministrstva Ncratov jc izjavil v razgovoru s poslanci dume, da zunanje ministrstvo položaja nikakor ne presoja tako brezupno kakor javnost in da slejkoprej upa srbsko-bulgarski spor mirno rešiti. Vojske ne želita ne Bulgarija ne Srbija. Francozi optimisti. P a r i z , 23. junija. Zagotovila iz Belgrada in iz .Sofije, da so trdno odločeni za vojsko, niso omajala zaupanja francoske diplomacije, da sc stvari končno le še mirno rešijo. V Sofiji so gotovi, da bo tvorila bulgarsko-srbska pogodba temelj carjevi razsodbi in upajo, da Danev opusti pomisleke proti potovanju v Peterburg. Kombinacije o razsodbi. P a r i z , 23. junija. »Matinu« sc poroča iz Sofije, da namerava Rusija srbsko-bulgarski spor takole rešiti: Nesporna cona v Makedoniji pripade Bulgariji, izvzemši dve mesti, ki sc prisodita Srbiji za pomoč pri Odrinu. Srbija dobi vse sporno ozemlje, izvzemši dve mesti, ki iz etnografičnih razlogov pripadata Bulgariji. Samozavestno delovanje ruske diplomacije. D u n a j, 23. junija. Od o ruskih diplo-matičnih korakih dobro poučene politične strani se zatrjuje, da nepovoljna odgovora iz Sofije in Belgrada na carjevo depešo v Petrogradu nista vzbudila posebnega presenečenja in se ju tudi nikoli ni smatralo za zadnjo besedo. Vzeti ju je pač treba kot izraz prizadevanja obeh držav, ohraniti svoj prestiž; vrhutega je treba vpoštevati notranjepolitične razmere v obeh državah in pa naravno prizadevanje, ki sili nasprotnika, da v kritični situaciji do zadnjega ne popustita drug pred drugim in ne znižata svojih zahtev vsaj ne pred odločilnimi pogajanji. Sicer je pa bila — in je še — ruska diplomacija ves čas izza carjeve depeše v živahnih stikih s sofijskimi in belgrajskimi merodajnimi činitelji in jih opozarjala na velike krvne in denarne žrtve eventuelne vojne, kakor tudi na to, da bi velesile nikdar ne dopustile, da bi ta ali druga zmagujoča stran popolnoma potlačila drugo in ji vzela toliko ozemlja, da bi bila njena državna eksistenca ogrožena. Tako v Sofiji kakor v Belgradu se je tudi opozorilo na to, da naj se nobena stran ne zanaša na zunanjo pomoč, kajti čisto gotovo je, da, ako bi ena dobila tako pomoč, bi bila od druge strani tudi drugi dana na razpolago prav toliko protipomoč. Oba nasprotnika morata dalje računati tudi s tem, da bosta mogla skleniti svoji posojili v Parizu le pod pogojem, da se vzdrži mir. Vse to se je od ruske strani raztolmačilo Bulgarom in Srbom takoj po carjevi depeši; ko sta kljub temu oba odgovora izpadla nepovoljno, se je opomin tako v Sofiji kakor v Belgradu ponovil. V Peterburgu trdno pričakujejo, da se stvar kljub vsemu mirno reši — čc drugače ne, pa v zadnjem trenotku. Mogoče je, da od ene ali drugi strani izide ulti-matum oziroma da obe čisto odločno in naravnost odbijeta poziv k posvetovanjem v Peterburgu. (O tem se zdaj ne govori več, razun če bi v Srbiji ne odnehali.) V tem slučaju se bosta nasprotnika zopet povabila k posvetovanjem v Peterburg, in sicer v obliki nekakega ruskega »ultimata«, ki bo skoro gotovo imel uspeh, pa naj bi se bile medtem že tudi sovražnosti začele. Kakor Hitro pa pride do posvetovanj v Peterburgu, je položaj rešen, ker ni dvoma, da bodo imela uspeh. Posvetovanja se tudi nikakor ne bodo vlekla, kakor ona v Londonu, ker ugled Rusije in avtoriteta carjeva zahtevata, da se gre naravnost k cilju in se ali doseže popoln sporazum, ali pa se bodo pogajanja vršila samo v okvirju pogodbe, tako da bo car razsodil le v onih spornih vprašanjih, v katerih bosta obe strani vnaprej sprejeli arbitražo. Rusija si noče nakopati sovraštva ne enega ne drugega naroda. Zato se je v Sofiji in Belgradu namignilo, da mora oboje zastopnike voditi v Petrograd trdna volja za mir. Polemika »Samouprave« proti Bulgariji. Belgrad, 23. junija, (Izvirno.) Nocojšnja »Samouprava« komentira bulgarski odgovor na srbsko noto za revizijo pogodbe in z začudenjem konstatira, da se bulgarska vlada v službeni noti sklicuje na dejstva, katerih ni. Ker Bulgarija ne more zanikati svojih pogojenih obvez glede 100.000 vojakov, ki bi jih bila imela poslati na vardarsko bojišče, se poziva na sporazume generalnih štabov, glasom katerih naj bi bila Srbija privolila v lo, da Bulgariji ni treba izpolniti onih obvez. Temu pa ni tako, kajti predvsem generalni štabi ne morejo menjati državnih pogodb in obvez o razdelitvi bremen med posamezne zaveznike; potem je pa tudi treba vedeti, da je bilo vsega troje sestankov generalnih štabov. Prvi sestanek se ni dotikal onih obvez; na drugem so Bulgari zahtevali zmanjšanje kontingenta, v kar pa srbski štab ni privolil, ker ni imel pravicc za lo, vsled česar jc ostal ta sestanek brez uspeha; na tretjem sestanku, ki se je vršil po objav-jjenju mobilizacije, so Bulgari kategorično izjavili, da nikakor ne morejo poslati pogojenega števila vojske. Vsled tega je morala Srbija ali odpovedati pogodbo in se odreči vojni in osvobojenju kristjanov, ali E? prevzeti nase vse breme makedonskega bojišča in prevzeti tudi vso odgovornost za ogroženo bulgarsko prestolnico. Odločila se je za slednje in morala zato namesto določenih 150.000 vojakov mobilizirati nad 400.000 mož. Ni res, da Srbija zanikuje obveznost pogodbe, kakor trde Bulgari, marveč sc ona, zahtevajoč revizijo pogodbe, sklicuje na najbistvenejše njene stipulacije, katere se s strani Bulgarije niso izpolnile, vsled česar je postala nujna tudi izpre-memba onih delov pogodbe, ki govore o razdelitvi teritorijev. Spalajkovič zunanji minister? Belgrad, 23. junija. Srbski poslanik v Sofiji, Spalajkovič, se mudi od nedelje tukaj. Ministrskemu predsedniku Pašiču je poročal o stališču Bulgarske napram zadnjim srbskim predlogom. Nato ga jc kralj sprejel na avdijenci. V novi vladi ima Spalajkovič baje prevzeti ministrstvo za zunanje zadeve. Srbija mobilizira Arnavte? V a 1 o n a , 23. junija. Poročila, ki jih jc dobil Isa Bo-ljetinac, pravijo, da jc poklicala Srbija na tisoče Albancev pod orožje in jih poslala na bulgarsko mejo. Dnevne novice. + Občina Lokvica pri Metliki je ob napadih, ki prihajajo v zadnjem času po liberalnih listih, izrekla gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šuster-šiču svoje neomajno zaupanje in globoko spoštovanje. + Slaba glava tn slaba sapa. Liberalno učiteljstvo jc proglasilo v »Učiteljskem Tovarišu« »Slovenski Narod« za »liberalni dnevnik z zmedeno glavo«, »ki nima nobene socialne zavesti«. »Slovenski Narod« pa pravi liberalnim učiteljem okolu »Učiteljskega Tovariša«, da je to »tisti prikupni način, s katerim so največ pripomogli, da klerikalci napredno učiteljstvo tako kruto in neusmiljeno preganjajo«, očita voditeljem »Učiteljske Tiskarne«, da učiteljstvu ne povedo resnice, da »Narodna Tiskarna« čaka že par let na par sto kron, ki jih jc posodila »Učiteljski Tiskarni«, da tako spretno gospodarijo, da ta zavod komaj dih a«. Na eni strani imajo liberalci zmedeno glavo, na drugi pa jim manjka sape — to je res zanimiva stranka s slabo glavo in slabo sapo. Tisti, ki je, zdrav, sc bo tako bolne stranke ognil. — Liberalno poročevanje. »Slovenski Narod« je glasilo liberalne inteligence. Že obzir na to »inteligenco« bi mu narekoval, da bi bil v svojih poročilih točen in vesten. Toda kako je v resnici? Sobotni »Slovenski Narod« poroča na primer med brzojavkami, da so vsi Jugoslovani glasovali za proračunski provizorij, za Tomschikov predlog za železničarje pa le napredni Jugoslovani. V resnici je pa Hrvaško - slovenski klub glasoval proti provizoriju, saj je bil na glasovanju celo veliko radikalnejši dr. Verstovškov predlog o prehodu na dnevni red in za Tomschikov predlog. + Občine posnemajte! Občina Draga pri Višnji gori je poslala »Slovenski Straži« 10 kron. V vseh občinskih sejah takoj sklenite primeren letni donesek »Slovenski Straži«! — Na Velehrad! Letos jc 1050 let, odkar sta sv. Ciril in Metod iz Carigrada ponesla sv. križ med Slovane na Moravsko in v staro Panonijo, ki jc segala v sedanjo vzhodno Štajersko. Vzgojila sta mnogo slovenskih misijonarjev in skozi naše dežele potovala v Rim. V proslavo 1050 letnega jubileja bodo na Velehradu velike slavnosti, ki se prično 5. julija na god sv. Cirila in Metoda do vštetega 12. julija. Dne 27, julija bo občni zbor apostolstva sv. Cirila in Metoda. Velike slavnosti bodo šc 15. avgusta, 28. septembra in 23. novembra. Natančna pojasnila daje msgr., drž. poslanec in prošt v Kromerižu, dr. A. C. Stojan. — Slovenec — apostolski arhivist. Rim. P, Ciprijan Napast, frančiškan iz slovenske provincije, je promoviral dne 19. junija v Vatikanu na špecielni fakulteti paliografije in cerkvene diplomatike z izvrstnim uspehom. To je prvi Slovencc, ki je postal apostolski arhivist. — »Danica« na Dunaju ima v sredo, dne 25. t. m., ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Leithncr (I. Auersperggasse št. 6) III. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Osebne vesti s pošte. Imenovanja. Za poštarja v Umagu: poštni adjunkt Gvido Verzegnassi; za poštaricoj v Vidmu pri Dobrepoljah: poštna ofi* ciantka Ivanka Potokar; za poštni ofi-ciantki: poštni aspirantki Anica Zad-nikar za Volosko, Otilija Kambič za Vrhniko. — Podeljeno je bilo mesto poštnega odpravnika v Dolini pri Trstu Jožefu Pangerr.u, v Miramar-Grljanu pa poštni odpravnici Ani Hambammer. — Premeščen je poštar Karol Graberg iz Ronk v Gradež, poštni adjunkt Herman Grill in Zdravšine v Gradiško. — Poštno službo sta odpovedali: Sabina Kobal v Voloski in poštna aspirantka Franica Žnidaršič. — Oficiantka Marija Ložar je radi bolezni odslovljena. — Umrli so: nadpoštar Rihard Schrey v Lescah in Frančišek Pavlošič v Radovljici ter poštarica Ema Lederer v Moravčah. — Gasilne vaje. Pretečeno nedeljo, dne 22. t. m., so priredila gasilna društva šentvidskega okrožja, in sicer: Št. Vid, Gameljne, Vižmarje, Tacenj, Pirniče, Preska, Sora pod vodstvom g. Fr. Juvana, načelnika gas. društva Gameljne skupno gasilsko vajo z briz-galnami v Medvodah. Društva so odkorakala ob pol 3. uri iz Tacna pod Šmarno goro z brizgalnami in moštvom proti Medvodam. Tam so ob dohodu po kratkem posvetovanju načelnikov na signal alarma posamezna gasilna društva izvršila lepo vajo. Iz Sore in Save so dala z brizgalnami in cevmi do 100 metrov daljave na namišljeno goreče objekte, vodo v treh minutah. Takoj po tej vaji so priredila društva skupno vajo iz reke Sore na namišljeno gorečo vas Svetje, ki stoji vrh brega do 60 metrov visočine in 650 metrov daljave: pri zelo slabem in nepripravnem terenu so dala vodo iz reke v vas v 12 minutah. Vaja je bila končana ob 5. uri popoldne. Obe vaji sta se kljub temu, da društva niso imela še nikoli skupne vaje v tako velikem obsegu, izvršili z izredno točnostjo in hitrostjo. Da sta se pa obe vaji tako izborno izvršili, gre zasluga g. Juvanu, ki je jezdeč na konju dajal povelja od oddelka do oddelka ter brizgalne in društva, na katere je bil pogled iz vasi Svetje res krasen, mojstrsko razpostavil. Pri omenjeni vaji se je videlo, koliko strokovne izobrazbe in navdušenja za gasilstvo pridobe gasilci ob prireditvah večjih skupnih vaj. Vsa društva, ki so se vaje udeležila, želela so, da bi se kmalu priredila, kar je prav lahko mogoče, še večja skupna vaja. Končno je pa tudi pohvaliti posamezna društva in njihove načelnike, ki so svojim društvom izborno poveljevali. — Iz št. Vida. Na dobro obiskanem kmetijskem shodu v Št. Vidu dne 22. junija 1913, je župan Belec predaval o kmetijskih potrebah, nabavi močnih krmil in gnojil ter o potrebnih kmetijskih strojih in elektromotorjih, katere bo naše kmetijsko društvo za mla-tev nabavilo. Soglasno se je sklenilo čestitati k petdesetletnici gospoda deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča ter sc mu je izreklo zaupanje, liberalnim listom pa zaničevanje. — Barabstvo višnjegorskih liberalcev. — Kaplan in hčerka g. postajenačelnika obstreljena. Ker ni bilo vsled deževnega vremena mogoče v soboto žgati kres, je napravil g. Omahen sinoči kres za člane izobraževalnega društva. Pri kresu, ki je gorel pri »kapelici« tik železniške proge, je svirala društvena godba. V krogu okrog kresa smo opazili g. sodnika z rodbino, učiteljstvo, nekaj letovičarjev in mnogo drugega občinstva. Zabava je bila popolnoma mirna. G, kaplan da nekoliko po 10. uri (krog četrt na 11.) znamenje godbi, da prične nov komad. Godba igra, medtem gre g. kaplan k g. županu Omahnu, ki je stal nekoliko zadaj za krogom, kar poči iz revolverja strel, kroglja zadene g. kaplana ravno v glavo tik nad tilnikom, od tu odleti dalje in zadene 121etno hčerko g. postajenačelnika Slana v sence tik levega očesa. Ta je stala približno 5 m proč od g. kaplana. Grozen strah! Godba utihne — kaplanu se vlije kri po glavi, ovratnik in vse obličje je v hipu rdeče, deklica kliče na pomoč — vse stoji osuplo in prestrašeno. Strah je bil tolik, ker se v prvem trenutku ni vedelo, ali je bil strel smrtnonevaren ali ne, da ni nihče navzočih skočil za napadalcem, ki je odnesel tako svoje pete. Hvala Bogu, da rane niso smrtnonevarne in jc upanje, da kmalu ozdravijo. Kakih pet minut pozneje prideta h kresu dva mladeniča, ki pripovedujeta, da sta srečala na cesti dve osebi, nekega moškega in neko žensko, ki je hodila kakor moški in je imela nek čuden črn pajčolan ogrnjen. Ker še nista vedela, kaj se je zgodilo, se nista toliko zmenila in tudi ne toliko pobrigala za našemljeno »žensko«. Pozneje ju ni bilo mogoče več izslediti. Zakaj se jc izvršil ta napad? V Višnji gori so do zadnjih let popolnoma mirno prebirali stari in mladi brezversko moralo »Slov. Naroda«, »Jutra« in zadnji čas »Dana«. G. kaplan Tome je pričel zbirati krog sebe mladino, ustanovil izobraževalno društvo, pevsko društvo, godbo na lok in pihala. Vse to je liberalce silno bolelo. Njihova jeza se jc šc povečala, ko so pri zadnji dopolnilni volitvi zmagali naši. Od takrat nc morejo videti ne g. kaplana, nc g. višnjegorskega župana Zupančiča. Pretekli četrtek je šel načelnik požarne brambe h g. dež, odborniku dr, Peganu prosit podpore; ta mu jc odgovoril, da za nje nimajo ničesar (pristopili so namreč k deželni gasilski zvezi, a od liberalne ne odstopili). Ko pride domov, je šlo pri liberalcih od ust do ust: Zopet sta nam vse požrla župan in kaplan. Jeza jc I vrela k vrhu, V. nedeljo je bil ostydcn na- pad na oba v »Danu«. Liberalna mladina višnjegorska je padla tako globoko, da je šla v nedeljo popoldne med krščanskim naukom sedet v spovednico in notri v spo-vednici je prebirala »Dan«, ko se je med tem oznanjevala raz lečo beseda božja. Če to vemo, potem se ni čuditi, da se jc v kaki zmešani liberalni glavi pojavila misel: ustreliti kaplana.Napadalec je menda ušel roki pravice, toda zapomnite si, da bo sinoči prelita kri seme novih misli v naših društvih, trdna veriga stanovitnosti vseh dosedanjih, glasna priča o vplivu morale liberalnega časopisja! — Otvoritev omnlbus - linije Bo* hinjska Bistrica — Bohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica — Bohinjsko jezero omnibus - linija. Omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica — hotel »Sv. Janez« — hotel »Sv. Duh« in končna postaja hotel »Zlatorog«. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bo vračal omnibus trikrat nazaj v Bistrico. Vožne cene so: vožnja iz Bistrice do Sv. Duha 70 vin. in Bistrice do Zlatoroga 1 K. To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila Deželna zveza za tujski promet na Kranj-skem, ki jo bo tudi subvencijonirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov, bo gotovo živahnejši; ker je ravno pasantom izletnikom dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati na divno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni Bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibus - liniji intenzivnejše zvezani med seboj. Posebno za ljubljanske izletnike je ta nova komunikacija zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 5. uri 47»minr, ob 6. uri 54 min. črez Jesenice v Bohinj zvezo na to omnibus - linijo. — Slovenski zdravniki v ameriški n Združenih državah. Dne 5. t. m je bil v Puebli Colo promoviran doktorjem medicine sin občeznanega trgovca g. S n e d c a , Josip F. S n e d e c Dr. Snedec je študiral na St. Louis univerzi in je komaj 21 let star. Ko dovrši potrebno prakso, se bode nastanil v svojem rojstnem mestu. Slovenci imamo sedaj v Združenih državah pet do-mačinov-doktorjev, in sicer: Dr. Ivec \ Jolietu, dr. Seliškar in dr. Jauh-Kern \ Clevelandu, dr. Grahek v Pittsburgu in dr. Snedec v Puebli. — Razpisana srednješolska mesta Od6. do 20. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Cclovef (r. 12. julija), Brno (Ln. B. A. 15. julijaji — Klasična filologlja: Trident (g. L. GS d. 5. julija). — Moderna filologlja: Du» naj XIV. (D. E. rlg. 10. julija), Pazin (© D. 20. julija). — Historična skupina«! Celovec (obrtna šola H. 15. julija), Novi Jičin (r. H. event. še d. 30. junija). — Matematična skupina: Celovec (obrtna šola M. Ge. 15. julija). — Suplenture. Freudental (rlg. Z. 30. junija), Oder* burg—Bahnhof (komunalna rlg. 1.) Z. ge. 2. H. d. 5. julija; ti dve suplenturl se spremenita tekom šolskega leta 1913/14 v stalni mesti). — Kratice in znaki kakor navadno. — Rojak ustrelil rojaka. V Red Lodge Mont. v Ameriki je ustrelil rojak Alojzij Berčič, doma nekje na Gorenjskem, rojaka Antona Stergulca iz Primorskega. Star jc bil šele 25 let, Morilca doslej še niso zasledili. — Streljal na svojo zaročenko. V. Loweliville Ohio je streljal Ivan Logan na svojo zaročenko Marijo Zigmund. Zadel jo je v vrat in hrbet. Obstreljena je tucli žena Marija Nagodcta. Obe žen-« ski se nahajata v bolnici v nevarnem položaju. Storilca so prijeli. — Novomeške hazardne igre. Po No>. vem mestu pohaja dobro oblečen človekj Večinoma sc drži v kavarni »Central«; Pazi vedno, da se vsede h kakšnemu akorJ dantu. Kupi tudi pijačo. Po dolgem pa za* čne prigovarjati k igri »kupčkanje« ali »maužel«. Tudi potem ko je vse dobre volje, vzame naprstnik (Fingerhut), v istega dene neko krogljico, potem izvleče še druge prazne naprstnikc in te na mizi pre-. meša ter stavi po 1 krono — z vprašanjem^ kje je sedaj krogljica, v katerem naprst-niku. Med mešanjem pa jo ima že v rokah in na mizi so naprstniki prazni. Tako vedno mož dobi. Na ta način je obral tri akor-dante za precejšnjo svoto. Enega za 170 Ki Ta je moža naznanil. Ko je ta to izvedel, je odšel neznano kam. Varujte se tega »ptiča«! — Umrl je izredni profesor dunajskega vseučilišča dr. Maks Kassowitz, kapaciteta v zdravljenju otroških bolezni. — Vojska v Boštelju pri Vel. Laščah. 14. t. m. v noči so se sprli fantje Antončičj Zalar, Benet in Tomažin, Nestek, Zgone< Kolcnc, Zadnik, Cimperman ter Zanc v gostilni Henrika Zgonc. Oborožili so se s plankami in noži ter sc začeli pred gostilno prav neusmiljeno pretepavati. Vdrli so tudi v gostilno in sc s stoli in steklenicami pobijali po glavah. Pred hišo jih je več teh obležalo nezavestnih. Poškodovani so vsi, naibolj pa jc poškodovan Franc Antončič it Boštelja, kateremu je prerezal Janez Zgonc iz Mednika trebuh. Izstopila »o tnu čreva. Odpeljali so ga po nasvetu dr. Raz-trtoinika v bolnišnico. Dr. Razmožnik je mnenja, da bo moral umreti. Vse druge fante je orožništvo riprlo. Jože Tomažin iz Mohorj«, Jože Zalar iz Sela in Janez , Zgonc iz Mednika pa so zaprti pri okrajni sodniji v Vel. Laščah kot najhujši pretepači. — Občni zbor moške podružnice »Slovenske Straže« na Vrbniki bo v nedeljo 29. junija popoldne ob 3. uri v Društvenem Domu. V imenu osrednjega vodstva bo govoril na občnem zboru predsednik »Slovenske Straže« g. drž. in dež. poslanec E. J a r c. — Novice iz Leš. Za župana je bil izvoljen g. trgovec Fr. Valjavec. — Iz črešnje je padel posestnik Andrej Meglič. — Cesta bo šla 1 km vzhodno mimo Leš. Vezala bo tržiški kolodvor z radovljiškim ali otoškim. — Naša živina se je preselila iz nižav v planino Dobrčo, kjer jo je letos prvič pričakal prostorni novi hlev. — Črešenj je veliko v naši okolici; tudi jabolk in hrušk bo nekaj. — Smrt v tujini. V New Torku je amrla soproga Josipa Ilrovata Ana Hrovat. — V Block Diamondu, Wasch., je zasulo kamenje v rudniku rojaka •Josipa Fale. Bil je takoj mrtev. — Kranjsko primorsko gozdarsko društvo je imelo 20.. 21. in 22. t. m. svojo podučno potovanje ob obali Jadranskega morja pod vodstvom svojega predsednika kneza Hugona Windisch-graetza in podpredsednika g. dvornega svetnika Rubbia Veliko se je že storilo za pogozdovanje na Krasu in ob obali Jadranskega morja. Občni zbor je bil na otoku Brioni, pri katerem je bil imenovan g. prošt dr. Elbert častnim članom. Popotovanja sta se udeležila gg. tržaški namestnik princ Hohenlohe in njegova ekscelenca kranjski deželni predsednik baron Sch\varz, dalje med drugimi tudi g. Nikolaj vitez Gut-mannsthal. gospod deželni odbornik dr. Stepančič iz Gorice, istrski deželni glavar g. dr. Rizzi, deželni šolski nadzornik A. Belar, g. vladni svetnik Kre-menšek itd. Udeležencev je bilo nad 130; v nedeljo zvečer so se udeleženci po morju ali čez Pulj po železnici vrnili. — Avtomobil je povozil te dni 58- letnega hlapca Andreja Franka iz Prema, ko je šel po državni cesti proti Ilirski Bistrici. Prepeljali so težko poškodovanega v postojnsko bolnišnico. — Velikansk požar v Osjeku. V nedeljo je izbruhnil požar v paromlinu Josip Kraus in sinovi v Osjeku. Zgradba je bila hipoma vsa v plamenu in je zgorela do tal. Požarni brambi in vojakom se je po velikem naporu posrečilo požar omejiti in rešiti sosedna poslopja. Pri gašenju so bili trije gasilci ranjeni. Požar v mlinu traja dalje in sodijo, da bo moka še tri tedne tlela. Škoda znaša poldrug milijon kron. Dasi je pa zgorelo ogromno moke, bo tvrdka vendar lahko zadostila vsem obvezam, ker ima v skladiščih izven mlina še velike zaloge moke. Tvrdka bo zgradila nov parotnlin, o katerem se bo na dan lahko imlelo 10 vagonov žita. — Mrtvega so našli minoli petek Siletnega delavca Franca Doba iz Preddvora na občinski pot.i blizu Begunj Najbrže ga ie zadel mrtvoud. — Tatvina. Iz kopališča kneza Auer-sperga v Toplicah je bilo v noči od 20. na 21. junija ukradeno 70 srebrnih nožičev, 70 vilic in 70 žlic. Škoda znaša 600 kron. Ti ?redmeti so zaznamovani z *Bad Toplitz-. at se je dal v hotel zapreti in čakal, da se je služinčad podala k počitku. Za po-krepčilo je vzel tudi 1 liter ruma in novo veliko vpisovalno knjigo. Iskal je denarja, pa ga ni dobil, Ukradene reči bo gotovo kje prodajal. — Proti psom v Zagreba. Ker so se v Zagrebu vpdno ponavljali slučaji pasje stekline in slučaji, ko so hudi psi ogrizli ljudi, jc deželna vlada sedaj odredila, da morajo vsi psi v področju mesta Zagreba izven hiše permanentno nositi nagobčnik, naj bo proglašen pasji kontumac ali ne. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z globoko 1—100 kron. Kopel pozori Za trgovce. Na prodaj je manu-fakturna in špecerijska trgovina z lepimi gostilniškimi prostori in sobami za tujce v nekem obmejnem mestu in sicer na zelo ugodnem prostoru na glavnem trgu. Zraven je tudi nekaj posestva, njiv in travnikov. Trgovec bi lahko prav dobro izhajal, ker ni v celem mestu nobene slovenske trgovine. Sedlarji pozori Zelo dobro idoča. sedlarska obrt v večjem kraju se proda s hišo vred za 14.000 K. Graščinsko posestvo z več poslopji in 130 ha polja in travnikov ter gozdov se takoj proda za 120.000 K. Samo živ inventar je vreden do 20.000 K. Posestvo se tudi lahko parcelira. Dobro idoia gostilna, trgovina in prodaja tobaka poleg župne cerkve v večjem krajii na Štajerskem se proda. Hiša je enonadstropna. novozidana in jako prostorna. Cena okoli 26.000 K. Proda se gostilna v nekem mestu. Gostilničar, ki bi bil obenem tudi mesar, bi prav dobro izhajal. Cena gostilne s hišo vred je 31.000 K. V vseh n a v e d e n i h s 1u č a j i h se je o b r n i t i na pisarno »Slovenske Straže« v L j u b 1 j a n i. Priloži naj se znamka za odgovor. Primorske vesli. p Znaten dar Slovenski Straži" je poslal odličen domoljub z Goriškega s skromno željo, da se zabeleži v listih samo: »Neimenovan z Goriškega 400 K.« Ime plemenitega darovalca tako ne bo znano širši javnosti, njegov dar pa bo vzbujal globoko hvaležnost vseh obmejnih Slovencev, ki bodo čitali te vrstice. Iskrena hvala! p Volitve na Tržaškem. V ponedeljek so se vršile na Tržaškem volitve za 1. razred. V mestu je bilo seveda izvoljeno vseh 16 italijanskih liberalno-nacionalnih kandidatov, v okolici pa je v treh okrajih prodrlo vseh S slovenskih. Slovence je obhajala tesnoba, kaj se zgodi v 2, okoličanškem okraju. Premnogi so zmajevali r glavo, češ, da ni pričakovati zmage. Pobitost s plahim pričakovanjem pa se ie umaknila veselju, ko se je izvedelo, da sta prodrla tudi tokrat v tem najbolj ogroženem okraju, ki obsega kraje Rocol, Vr-delo, Lonjer in Kolonjo, slovenska kandidata. Potem pa so povesili glave Italijani, ki so imeli že vse pripravljeno za praznovanje zmage. Iznad »Narodnega doma« je zaplapolala trobojnica. V noči na torek jr> prišlo večkrat do spopadov. Rezultati v I. razredu: Prvi okraj: Slovenci Sanein 300 glasov in dr. Wilfan 304. Italijana 179 do 186. — II. okraj: Slovenca Nagode 315 in dr. Rybšf 319. Italijani 276 do 279. — III. okraj: Slovenci Černigoj 446. Malahan 451, Renčelj 447 in dr. Slavik 454. Italijani od 188 do 195. p Italijani in slovenska trobojnica. Povodom volitev v Trstu se je v ponedeljek vozilo z avtomobilom po ulici Stadion nekoliko Slovencev, med njimi dr. Pertot, dr. Čok in Sedmak. Imeli so razvito slovensko trobojnico, ki je plapolala. To so opazili Italijani in so planili nad Slovence, pretepajoč jih s palicami. Piccolo« z zadovoljstvom bilježi vest, češ, Slovenci so morali kreniti k rešilni postaji, ker je bil eden občutno ranjen. Da bi rešili zastavo, so jo dali Slovenci pri rešilni postaji shraniti, a zgodil se je nečuven slučaj, da jo je sluga vzel in skoz okno nadstropja vrgel italijanski druhali, ki jo je na cesti sežgala. p Sveta vojska v Trstu. V nedeljo, dne 22. junija se je popoldne vršil ustanovni shod sv. vojske. Velika dvorana. Marijinega doma in galerija ie bila nabito polna. Zbrane so bile predvsem članice Marijine družbe; navzoči so bili tudi slovenski gostje iz Trsta in okolice in več mož in mladeničev delavskih slojev. Ko je g. voditelj Marijine družbe g. Gustin razložil namen današnjega shoda, je sledil obširni referat o učinkovanju in škodljivem delovanju alkohola v človeškem organizmu. v družini, v družbi in zlasti v narodnem premoženju. Z napeto pozornostjo so sledili navzoči temeljitemu referatu tajnice Mariborske sv. vojske A. Štupca in z navdušenjem in prepričanje mje pristopila večina navzočih v sveto vojsko. Sledil je kratek dramatičen prizor »Vino in voda«, ki je bil vsem dobrodošel. Za tem je mlada članica Marijine družbe lepo prednašala pesem o zmagovitemu pohodu kralja alkohola. Po dovršenem vpisovanju so novi udje skupno in glasno izrekli sveto prisego, da se odrečejo najprej za 1 leto pogubonosnemu alkoholu. p K roparskemu umoru v Trstu se še poroča: Ker sc mlada stanovalca Fiumen-tinijeve nista bila prav vpisala, policija iz-prva ni vedela, koga bi iskala kot roparskega morilca in kje. Tako so po pomoti prijeli v nekem tržaškem hotelu rumun-skega oficirja, ki je bil s svojo ženo na potovanju, ter ga imeli zaprtega, dokler ni prispel v ponedeljek popoldne iz Padove telegram, ki pravi, da so tam zasačili ubežna roparja, ki sta bila na potu v Milan. On je 20 let stari Tomaso Cesari iz Padove, o njej se pa še ničesar ne ve. p Strela v cerkvi. V Ilrušici pri Podgradu v Istri je v soboto, dne 21. t. m., med šolsko sveto mašo treščilo v cerkev, ko je bilo nad 200 ljudi pri maši. Strela je priletela po lestencu, treščila ob tla, od koder je zletela pod kor obiskat obe spovednici, ter potem pri stranskih vratih ven. Otroke, ki so bili v klopeh, oziroma ob klopeh in druge jc vrglo ob tla. Poškodovan, hvala Bogu, ni nihče. p Nekaj za odgovorne urednike. V ponedeljek bi sc bila imela vršiti v Trstu porotna obravnava proti odgovornemu uredniku -Edinosti-, Štefanu Godini. Mož pa je imel slučajno zelo dober dan. Tožila je namreč učiteljica Aiarija Masovich radi žaljenja časti, k obravnavi pa ni bilo ne nje, ne kakega zastopnika. Zato jc predsednik Milovčič oprostil Godino brez razprave. PARLAMENT »DELA«. Avstrijski parlament je bil sklican dne 28. januarja in je zboroval do 7. mnrea. Potem je Šel na počitnice do 15. maja. Na ta dan je bil zopet sklican in je zboroval3lo 20. junija. Imel je 29 sej. Vlada mu je predložila pet zakonskih predlog, stranke so pa vložile šest nujnih predlogov, 70 predlogov in 440 vprašanj. Razen proračunskega provi-zorija in podaljšanja začasnega poslovnika ni rešil ničesar. Prav posebno se parlament topot ni skazal. NEMŠKA NESTRPNOST. Občinski svet v.Solnogradu ie sklenil soglasno, da vztraja pri občinski volilni preosnovi, katero je sklonil solnograški deželni zbor, a jo vlada ni predložila v sankcijo, ker določa, da se sme podeljevati meščanstvo lc Nemcem. Po vladi grajano besedilo so sklenili šc poostriti s pristavkom, da mora vsak novi meščan priseči, da bo vzdrževal nemški mestni značaj. NEMŠKI CESAR VILJEM V GMUND-NU IN V IŠLU. Dunajski in gmundenski dvor sta se dogovorila, da se nemški cesar Viljem pripelje v Gmunden 15. avgusta. Nemški cesar bo goj