Štev. 52. (Poštno tek. račun.- C. C. con la Posta)
lakaja vsak petek opoldne.
N ati o v t Trat-Trieete Caaella Castro 37 ali pa : Tta lmbriani 9/III,
Izdaja: konsoroi) Malega. Usta
MALI
7EDNNC ZA NOVICE IN POU
Mali kolaAar.
Potek, 25. decembra: Božič, Rojstvo J.
Kr. — Sobota, 2(5.: Štefan — Nedelja. 27.: Janez Evangelist. — Pondeljek, 28.: Nedolžni otroci, — Torek, '29.: Tomaž,'škof. — Sreda, 30.: David. — Četrtek, 31. decembra, 1925.: Silvester, Pavlina. — Petek,. 1. januarja 1926.: Novo leto, Obrezovanje G.
MALE NOVICE
Božični pozdravi.
Iz Brešijp (Brescia) pošiljajo slovenski fantje od 77. pešpolka, pozdrav? id voščila staršem, bratom in sestram, fantom in dekletom, posebno pa letniku 1906., ki, daj pride pašto jest. Božič Fran iz Za-rečja pri Bistrici, Božič Jakob iz Bukovja pri Postijni, Melinc Miha iz Dolj pri Tolminu, Kranjc Anton iz Zakojce, Curk I-van iz Dolgih Poljan. Murovec Viktor iz Inkov c a.
Grenadirji pozdravljajo.
Vsem slovenskim fantom in dekletom, staršem, bratom in sestram žolc vesele božične praznike in srečno novo leto grenadirji iz Rima:	Nuncja	Peter,	Bač;
Smrdel Ivan, Št. Peter; Bergoč Ludvik, Trnje; Dolenc Josip, Postojna; Kerma Vincenc, Hnašče; Vran Rudolf, Tomaj; Hvala, Jernej, Vojsko; Ivančič Marij, Gabrovka v Istri; Ivofol Rudolf, Idrija; Špacapan Josip, Sv. Mihael pri Gorici; Sosič Klemen, Kršan; Povh Ivan, Beka; Šircelj Josip, Zemun.
, Naši izseljenci.
Božične pozdrave pošiljajo iz železnih rudnikov na Francoskem Manfreda Valentin od Sv. Lucije, Pirih Maks — Rakov iz Podmelca, Peter Lahajnar i.z Novakov; Fran Kragelj iiz Bače.
Šahovska bitka.
«Šah» je igra mislecev. Zato velja kot najimenitnejša igra in preskušnja možganov. Na svetu je vedno veliko zanimanje za to igro in za uspehe . posa-Jmeznih igralcev. Letos so se v Moskvi spoprijeli najslavnejši mojstri šaha. Posekal je vse Rus Bogoljubov, ki je s tem pokazal, da Rusi niso zabiti.
Bolezen v kraljevi družini.
Kraljica Margarita je pretekli teden nevarno zbolela. Dobila je hudo pljučnico. Bolezen so je že obrnila na bolje.
Minitsrske nezgode.
Francoski finančni minister Louclieur je moral odstopiti. Njegovo mesto je zasedel Douinor (Dume). Čudežev pa tudi ta no zna delali. Suša je suša.
Tudi konferenca.
V Opatiji je bila 16. t. m. otvorjena konferenca med Italijo in Jugoslavijo za Ureditev ribolova na Jadranskem morju. Predsednik italijanske komisij'6 je Trža-ča*i Suvič.
Prihranek.
Finančni minister Volpi je izjavil v državnem zboru, da je državna blagajna Poredila -407 milijonov preostanka v računskem letu od Kresa do Kresa (1924-25). To se jo'dosegi o s pomočjo velikih davkov, katere Italijani z veseljem plačujejo.
Zapet napad v«lstri. .
Na cesti iz Vodnjana v Marčano je bil (>d roparjev napaden voznik, ki je v službi nekega trgovca peljal razna živila. Skočili so proti njemu iz gozda nenadoma štirje rokomavhi, oboroženi kot hajduki, ustavili konje in začeli moža preiskovati, misleč, da ima pri sebi denar. Našli so le tri ilirice. Iz jezo so ga pretepli *ako, da je komaj zlezel na voz in se dal
konj peljati domov. Rokomavhi pa so ^li svojo pot. To so jo zgodilo 11. decembra, tačas, ko že sodi Kolarič tam daloč
drugim morjem.
Volčja nadloga na Ruskem
Kmeta raztrgali voleje, otroka pustili živega
Kakor znano, silno trpe na Ruskem od volčje nadloge, zlasti pozimi. Glasom ruskih vesli so letos v tem hudem mrazu pojavljajo volkovi v takih množicah kot še nikoli. Prebivalstvo po vaseh živi v večnem strahu pred napadi teh krvo-iočnih zveri in si ljudje že ne upajo iz svojih hiš. Tako je nedavno velika tolpa volkov preganjala nekega kmeta iz vasi Borkuni pri Asfraahnu, ko sc je na saneh vračal z ženo in dojenčkom iz mesta domov. Nekaj kilometrov pred vasjo so volkovi dohiteli sani in že naskakovali divje drveče konje. V smrtnem strahu sta oče in mati, da si rešita življenje, vrgla zverem svojega otročiča. A
ker je bilo dete zavito v blazine in je padlo z obrazom na zemljo, se volkovi zanj niso zmenili, ampak dalje drveli za saifmi, dokler niso moža potegnili doli. Ženo, napol nezavestno, pa so konji pripeljali v vas. Od groze vsa brez uma je povedala ljudem strašni dogodek. Kmetje, oboroženi s sekirami in revolverji, so pohiteli na kraj nesreče, da morda še rešijo svojega sovaščana. A našli so samo še nekaj krvavih cunj — ostanke obleke nesrečne žrtve. Toda, kar je na celem tem groznem dogodku najgenlji-vejše : našli so tudi otroka mirna spečega v snegu.
Dva koncerta.
Učiteljski zbor priredi na dan sv. Štefana ob 3 in pol popoldne (nemesto zvečer, kakor je bilo prvič javljeno) koncert v Renčah, v nedeljo 27. t. m.ob 3. popoldne pa v Ajdovščini. Radi primerne ure se pričakuje velika udeležba na obeh koncertih, tako od strani domačinov, kakor tudi iz bližnjiih vasi. Iver je ta zbor najboljši v Julijski Krajini, naj nihče ne zamudi te redke prilike.
Spored koncertov v Renčah in Ajdovščini:
1) A. Lajovic: Ples kralja Matjaža. 2) St. Premrl: Lilije, 3) G. Krek: Tam na vrtni gtedi, 4) E. Adamič: Svatovske, 5) St. Mokranjac: Kozar, 6) A. Lajovic: Zlato v Blatni vasi; 7) E. Adamič: Vragova nevesta, 8) E. Adamič: Kresovale til de-vojke, 9) E. Adamič: Kaj pa delajo ptički, 10) V. Žganec: Cin, can, cvrgudan, 11) V. Žganec: Jedna majka vumrla, 12) V. Žganec: Dil, dil duda, 13) St. Mokranjac: Biljana.
Naša prosvetna skupščina.
Naša Prosvetna zveza je imela redni občni zbor. Brez obotavljanja lahko trdimo, da Slovenci na Primorskem kaj takega še nismo doživeli ne pod Italijo niti prej pod Avstrijo. Videli smo že velike zbore v Narodnem domu v Trstu in v Gorici, toda na take shode je prišla množica iz 2, 3, 10 krajev. Na zbor Prosvetne zveze pa so prišli odposlanci, delegati izobraževalnih društev iz cele dežele: 300 po številu. Poročilo za poročilom: kratko in jedrnato. Ob 9.*uri predpoldne do 4. popoldne so vsi vztrajali, brez odmora, brez kosila. Ali ni s tem vse povedano? Mnogi bi se morali priti marsikaj naučiti in bi videli razliko med narodnim čepenjem po kavarnah im med resničnim delom za ljudstvo.
Slovanske države.
Pred vojno smo jih imeli le’malo. Po vojni so nastale Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Vseh Slovanov na svetu jo 230 miljonov, torej šestkrat toliko kolikor ima Italija oseb. Največja Slovanska država je Rusija, ki šteje 136 milijonov duš, najmanjša je Bolgarska, ki šteje 5'milajondv duš.
Kdo sme delati kožuhe.
Na Dunaju so se sprli krojači in krznarji, kdo da smo izdelovati kožuhe. Krznarji trdijo, da onk ker se krojači na kožuhovino ne spoznajo, krojači pa pravijo, da krznarji ne poznajo kroja oblek.
Nov dnevnik.
V Milanu začne z novim letom izhajati nov dnevnik «La Borsa». Pečal so bo le z gospodarskimi vprašanji in bo glasilo tistih, ki «imajo«.
BELEŽKE.
Za jasnost. Pred 40 leti se je slovensko izoibraženstvo razdeli,lo na dva tabora : eden je bil katoliški, drugi je bil neka-toliški. Bili: pa so med izobraženci tudi taki, ki niso,hoteli biti ne to ne ono, češ da nočejo biti — strank ar jk Nato je bil sklican I. katoliški shod, ki je pojme temeljito — razčistil. Katoliški shod je začrtal jasno mejo med eno politiko in drugo, med tem in onim tiskom, med tako in drugačno prosvetno organizacijo. To je bilo potrebno in, kakor j# zgodovina dkazala, silno koristno. Tudi pril nas v Italiji je potreben I. katoliški shod med Slovani v Italiji, da bo prinesel popolno josnost.	J
Beležke vredno. Vse naše dijaštvo se je razdelilo v dva velika tabora: v katoliški in svobodomiselni. Katoliško dijaštvo izdaja glasilo «Rast», svobodomiselno di-jaštvo pa glasilo «Naš glas«. Zadnji »Učiteljski list« štev. 24. najtopleje priporoča «Naš glas«. Pri sedanji ločitvi duhov je ta pojav zajomljiv.
Kako je drugod. Moravska Ostrava je bogato mesto na severnem Moravskem. Dve tretjini sta češki, ena tretjina pa je nemška. V -tekočem šolskem letu so i-moTi 34 čeških in 19 nemških šol. Tako je tam gori na Moravskem.
Naš narod. Pisatelj Ivan Cankar je zapisal nekaj pred svojo smrtjo : «Močan sis o slovenski narod ! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi ! Narod mehkužnih bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še vilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko pestjo in praviš: «Nikartc 1 Ta burka je stara že tisoč let!»
Dobro je povedal. Mussolini je rekel v svojem govoru 11. t. m.: «2iveti mi pomeni ne udatl se usodi.« To je dobro povedal in ker je on naš minister, velja ta beseda tudi za Slovence^ v Italiji.
POSKUSITE SREČO I
Ali ste že kupili ljudsko pratiko? Saj je niii treba kupiti. Plačajte naročnino za «MaJi list« do 15. januarja — potem dobite «Pratiko» v dar. V Pratiki je rdeč listek z dobitki za tiste, ki bodo izžrebani. Kakšnimi dobitki ?
1. volnena odeja (plahta),
2. par čevljev (po meri),
3. 24 finih žepnih robcev,
4. dežnik,
5. ura budilka.
To srečo morate poskusiti Storite to pravočasno.	>
I Slanai «»» IfnHIu 25 atotink.
List« — C. C. Post,
■ejs’ knjižica (Dr. Puntar)
S BL.TANA (JUGOSLAVIJA)
ZANIMIVOSTI.
Prvi listi v Rimu.
169 let pred Kristusovim rojstvom s* ustanovili v Rimu prvi časnik, ki je izhajal podi imenom «Acla diuma populi romani«. To je bil edini, časnik v Rimu in sicei; nele za Rim, nego za skoro ves svet, ki je bil tedaj pod rimsko oblastjo. Rimski list je objavljal uradne vesti, dnevno novice, poročila o gledaliških predstavah. — Ko je Julij Cezar, po katerem smo Slovenci dobili besedo «cesar», zavladal leta 59. pred. Kristusom v Rimu, je hotel širiti po Rimu take vesti, kakršne so bile njegovi vladi všeč. Na glavnem trgu (Forum, čigar razvaline so še danes ohranjene), je dal prebeliti dva velika zidova. Na t,a zidova je dal vsako jutro napisati in naslikati to, kar je hotel, da bil se po mestu najhitreje razširilo. Opoldne je dal zid prebeliti in popoldne se jo vsak dan zopet zbrala ogromna množica, ki je požirala novice in jih potem raznašala.
Od kdaj so v rabi vilice.
Vilice so danes na gosposki in na kmečki mizi običajno jediiilno orodje, katerega no moremo pogrešati. Letos je poteklo 930 let, odkar beleži kuharska znanost uporabo vilic.. L. 995. se je sin beneškega doža Peter Orseolo poročil i sestro vzhodnorimskega cesarja. Benečani so do takrat jedli kar s prsti. Ta princesa pa je prinesla s seboj zlate vitice in zlato žlico. Žlico so Benečani ž* poznali, ne pa še vilic. Beneške gospe so jih takoj^začelo uporabljati. Vilice s# bile kmalu' v vseh imenitnih družinah uvedene. Spočetka so sr njimi jedli zelo nerodno. Če bi ne biila z vilicami prišla princesa, bi to jedilno orodje gotovo ne bilo prodrlo. Kajti trajalo je par stoletij, preden šo se razširile po celi Italiji. Splošno so začel i jesti z vilicami šele ojvrog 1550. leta. Zanimivo je, da sdt jih na Angleškem pričeli uporabljati šele koncem 17. stoletja. Danes služijo vsemu civilfeiranemu svetu kot jedilno orodje.
Najdebelejši ljudje na svetu.
Amerika ne prednjači samo v tehniki in gospodarstvu pred drugim deželami, temveč tudi po svojih najdebelejših ljudeh. Ravno v Severni Ameriki so našteli največ debelih ljudi, med katerimi so nekateri taki, da bi lahko predstavljali že cel globus. Neki Frank Farlovv iz Nevjorka, star 34 let, tehta^SO kg. Nekoliko debelejši je Leon VVhttton i,z Kanade, ki jo star 40 let im tehta že 370 kg. Kot najdebelejši sploh pa velja sir Mark Goodwiliy iz Indiane, ki tehta samo 405 kg. V Newjorku je toliko teh trebušni-kov, da so ustanovili svoj «klub debelih«, kjer je predsednik vselej tisti* ki največ tehta. Pa tudi že v prejšnjih desetletjih so se debeluhami zavedali svoje moči im slave, tako da so že leta 1891. sklicali v Leipzigu kongres vseh debelih ljudi, katerega pa se je udeležilo več radovednežev kot pravih debeluharjev.
Zanimiva vas v Istri.
V bližini Pulo je vas Peroj, ki šteje 300 duš. Perojci so prišli v Istro pred267 leti iz Črne gore, in sricer 13 družim. Perojci so pravoslavne vere, imajo srvojo cerkev ter popa.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiimiii
Poravnajte naročnino!
iinniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiHHiiiimiiiiiimiiiiH
Kako je
Mosul.
Zveza držav (Društvo narodov) je imela v Ženevi težavne dneve. 2c dalgo traja prepir med Anglijo ki Turčijo za deželo Irak tam v daljnih turških krajih, posebej pa za vilajet mosulski. Ondotna dežela ima petrolejske vrelce, zato jo Angleži zelo «ljubijo» in tndiljo, da jo je treba varovati turškega nasilstva. če bi .petroleja ne bilo, seveda ne bi Angležev nič bolelo srce zastran Iraka. Tako so si Angleži znali pridobiti »protektorat« (varuštvo) čez tisto deželo. To varilstvo pa spet nič ne dopad© Turku, kateri je tega mnenja, da zna sam petrolej spraviti v denar, seveda v turški denar. Angleži pa trdijo, da se mora petrolej »praviti v angleški denar in v tem je bistvo spora ali prepira med obema.
Svet Zveze držav je na svojih sejali razpravljal o tistem prepiru. Predsednik posvetovanj je bil italijanski zastopnik Scialoia (Šjaloja). Posvetoval ii so se dolgo sem in tja in slednjič prišli na to, da se je treba bolj bati Angleža kakor Turka. ■Zato so sklenili, da imej Anglija protektorat nad Irakom im Mosulom za 35 let. Zoper to odločitev je turškii zastopnik godrnjal in glas je bil celo, da so turška vojska pripravlja za napad v smeri proti tistim krajem. Turčijo baje v ti reči podpira Rusija in to spet jezi, Angleže, ki se Rusov boje. Prepir torej še ni s sveta pregnan in marsikje tiči žerjavica pod pepelom.
Nemške težave.
Nima težav samo Francija, ampak tudi soseda Nemčija. Ko je Luter v Lokar-nu podpisal garancijske pogodbe, so začeli godrnjati nemški nacionalisti. Oni še vedno mislijo, kako bi začeili ob prvi priliki vojsko in vzeli nazaj vse dežele, katere so 1. 1918. morali dati sovražnikom. Garancijska pogodiba pa jemlje vojskinim petelinom velik del moči. Zato so jezni na Lutra in pravijo, da joTsdal nemški narod sovražnikom. Parlament v Berlinu je sicer potrdil pogoidho, toda Luter je vseeno odstopil od vlade. Nova vlada pa se nikakor ne more sestaviti. Več poskusov je spodletelo.
Papežev nagovor.
Papež se redko oglasi za javnost. Zato pa tembolj napeito posluša cel svet njegove besede. Dne 14. decembra je i-mel papež takozvanii «konsistorij» in «a-lokucijo«, to se pravi govoril jo pred zbranimi kardinali al> priliki, ko je imenoval nekatere nove kardinale. Tak govor ali «alokucija» pa je govorjen za javnost im v njem običajno papež z zmerno očetovsko besedo izreče svoje mnenje o važnih svetovnih dogodkih.
Najprej je sv. Oče izrekel svojo zadovoljnost nad dobrim potekom sveto-ietnih romanj in svečanosti. Pohvalil je dejstvo, da jo državna oblast dokaj vzorno skrbela za red in postrežbo tujcev, ki so v svetem letu obiskovali Riim. Izrekel je zadovoljnost nad tem, da se ni posrečil napad na ministrskega predsednika, ker kot papež mora obsojati vsak zločin.
Sv. Oče priznava z zadovoljstvom to, kar se je v sedanjem času storilo v Italiji za vero in Cerkev, ker so so popravile nekatere sitaro krivice, čeprav le deloma. Toda vkljub temu so morali romarji na lastne oči videti, da položaj sv. Očeta ni tak, kakršen bi moral biti. Katoliški verniki lahko hodijo v Riim, a papeža ne morejo videti drugače, kakor da gredo skozi vrata, skozi katera on ne more ven iz Vatikana (ker še ni rešeno vprašanje razmerja med papežem in Italijo, zato sv. Oče nikdar ne gre iz Vatikana). Dokler’ le razmere trajajo on ne moro in ne sme iti ven.
Za svobodo.
Ko je tako v prvem delu nagovora sv. Oče pohvalno omenil vse, kar so more o sedanjih razmerah v Italiji pohvalno o-menjati, izrekel jo tudi svojo očetovsko
politiko
grajo nad tem, kar ni prav. Tu navedemo njegove besede: «Čeprav cenimo po zaslugi vse tisto, kar gre za tem, da se zabranijo ali vsa,j omilijo slojne borbe in da se različna dejstvovanja vsmerijo k skupnemu blagru, Nam je neljubo, da se ravno v teh dneh delajo zakoni v zgolj gospodarskih in socialnih zadevah, ne da bi se prii tem smatralo za možno vpoštevaiti, kakor gre, katoliški nauk in pa -katoliško akcijo, ki je v to določena, da ta nauk razvije in uveljavi v praksi; in to v takih rečeh, kjer je katoliški nauk in katoliška akcija prav posebno potrebna in korisitna. Kajti so gotove svoboščine, katere Cerkev mora braniti in jih zahtevati, ker ona je po nauku in i>o uredbi enako daleč od anarhije (brezvladja), v katero nujno ženeta liberalizem in socializem, ki ju je Cerkev obsodila, kakor je daleč od vsake politične zamisli, katera smatra, da je družba in država sama sebi namen, in katera lahko, da ne rečemo nujno tako daleč zapelje, da vse osebne in posebne pravice uniči ter doseže, kakor je lahko razumeti, nič manj razdiralen učinek«.
Nato je sv. Oče omenil diplomatično razmerje do nekaterih držav: «V Argentinski in Češki republiki, kakor tudi v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni ostalo nebo brez oblakov. Na vseh teh mestih smo le zagovarjali in branili čast božjo in sveta prava katoliške cerkve, in to so pravice božje in pravice duš; to bomo vedno delali in pričakujemo pravičnega pripoznanja z mirnim zaupanjem in z nespremenjeno dobrohotnostjo proti vsem, kakor gre očetu vseli vernikov.«
Kmet je steber naroda
Slovenski voditelj dr. Anton Korošec je imel velik govor v Ptuju na Štajerskem dne 6. decembra. V tem govoru je pojasnil program Slovenske ljudske stranke in pa pomen kmečkega stanu za ves narod. Ker imajo njegova izvajanja splošno veljavo, objavljamo na tem mestu par pomembnih odstavkov.
Kakšna je Slovenska ljudska stranka.
V dobi parlamentarizma, slonečega na splošnem in enakem volivnem pravu, so politično stranko prisiljene, da se oblikujejo po načelih, ki so privlačna za čim širje krogo človeške družbe. To so sve-tovnonazoma, socialna in narodnogospodarska načela. Ako bi imeli že social-nogospodarski parlament, bdi stanovske organizacije imele prvo besedo. Splošna in enaka volivna pravica našega političnega parlamenta je prisilila tudi delavske stranke, da so morale razširiti svoj program na kmečke, obrtne, industrijske in uradniške volivce, in celo kmetijske stranke v pretežno poljedelskih državah morajo računati s tem dejstvom. Stanovi so prirodni organizmi, zato tudi doba političnih parlamentov ne moro preko njih na dnevni red. In prav zato se trudijo vse stranke, da bi svoje stanovske skupine vezale organično mod seboj in si s tem osigurale večjo stalnost in strnjenost.
Program Slovenske ljudske stranke tvorijo načela krščanskega socializma in krščanske sodlidarnosti. Narod je organizem v katerem izvršujejo stanovi sicer svoje različne socialne in gospodarske funkcije (opravila), vendar je enoten organizem. Naša stranka je ena, vendar mora skrbeti za vse stanove. Ni t'o vedno lahko, vendar ji tudi ni nemogoče, sicer bi moral biti tudi enotni narodni organizem nemogoč. A narod je pri rodna tvorba.
Naša kmečka kultura.
Kmetski stan jo v naši državi številčno največji^ Toda ni samo število nje-
gova moč, še važnejša je njegova stalnost in stanovska kultura. Jedro stanovske kulture' našega kmeta je krščansko in slovensko. Ta značaj mora nositi vsaka njegova politična stranka ako ne, mu je tuja. V tein leži tajna velike moči in nezlomljivosti naše stranke med slovenskim kmetom. Mi smo njegova stranka. Vsebino stanovske kulture slovenskega kmeta tvorijo:	poštenost,	sovražnica
vsake laži, goljufije, oderuštva, vernost, zvesta spremljevalka njegova v vseh v.e-seliih in žalostnih dneh; svobodoljubje, kajti v njegovi hiši je svoboda mišljenja in govorjenja, korigira (uravnava) jo samo krščanska morala; ljubezen do bližnjega: na vrata našega kmeta ne potrka zaman noben siromak in berač; pošte-
Veiika Jugoslavija
Svetovna vojna je rodila Jugoslavijo, kolero so sanjali največji slovenski duhovi. Srbi, Hrvatje in Slovenci so se združili v državo. Tako so Slovenci po 1000 letih spet, prifili do svoje države; Niso sicer; še vsega dosegli, a so na dobri poti.
S tem pa še mi ustvarjena Velika Jugoslavija. Do te pride šele, ko1 pristopi k Srbu, Hrvatu in Slovencu še četrti južni Slovan, to je Bolgar.
Pokojni Stambolijski, prvi minister Bolgarije, načelnik bolgarske kmečke stranice, je bil odkriti prijatelj federacije (zveze) vseli južnih Slovanov na Balkanu.	'	•
Žal da je Stambolijski končal tako žalostne smrti in da je prišel na površje bolgarski nacionalizem, ki je odkrit nasprotnik Srbov in sploh Jugoslavije. Doktor bo nacionalizem na vladi, ni misliti na kakšno resnično in dlsfcreno zbližan j e k Jugoslaviji. Eno pa je gotovo: da je velikanska večina mladine za združitev z Jugoslavijo in to je pač veliko.
Bolgarska je slovanska država, posvečena sv. Cirilu in Metodu, pozorišče sijajnega slovanskega kulturnega preporoda še pod; najhujšim turškim jarmom. Bolgarski narod je neizrekljivo veliko doprinesel za politično' in duhovno osvobo-jenje slovanstva. Zato bo združitev Bolgarije s sedanjo Jugoslavijo v Veliko Jugoslavijo velikanskega pomena za vso Evropo in za slovanstvo še posebej.
Socialno zavarovanje
Na Primorskem so doslej v obče veljali še stori zakoni iz avstrijiskili časov glede zavarovanja za bolezen, nezgodo in starost. Sedaj so s posebnim odlokom raztegnjene tudi tod čez vse italijanske postave, avstrijsko pa od|prav,ljene.
Nič penzijskega zavarovanja.
Od 1. januarja 1920. preneha za privatne uslužbence dolžnost penzijskega zavarovanja. Vsak naj sam skrbi, da si kaj prihrani za stara leta. Doscdaj so bili privatni uslužbenci prisiljeni plačevati mosečne prispevke v zavod za penzije. Sicer pa poslovanje tega zavoda ni bilo nič kaj priljubljeno, preveč jo požrla režija. Od novega leta dalje je torej konec dobrih in slabih strani) te ustanove.
Za bolezen.
Zavarovanje za bolezen ostane tudi po italijanskem, zakonu, toda spremenjeno je marsikaj. Dolžnost zavarovanja vobče ostane za vso tiste, ki so bili po avstrijskih postavah dosodaj deležni bolniškega zavarovanja in tudi za tiste, ki so tekom leta 1925. že plačevali pr/.spevke. Dobroto zavarovanja pa so znižane. Zavarovanci bodo imeli pravico do zdravniške im porodniške pomoči brezplačno. Denarni prispevek iz blagajne pa začne teči šele od petega dneva potem, ko je bila bolezen uradno dognana. Prispevek bo tekel največ celih 20 tednov (pol leta), več pa ne. Porodnice bodo dobilo prispevek za 4 tedne. Prispevki balo znašali le polovico zaslužka (n. pr. kdor jo služil 20 lir
no vedro veselje : v kmečki hiši so še gojijo stari slovenski običaji, se pripoveduje stara slovenska pravljica, se razlega slovenska pesem, se čitajo slovenske knjige, slovenski jezik, sposoben, da kmet v njem izraža svoje veselje in žalost, ljubezen in sovraštvo, poltrtost in navdušenost. Poštena slovenska kmečka hiša je dom sreče, blaženosti, je varuh krščanstva in slovanstva, je neusahljiv vir, iz katerega se pomlajajo vsi drugi slovenski stanovi, Varovati stanovs.i.0 kulturo slovenskega kmeta je ravn > tako važno kakor varovati njegovo število in njegovo stalnost, V tem se naša stranka razločuje od drugih strank, ki ne morejo priti do njegovega srca, ker ga ne poznajo.
dnevno in odi teh plačeval, dobil bo v slučaju bolezni 10 Mr dnevno podpore). Če zavarovanec umrje, dobi družina enkratno svoto odškodnine, katera znaša 20 dnin (ako je1 bila dnina pred boleznijo 20 lir, dolTi torej družina enkrat za vselej 400 lir za pogreb,) — Plačeval pa bo delavec v blagajno 4% od tedenskega zaslužka; dnina, Če presega 20 lir, se šteje le za 20 (torej C krat 20 je 120, 4% znaša 4.80 L.) Odi tega plača delavec sam polovico, gospodar polovico. — Bolniške blagajne bodo po okrožjih (okr. glavarstvih). V vodstvu bodo 3 gospodarji, 3 delavci in 3 strokovnjaki v zavaravanjskih rečeh. Vseli devet postavi minister. Vse bolniško blagajne i/. Julijske Krajine bodo imele posebno osrednjo zv.ezo v Trstu. — Če bolezen pride vsilied nezgode pri delu, tedaj bolniška iblagajna no da nič pomoči.
Zavarovanje za nezgode.
Novi odlok odpravlja avstrijske postavo o zavarovanju za slučaj nezgode. Tozadevni posebni zavod so bo razpustil. Zavarovanje za nezgode prevzamejo zasebne zavarovalnice. Z novim letom bodo že sprejemale tržaške zavarovalnice tudi novo zavarovanje («Anomima Infor-tuni» pri Assieurazioni Generali ter «LAssicuraitrice Italiana« pri Riunione Adriatica dil Sicurta). To zavarovanje pa je le posredlno-; zavarujejo se ne delavci, katerim utegne odtrgati roko, ampak podjetniki, kateri imajo v slučaju nezgodo nekaj dolžnosti napram ponesrečenemu delavcu.
Razprodajala!
Naročite takoj „LJUDSKO PRATIKO44
Prodaja se po L« 3L— Razprodajalci dobe običajni trgovski popust. Pišite na „MALI LIST" TRIESTE, casella centro 37.
Spominčice
Na Goriškem je služboval rajni župnik Anton Plesničar, ki jo bil originalen tudi v spisovanju prošenj, zakaj tudi uradne vloge je delal v rimah. Nekatere občine so bile zaprosile deželni odbor, da bi pomagal .zgraditi neki most. Odbor jo določil podporo, a rešitev je ležala na deželnem odboru leta. Tedaj napiše Anton Plesničar tole vlogo, katere prepis imamo pred sabo:	«PreMagorod*ni	gosp«*1
dr. Alojzij Pettariin, deželni tajnik v Gorici. Kje je podpora ?
Morda je v krfkem koti, * mofda celd na poiti'.
A. tukaj je še ni za most obljubljeno podpore, da so odtod čez vodo more tja motri do Plavi..,.
Zato pa prosim prav lepi'):
Povejte, kaj, kedaj in kdo pomagal bo?
Kožbana, 18. febr. 1911.
Z odličnim spoštovanjem
Ant. Plesničar.
(4b
Vsem dobrim Slovencem doma in na tujem
XfcLarxi
;icniniurr:c
rrrrrrm ttt rTYrmxrccaxiXxl rXXU0
er- ,	v
^
vesele božične praznike in | božji blagoslov!
W |	CD
33Si~
SBta
aapsr-^rnagnrac
aits
—^ip»-
ESJE“
Poveličati je Kralj miroljubni
čigar obličje hrepeni zreti vesoljna zemlja
Božični mir loga na trudno zemlja. Iz-
nvifemai sii-ca nemirnih otrok sveta se ta večer čutijo bliže svojemu Bogu : tudi v njih zmaguje Kralj miroljubni s svojini nebeškim mirom. Za kratek čn« vsaj bodejo pozabiti na 'bridkosti in prevare življenja in se zatopiti; v skrivnosti lepšega, nadnaravnega sveta. Iz njega prihaja kakor blagovest in tolažba za dneve' po-skušnje spev Izaije preroka, ki se bere Prt polnočni litu-rgijil:
prvo berilo polnočne vigilije
Prvi čas je bila dežela Zabulonova in dežela Neltalijeva prezirana; poslednjič Pa bo obmorski pas tostran Jordana v Galileji poganov dosegel časi. Ljudstvo v temi bivajoče, uzre veliko svetlobo; prebivalcem dežele smrtne sence vzide luč. Ljudstvo si pomnožil, a veselja nisi povečal: (tedaj pa) bodo rajali pred teboj, kakor rajajo ob žetvi, kakor se vesela zmagovalci nad zaseženim plenom, ko si plen razdeljujejo. Kajti njih težki jarem, šibo nad njihovim hrbtom in žezlo njihovega priganjača si zlomil kakor oil duevu Madiaucev. Zakaj vsak plen, pridobljen nasilno in hrupno, in vsaka okrvavljena obleka, zapade ognju in se sežge. Otrok namreč nam je rojen in sin nam je dan ln na njegovo ramo je dano vojvodstvo In njegovo ime se bo zvalo Čudovit, Svetovalec, Bog, Močan, Oče prihodnjega veka, Knez miru. (Iza;ija !), 1—6).
DRUGO BERILO POLNOČNE VIGILIJE.
Potolaži se, potolaži se, ljudstvo moje, Pravi vaš Bog. Govorite Jeruzalemu na Srce in pokličite ga; zakaj konec je nje-Bove hudobije, odpuščen je njegov greh; Prejel bo iz Gospodove roke vsega po dvoje za vse svoje grehe (vse dobro, kar jo poprej radii greha izgubil). Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo Pot, poravnajte v puščavi steze našega Boga. Vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, *>aj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot. In razodela sc bo Gospodova slava in vse človeštvo bo videlo, da so govorila Gospodova usta. Glas pravi: Oznanjuj 1 Pa sem dejal: Kaj niaj °2nanjujem? Vse meso je trava in vsa ®iegova odličnost kakor cvet na poljani. Trava se posuši in cvet opade, kadar ®°spodov dih zaveje preko njega. Zares t*ava je ljudstvo: trava se posuši in cvet °Pade; beseda Gospoda našega pa vekomaj ostane. (Izaija 40, 1—8).
Gretje berilo polnočne vigilije
Vstani, vstani, ogrni se v svojo moč, Sion, obleci svojo odlično obleko, Jeru-*alem, mesto Svetega; zakaj nobeden neobrezan in nečist ne bo več hodil po *ebi. otresi se prahu, dvigni se in sedi, Jeruzalem! razveži vezi svojega vratu, ujeta hči Siona. Tako namreč pravi Gospod : Zastonj ste bili prodani, in brez denarja boste odkupljeni. To namreč toavi Gospod: Moje ljudstvo je sprva šlo v Egipct, da bi tam bivalo — in Ašur ga krivično zatiral. In sedaj, čemu naj boni tukaj, pravi Gospod, ko je bilo mo-ljudstvo po krivici odpeljano? Njego-v* gospodar]! ravnajo krivično, pravi Go-
spod, in neprestano se moje ime cel dan sramoti. Zaradi tega naj moje ljudstvo spozna moje ime oni dan: kajti, jaz sam, ki sem govoril, se pojavim. (Izaija 52, 1—6).
In m/ii iz globočine užaljenih in razočaranih srn kličemo v pokojni božični noči k nebeškim zvezdam: Ve nebesa ga rosite I In On prihaja iln prinaša, tolažbo in radostno upanje vsem, ki klonejo glavo pod silaldki jarem Njegove resnice., Angeli pojo: Mir ljudem na zemlji, ki so božji prijatelji. Na to obljubo graidiiimo svoje riade, trdno zaupajoč Vanj, ipri katerem jo
USMILJENJE IN OBILNO ODREŠENJE.
Sehna. Lagerlef:
V Nazaretu
(Legenda).
V času, ko je bil Jezus šele pet let star, je sedel nekoč na pragu pred delavnico svojega rednika v Nazaretu, iti se jo pečal s tem, da bi iz kepice mehke ilovice, ki .jo je dobil od lončarja ono-stran ceste, izdelal ilovnate kukavice. Bil je srečen kot še nikoli ne, kajti vsi otroci predmestja so bili Jezusu pripovedovali, da je lončar godrnjač, ,ki se ne da omehčati ne s prijaznimi pogledi ne z besedami, četudi so sladke koti med, in nikoli si ni drznil zahtevati kaj od njega. Toda glej, sam je komaj vedel, kako je do tega prišlo : stal je le na pragu in je hrepeneče o-pazoval soseda, kako je tam delal in .tedaj je sosed prišel iz svoje trgovine in mu je dal toliko ila, da bi ga bilo dovolj, da izdelaš iz njega cel vinski vrč.
Na stopnišču bližnje hiše je sedel Ju-tla, ki je bil grd in rdečelas; na obrazu je imel polno plavili peg in na obleki polno lukenj, ki jih je dobil v stalnih bojih s pouličnimi dečaki. Ta hip je bil popolnoma tih, ni izzival nikogar in se ni ravsal, ampak je obdeloval kos ila, tako kot Jezus. Toda tega ila si ni mogol sam pridobiti; komaj si je upal stopiti lončarju pred oči, kajti ta ga jo dolžil, da meče kamenje v njegovo krhko blago, in bi ga bil zapodil s palico. Jezus je bil, ki je delil z njim svojo zalogo ila.
Ko sta oba otroka dovršila il nate kukavico, sta jih postavila v krogu pred se. Izgledale so tako, kot ilnate kukavice vseh časov, noge so bile velika rdeča kepa,, da so stale na njej, imele so kratke repe, komaj vidne peroti, vratu pa nič.
Toda naj se je to zgodilo tako ali drugače — kmalu so je pokazal razloček v delu malih tovarišev. Judovi ptiči so bili tako krivi, da so se vedno prevračali in naj se je s svojimi malimi, trdnimi prsti še tako trudil, vendar ni mogel napraviti njih teles ljubkih in lepih. Včasi je skrivoma pogledal tja h Jezusu, kako se on pripravi, da postanejo njegovi ptiči tako enakomerni in gladki.
Vsak ptič, ki ga je Jezus dovršil, ga, je napravil srečnejšga. Eden se mu je; zdel lepši od drugega, in vse je opazoval s ponosom in ljubeznijo.
Poslali naj bi njegovi drugi pri igri, njegovi mali pobratimi, spali naj bi v njegovi postelji, pogovarjali naj bi so z njim, mu prepevali pesmi, če ga mama pusti samega. Nikoli se še ni zdel samemu sebi tako bogat, nikoli več se ne bi mogel čutiti samotnega! ali zapuščenega.
Visoko vzrastli nosač vode jo šel mimo, sklonjen pod težkim mehom, in j takoj za njim je prišel zelenjadar, kij se je gugal sredi velikih praznih plete-1 nili košev na hrbtu svojega oslička. Nosač vode je položil roko na svello-kodro glavo Jezusovo in ga jo vprašal o njegovih ptičkih in Jezus je pripovedoval, da imajo imena in da znajo peti.
■ Vse njegove male ptičice da so prišle iz tujih dežel k njemu ter so mu pri-; povedovalo stvari, ki jih vedo le one in! Jezus sam. In Jezus je tako govoril, daj sta nosač vode in zelenjadar dolgo pozabila na svoje opravke, le da sta ga poslušala.
Ko sta hotela ili dalje, je Jezus pokazal na Judo. «Glejte, kako lepe tičke dela Juda !» je dejal.
Zdaj je zelenjadar dobrodušno ustavil svojega osla in je vprašal Judo, ali imajo tudi njegove tičke imena in ali znajo peti. 'Poda Juda o vsem tem ni nič vedel, trmasto jo molčal in ni dvignil oči od svojega dola; zelenjadar je vznevoljen sunil njegove ptiče z nogo proč in je jahal dalje.
Tako jo pretekel popodne, in solnce je padlo tako globoko, da njegov svit; ni mogel prodreti skozi nizka mestna vrata, ki so se, okrašena z rimskim orlom, dvigala koncem ceste. Ta soln-čna luč, ki jo prišla na zatonu dneva, je bila čisto rožnordeča, in kot da bi bila mešana iz krvi, je dala svojo barvo vsemu, kar 11111 je prišlo na pot, medtem ko je curljala skozi ozko uličico. Solnčna luč je barvala lončarjeve posode in deske, ki je škripala pod žago tesarja in belo ruto, ki je obdajala Marijin obraz.
A še najlepše je bleščal solnčni svit v malih lužah vode, ki se je nabrala med velikimi razritimi kamenitimi ploščami, ki so pokrivale ceste. In naenkrat je Jezus pomočil roko v najbližjo lužo. Domislil se je, da bi mogel pobarvati svoje sive ptičke z blestečim solnčnim svitom, ki je bil dal vodi, zidovom, vsemu tako lepo barvo.
Solčnemu svitu je bilo pa v pravo veselje, da se je pustil vloviti kot barva iz slikarjevega lončka in ko je Jezus gladil po malih ilnatih tičkah, so stali tihi in so se od glave do nog pokrili z cjijamantnim bleskom.
Judi, ki je semintje vrgel pogled tja k Je^uzu, da bi videl, ali ta izdeluje več in lepših ptičev, se je izvil klik začudenja, ko je videl, kako barva Jezus svoje ilnate kukavice s solnčnim svitom, ki ga je lovil iz uličnih luž. In Juda je tudi pomočil roko v razsvetljeno vodo in je skušal uloviti soln-čno luč.
Toda solnčni svit se ni pustil od njega uloviti. Zdrsel mu je skozi prste in najsi je še tako marljivo gibal ro-
ke, na hi ga zgrabil, vendar se mu je vedno izmuznil in tako ni mogel preskrbeti svojim ubogim ptičem barve.
»Čakaj, Juda !» je dejal Jezus. «Pri-deni pobarvat tvoje ptiče».
«Ne», je dejal Juda, «ne smeš se jiji dotakniti. Dovolj dobri so taki kot so».
Vstal je, čelo se mu je nagubančilo, ustnice jo stisnil. In postavil je svoj široki podplat, na ptiče in jih je spremenil enega za drugim v male ploske ilnate kepe.
Ko je poteptal sve svoje ptiče, je šel proti Jezusu, ki je božal svoje ptičke, blesteče kot, da bi bili dragulji. Judež jih je en čas molče opazoval, potem pa je dvignil nogo in je potlačil enega izmed njih.
«Juda», je zaklical Jezus, «kaj delaš? Mar ne veš, da so žici in da znajo peti?»
Juda pa se je smejal in je poteptal še enega ptiča.
Jezus §e je ogledal po pomoči. Juda je bil velik in Jezus ni imel moči, ga zadržati. Z očmi je iskal mater. Ni bila daleč, toda predno hi prišla, bi Juda uničil že vse ptiče. Solze so stopile Jezusu v oči. Juda je bil potlačil že štiri njegove ptiče, le trije so še stali celi.
I11 zasmilili so se m 11 ptiči, ki so tiho stali in se pustili poteptati, ne da bi pazili na nevarnost. Jezus je zaploskal z rokami, tla bi jih predramil in je zaklical: «Letite, letite !»
I11 trije ptiči so začeli pregibati male porotnice in plaho plaluitaje so mogli vzleteti tlo roba strehe, kjer so bili varni.
Ko pa jo Juda videl, da so ptiči na Jezusovo besedo vzleteli, začel je jokati. Pulil si je lase, kot, je videl delati stare, če so bili v velikem strahu in skrbi, in se je vrgel Jezusu h nogam.
I11 tu je ležal Juda ter se valjal pred Jezusom v prahu kot pes in je poljubljal Njegove noge in je prosil, naj dvigne svojo nogo in naj ga pomandra tako, kot je on storil z ilnatimi ptiči.
Kajti Juda je ljubil Jezusa in ga je občudoval in častil in obenem sovražii.
Marija pa, ki je ves čas gledala na igro obeh otrok, je zdaj vstala in je dvignila Judo, ga vzela v naročje ter ga ljubkovala.
«Ti ubogi deček !» mu je rekla. «Ti ne veš, tla si poskusil nekaj, česar nobeno ustvarjeno bitje ne zamore. Ne drzni se več storiti tega, če ne maraš postati naj nesrečne jši vseh ljudi ! Kako naj bi se pač godilo onemu, ki bi se drznil tekmovati z Njim, ki barva s solnčnim svitom in vdihuje mrtvemu ilu plamen življenja?«
Karel Širok :
ROZE ZA MARIJO.
Po raju Jezus hodi in ovčice bele j)ase, in kamor stopi z nogico svojo, tam roža rdeča zrase.
In angeli za njim gredi), vse rdeče rože jx>berd in materi Mariji jih nesd :
«Poglej, Marija! Jezušček, Tvoj sin, pošilja Ti te rože za spomin /»
»Stare slave dedovina“
Ob tisočletnici hrvaškega kraljestva
Znano je, da so Hrvatje, kakor tudi ostali Slovani, imeli do konca 9. stoletja po Kristusu vse polno vladarčičev, knezov in manjših poglavarjev, a do svojega kralja so prišli šele leta 925., torej ravno pred 1000 leti. Knez Tomislav, ki je vladal od 910. do 930., je bil eden najbolj imenitnih vladarjev primorske Hrvaške. Pod njim so Hrvati srečno prestali mažarske navale, rešili so Hrvate ob Savi germanske nadoblasti, z eno besedo: Hrvaška se je prvič združila. In Tomislav je dal tej sili in ugledu zunanjega izraza s tem, da se je leta 925. oklical in se dal kronati za kralja Hrvatov. Tako je postal Tomislav prvi hrvaški kralj, Hrvatje so doživeli svoje kraljestvo.
Veličina hrvaškega kraljestva.
Država kralja Tomislava je bila za tiste čase jako velika. Njene meje so tekle ob Donavi, ob Dravi, ob Drini in ob reki Rasi sredi naše Istre.
Narodne razmere.
Na kraljevskem dvoru Tomislava je bil občevalni jezik hrvaški.
Po smrti svetega Metoda, slovanskega apostola, ki je zatisnil oči 6. aprila 885., so njegovi učenci širili Kristusovo vero po teh deželah in so vršili službo božjo v domačem jeziku, cerkvene knjige so bile pisane in tiskane v slovenski glagolici.
Rimski papež in Tomislav.
Širjenje in krepitev hrvaške države je ugajalo Cerkvi in njenemu poglavarju, ki je Tomislava očitno podpiral, da bi ga tako privezal na katoliško stran v tistih časih, ko se je širil verski razkol.
Konec hrvaškega kraljestva.
Leta. 92(1. je Bolgkrska poslala nad Hrvaško veliko vojsko, katero je Tomislav popolnoma premagal. Umrl je veliki kralj leta 930; Za njim so vladali Trpimir II., Miroslav, Mihael Kreši-mir, Štefan Držislav, Svetoslav, Goje-slav, Peter Krešimir, Dimitrij Zvonimir, Štefan II. Leta 1102. je vladal zadnji hrvaški kralj slovanske rodovine. Za tem so zasedli Tomislavov prestol tujci, Arpadi, Anžuji, leta 1526. pa nemški Habsburgovci, ki so vladali nad Hrvaško do leta 1918. Predzadnji kralj Hrvaške krone je bil Franc Jožef L, zadnji pa Karel.
Pomen leta, 925. za hrvaški narod.
Človeku bi se na prvi mah zdelo, da kronanje Tomislava za hrVaškega kralja ni Bog ve kakšnega pomena. Pa je.
Leto 925. pomeni rojstvo hrvaškega kraljestva, hrvaške države. Hrvaška država je — čeravno so vladali nad njo tujci, vendarle kot celota ostala, kajti vsi poznejši vladarji, cesarji, tudi Habsburgovci so imeli naslov
hrvaški«. Ta državna misel je Hrvate združevala tudi v najbolj burnih in viharnih časih ! Hrvaški državno-pravni program je Hrvate spajal v eno celoto. Zato ni čudo, da so letos po vseh mestih in selih na Hrvaškem slovesno obhajali tisočletnico Tomislo-vovega kronanja. In spomladi 1926. bo sam kralj Aleksander slovesno stopil v Zagreb in se bo v največjem sijaju dal kronati za hrvaškega kralja. To bo za ustanovitvijo Jugoslavije leta 1918. najbolj pomemben dan v 7 letni zgodovini jugoslovanske države.
Izreki drja J, Kreka
NAČELA.
Kdor je zaveden katoličan, ve, da je brez razodete vere načel tako nemo-yoč mir in red na svetu in sreča ljudi na njem, kakor brez zraka in brez hrane telesno življene. Zato pa mora za ta načela vsaj z isto žilavostjo v borbo, s katero se bori za svoj telesni obstoj.
SVOBODA.
Prav v tem, da je človek popolnoma odvisen od svojega Stvarnika, ima zagotovilo svojega osebnega dostojanstva. Iz te odvisnosti izvira njegova prava svoboda. Brez prve ni druge. Odvisnost od Boga je najtrdnejša braniteljica človeškim pravicam, najhujša sovražnica vsakemu robstvu.
DEMOKRACIJA.
Edini človeški činitelj, na katerega se moramo opreti, je — naše ljudstvo... Družba se je skvarila od zgoraj doli; popraviti se mora od doli na zgoraj. Zato pa moramo ljudstvu najprej ponuditi priložnost, da bo moglo govoriti. Priboriti mu moramo njegove politične pravice in razvneti v njem politično zavednost... Naša moč je v našem ljudstvu. Sploh nobeno gibanje ni v našem času zdravo, če nima v prvi vrsti ljudskega značaja, če ni v pravem zmislu besede demokraško. Z ljudstvom za ljudstvo in Bog nam bo pomagal.
DUHOVNIK.
Če sploh kdo pripada k narodu in če je sploh kdo narodov in naroden, je to brez dvojbe duhovnik... Ali je mogoče misliti, da bi duhovniki, ki imajo vendar najožjo zvezo z ljudstvom, ki so iz ljudstva vzrastli in žive med njim, katerim zaupa narod svoje najtesnejše skrivnosti in razkriva gube svojega srca, ali je mogoče misliti, pravimo, da bi duhovniki pri vsem tem ne ljubili ljudstva, njegovih zdravih šeg in navad, njegovega jezika, njegovega duševnega in gmotnega napredka ?
CERKEV.
Cerkve ne vzdržujejo duhovniki, marveč Resnica, in že davno bi bila uničena, če bi jo čuvali samo grešni, slabi —
Kapitalizem in Betlehem
Pogled na, današnji svet.
Da je današnji družabni red krivičen, tega menda ni treba še posebej pov-darjati. Treba se je samo vprašati. Kdo in kaj je temu krivo ? Čemu toliko kri vic, čemu toliko revščine ? Saj ]e vendar neizmerno bogastva na zemlji I Ti, ki to bogastvo posedajo pa tudi ne bodo večno živeli. Zatorej tudi oni in njih družine ne potrebujejo nič več, kot delavec in njegova družina- namreč, — da se do smrti pošteno prežive.
Lakomnost.
Čemu vendar potem toliko boja za obstanek onega, ki nič nima ter je popolnoma brez vsakega zaslužka? Čemu toraj toliko kopičenja premoženja nekaterih ljudi ? Čemu boj med uslužbencem in delodajalcem ? Čemu boj med pravico in krivico? Kdo je vsega tega kriv ? Ali . delavno ljudstvo, ki trpi in dela ter se še vedno več od njega zahteva, ali tisti, ki morajo stradati in brez dela postopati ter si marsikdo vsled krivičnih in nevzdržnih razmet vzame življenje, ali tisti, katerih pohlepnost po premoženju ne pozna no bene meje? Na eni strani delo, trpijo nje, revščina, na drugi strani izmoz gavanje, izkoriščanje, bogastvo in krivično izrabljanje moči. Kaj je temu
krivo, se. vprašamo še enkrat ? Vsak pošten kristjan bi dejal, —lakomnost. Da se pa ta hudobija odpravi, nuj se vsakdo ozre za 1925 let nazaj I
Šola v Nazaretp.
V tistih časih je živela v nazareški hišici najplemenitejša družina na tem svetu. Gospodar v tej hišici je bil pri-prost tesar. Njegova žena iz kraljevega Davidovega rodu, Marija, je predla. Med to priprosto družino se je rodil, živel in stanoval kralj vseli kraljev, kralj nebes in zemlje. Ta kralj ni živel v razkošno opremljenih palačah, ni imel na tej zemlji nikakega bogastva. Ni imel toliko, kamor bi svojo glavo položil. Ko je dorastel, se je podal bos med preprosto ljudstvo, katerega je učil, tolažil, mu pomagal, ga nasiČeval ter ob priliki dejal: — "Lažje bi šla kamela skozi šivankina ušesa, kot bogatin v nebesa«.
Nazaj v Betlehem I
Kako pa današnji svet? Grabi, kopiči premoženje ter zatiraj tistega, ki dela, in (istega, ki hoče delati za delovno ljudstvo. Prav nasprotno od tega, kar bi moralo biti. Zato je tudi gotovo, da socialno vprašanje ne bo še s tem rešeno, če preobrnemo celotni red današnje družbe. Vse to ne bo nič pomagalo, ako se istočasno človeštvo ne vrne v šolo krščanstva v Betlehem.
10
Križaniča.
(Miklavič Oskar, Livek.)
1 I I 26
21
20
92
2'J 5531 ti
7
8	1	i	27
!».
84
14
18
i30 mi12 r
ir,
24
85
26
19
28
20
I
Vodoravne vrste : 1 dom. žival — 2 pesnik — 3 rudnina — 4 krivoverec - 5 na ulici (iv vasi: — 7 imajo vodo — 8 svetop. os. — 9 rudnina —. 10 lepo-tičje — 11 pisatelj — 12 narod —. 13 glas — 14 drevo — 15 zver 16 na koncu — 17 pisatelj — 18 čuti, konj — 19 kralj, starega, veka — 20 pesnik.
Navpične vrste : 7 država — 5 na ulici — 3 ravna — 2 imajo vode — 21 ga ne išči s hudobnežem — 22 gozdič — 1 gl. mesto v Evropi 8 varih — 22 zaimek — 23 posel — 24 podoba — 25 žival — 26 ima ženska. — 27 prosi — 28 n a obrežju — 29 nasad — 30 kralj st. voka — 31 pri pesmi — 32* jed — 33 žalost — 34 no govori — 35 v glasbi.
Kdor jo reši pravilno, ima pravico do žrebanja za 3 nagrade po 10 lir.
{
«kralj’ ljudje.
PODLISTEK
Ko so šli prvi slov. fantje
k vojakom v Italijo
(Spomini bivšega vojaka).
Več let je že minulo, odkar je vlak vozil iz Gol ice prvi transport slovenskih fantov-vojakov v sredino Italije. Sedem sto jili je bilo, med katerimi sem bil tudi jaz. Napisal sem tedaj nekaj spominov ipri odhodu im potovanju v nam novi svet, vendar sem to obdržal doma. Ker so pa leto za letom ponavlja to, da gredo naši fantje tja dol proti večjim mesi om Italije, sem se namenil te popotne spomine objaviti v nam dragem «Malein listu«.
Bili smo v Gorici. Od tam smo se poslavljali. Tcško je bilo slovo. Pred odhodom nam je jako lep govor napravil naš stotnik, med- govorom smo se morali odkriti, marsikatero oko je bilo solzno. Stopali smo proti južni postaji v vrstah pojoč slovenske pesmi, vmes pa je udar-
jala vojaška, godba. Ob straneh je bilo vse polno ljudi, katerii so nam klicali srečno pot. Ko smo šli v vagone, nam je zapet v slovo svirala vojaška godba, med tem ko smo mi potrti mislili na svoje drage domače, katere smo morali zapustiti. Zbogom starši, bretje-sestro! zbogom hišica očetova 1 kdaj vas bomo zopet. videli? Večer je nastopil, ko je vlak zažvižgal in nas odpeljal proti Tržiču. V vozu, kjer som bil jaz, nas je bilo 25 Slovencev, kateri smo se kmalu medseboj sprijaznili, da smo peli naše popevke v tiho noč. Celo noč smo so vozili. l,c na vočjilh postajah se je vlak usiavljitl. Jutro je že nastopilo in sicer nedeljsko jutro, ko smo prispeli v Padovo. Oh kako smo pogrešali sv. maše, ko je doma nismo bili vajeni opuščati. Tu smo sč malce okrepčali in odpočili, pa zopet dalje. Naprej se je lepše vozilo. Ni bilo več hribov, no kamenja, marveč sama ravnina. Nudil sc je nam hribovcem, ki smo bili vajeni kamenja in puščave, jako lep razgled: po širni ravnini so stala lepa mesla
in vasi, katero so bilo obdane z lepimi vinogradi. Tako nam je potekal čas med vožnjo. Kadar se je vlak ustavil,, smo dobilil pokrepči.ta in vodo, oddati šo pozdrave za naše svojce v domovini, pa zopet dalje proti Voroni, kamor je vlak prižvižgal ravno poldne. Tu smo se ustavili nekaj časa.. Vse je drvelo iz vlaka iskat sil vode, ali vina, drugi razglednic. Nekateri pa so se zbrali v krog na tiru in daleč v laški deželi je odmevala mogočno slovenska pesem. Komaj smo odpeli, že jo zopet drdral vlak naprej. Skozi okno smo pa gledali na mesto Verono, o katerem smo že v mladostnih letih slišali toliko pripovedati, kjer so se borili naši pradedje pod bivšo Avstrijo. Mislili smo,si, tudi tukaj je pojila slovenska kri te planjave, in vendar smo Slovenci tako zaničevani od tujcev. Popoldne smo se ustavili, na večji postaji Brescia, malo smo se oddahnili, pa le za malo časa.... in že smo proti večeru prispeli v Milan. Tudi tukaj so nas obhajali razni občutki. Že oddnleč smo zagledali velikanska po-
slopja, ki so bila vsa razsvetljena od c' lektričnih žarnic. Velikanska postaja j° tukaj, a nas niso tja zapeljali, marveč v stranski tir, ker so se bali prevelikega kravala. Vozili so nas semintja in na® razkropili na vso strani. Na tem vlak" smo ostali samo tisti, ki! smo imeli iti v Turin, Iv rejo in Aosto, drugi so pa S1‘ naprej. Dl) tiru v Milanu so jako velik0 palače, iz katerih nas je pozdravljalo vse polno ljudi. Tudii raznovrstne tovarn0 smo videli, saj to jo Lilo za nas tudi nekaj novega. Ponoči smo se odpelje'1 dalje. Isto življenje kot preteklo noč, sft' mo bolj zaspani smo bili, peti se nam več ljubilo, bolj smo dremali, ali'pa n®1' slili na svojce, katere smo moatali zapu' istiiti in od katerih se oddaljujemo ved,"0 bolj. Noč jo zopet minila med vožnjo«. K° se jo začelo daniti, je bila cela pokra J1' na zavita v meglo, katera so je pa km®' lu zgubila, in nudil so nam je pogled n‘l visoke gore. Vsak si jih je hotel pogl0 dati češ, tam so bo treba plaziti, ko bo mo imeli vaje.
Kal nam z dežele pišejo
PRAPROČE v Istri.
Žalostna novica. Tukajšnji posestnik Lazar Anitau štev. 25 so je »razdelil« s 'svojim mlajšim bratom Ivanom. Da si u-reda novo stanovanje, napoti! sc je z ženo Jožefo v nedeljo zvečer C. t, m. z vozom in volmi v Koper nakupovat razne hišne potrebščino. Ko je v pondeljek dopoldne nakupili, kar je namenil, se je po stari slabi navadil tudi napil več, kakor je prav, predno jo mesto zapustil, še blizu Kopra nekje ga je čakala nesrečna smrt, kateri pa je s pomočjo- drugih Jjudi srečno ušel. Pride na Rižano na «Most». Žena je gonila voli, on pa je skopil naprej po. steklenico vina. Tako sta Prišla pod Črnilcal, kjer sta pri Šiškovi-ču še naprej pila v družbi z drugimi Pivci. Ko je bita že noč, sta se odpravila naprej proti domu. Orožniški brigadir, •ki je spoznal, da «ga imata« oba preveč, jima je branil, naj se ne podajata v , temno noč. ;A mož je vstrajal pri svoji nameri. Ivo sta dospela na vozu blizu Kastelca, jo smrt zopet pristopila. Voli so zavoziti! vstran in prva kola so šla v jarek. (>n jo padel z voza in dvakrat klical ha pomoč. Žena jo srečno skočila z voza, a pomagati mu ni mogla. Tekla je v Kastelec jx> ljudi1. Med tem pa so voli vlekli voz naprej in ko so ljudje prišli zraven, je bil mož že mrtev. To se je zgodilo okoli 10. ure zvečer dne 7. t. m. Lazar je bil po izvršenem komisijskem o-igledu pokopan v Kastelcu. Zapustil je ženo in 4 male otročiče; stari oče leži že dve leti bolan in zapuščen.
To so učinki alkohola.
OVČJA VAS pod sv. Višarjami.
Drugič se oglašamo iz naše oddaljene koroške vasi. Daši čitamo bolj s težavo slovenske časopise, ker smo imeli v šoli le nemški pouk, čakamo vendar vsak teden težko na naš Mali list. — Naša vasica je majhna, šteje le kakih 270 duš, a je vendarle župnija. Ker od vlade ni mogoče pričakovati vojne odškodnine za župno cerkev smo si letots sami dali napraviti cerkvene klopi. Polovica jih je že v cerkvi, druga polovica bo postavljena te dni. Tako- bo za Božič cerkev že precej lepše izglodala. Obenem so naši fantje poskrbeli ea lepo električno razsvet-• Ijavo. — Naš drugi, cerkveni praznik, sv. Lucijo,- smo lotos bolj slovesno prazno-Vali, Kor je bila ta dan nedelja se je obralo več ljudi ko druga leta. Res prisrčno je pa bilo v cerkvi popoldan. Prva tri dekleta so bila na slovesen način sprejeta med članice sosednje ukovške Mar. Družbe, ki se je zbrala za to priložnost polnoštevilno podi svojo zastavo v naši cerkvi. Govor, lepo petje, tiha zbranost po cerkvi, pomenljivi obredu, Vse je mogočno vplivalo na nas. Radi bi “*e kdaj dočakali tak dan. Bodo Li kmalu tem dekletom sledila še druga ?
ŠTANJEL.
Vabilo k veselici, ki jo priredi Prosvetno društvo Štanjel v Štanjelu dne 26. decembra ob 2.30 uri popoldan v okinčani in zakurjeni grajski dvorani na prenovljenem odru. — Vspored : 1. Italijanska deklamacija: «Triste attesa«. 2. Slovenska deklam.: «Življenje ni praznik«. 3. Slovenska deklam.: «Anka». 4. Pesem «Gor čez jezero«. 5. Pesem: «Na ples«. 6. «Tri sestre« igra v treh dejanjih. 7. «Kmet in fotograf« komičen prizor. — Pri veselici svira godba. — Priredi se itu-diii Silvestrov večer s par burkami in prosto zabavo. — K obili udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
DOL-OTLICA.
2e več časa ni bilo nobenega dopisa v Vašem listu iz naše občine, zato bi marsikdo mislil, da spimo spanje pravičnega. Sicer pa bi se prav dosti ne motil.
Naše «Prosvetno društvo« sicer deluje a brez posebnega uspeha, ker večina naših fantov in mož gre čez poletje v nemško Avstrijo in na Francosko za zaslužkom.
Ampak tudi temu se odpomore, treba je, da se drugi, ki so doma, otresejo malomarnosti in mehkužnosti. Ravnati se moramo po vzgledu drugih društev, izginejo naj nasprotstva med člani. Naš pevski zbor radi malih prask ne deluje, ako bi se v vseh zborih po drugih društ-vah za vsako malenkost tako grdo gledali, bil nikdar ne zapeli nobene, zato le korajžno na delo,,nobeden ni znal brez učbe.
Letina je pri nas slaba, edini pridelek krompir je dosti segnil že na polju, drugi pa, ki je ostal, gnije sedaj v hramu. — Da bij tako na splošno gnil ne pomnijo niti najsi are j ši ljudje. Zima pri nas nadaljuje svoj zimski pohod; dala nam je že okoli 60 cm snega kateri leži po naših poljih.	Nečlan.
Sv. LUCIJA pri Tolminu.
Cerkvena popravila. V našli župni cerkvi, ki je posvečena Sv. Luciji se je tudi začela napeljavati električna luč. Upamo, da bode na božični večer, ko pojde-mo k polnočnici,'že razsvetljena cerkev z elektriko. Poleg električne razsvetljave bomo imeli o Božiču tudi nov glavni oltar, ki stane,20.000 lir. Razen kipa sv. Lucije v čeznaravni velikosti, bode vse novo, kameni,to. Kip naše patroaie sv. Lucije pa ostane isti, kakor je bil in sicer kot nekak spomin na svetovno vojno Leta 1017. je priletela granata naravnost v glavni oltar; vse je razbilo, samo oltarna miza s tabernakelj nem je ostala nepoškodovana. Kip sv. Lucije pa je padel na tla iiin pri tem ostal skoraj popolnoma nepoškodovan. Ko so ga potem avstrijski vojaki dobiiili v cerkvi na tleh, so ga odnesli v okope v hrib nad vasjo, da bi jih sv. Lucija varovala nesreče. Šele po kon-
čani svetovni vojni so kip prinesli zopet v cerkev. Zato stane v oltarju še nadalje za spomin na svetovno vojno.
Električna razsvetljava. — Pretekli teden je začela delovati električna centrala v Bači pri Sv. Luciji. S tem nam je tvrdka štrukelj jako ustregla, da nam je mesto zakajenih in nezdravih petrolejk dala zdravo in ceno rnzsvetljavoi. In kdaj se porabi več razsvetljave, ako ne sedaj v teh dolgih zimskih večerih. Zato bi nam električna razsvetljava ne mogla priti nikdar bolj prav, kakor nam je prišla
Lope ravnine ni biilo več. Tu pa tam so se dvigali mali griči. Na neki postaji je vlak iz glavnega tira krenil na stranski, ter nas peljal ne več proti Turinu, ampak proti mestu Ivroji, vedno više proti goram.
Vsak si jo želel, da bi prispeli na konč-ho mesto, kjer ostanemo, zakaj siti smo bili že te vožnje, ki je trajala dve noči in ■°n dan neprenehoma.
Bližali smo so zadnji postaji, kjer smo Po dolgi vožnjj izstopili Tu smo se poslovili od tistih, kateri so šli naprej v Aosto. Nas pa so na postaji uvrstili po ^tiri in štiri, čakalo nas je že več častnikov in moštva z godbo na čelu, katera 3o svirala prod nami koračnice, mi pa sino žalostni stopali za njo, misleč, zdaj ^ nam zaklenjene duri svobode za 18 hioseeev. Nič več se nam ni ljubilo peti, ^ak so je hotel po možnosti vživeti v no-vi položaj vojaškega stanu. Nismo dolgo korakali, ko smo zagledali naš novi dom vojašnico. Ni bil vesel pogled na to Poslopje, pred katerim -je stražili vojak
z nasajenim bajonetom. Ko smo prispeli na dVorišče nas je sprejel en višji častnik. Potem so nam dali črno kave, katera je prav dobro pristojala želodcu, saj med celo vožnjo nismo zavžili, nič gorkega.
Zdaj so je začel pravi dirindaj. Sem pa tja so nas preganjali. Razdelili so nas k 132 stotniji in še 10 drugih Slovencev. Najprvo so- nas peljali v kopel. Razdelili so nam opravo in sam nevem, kdaj sem bil že opravljen v pristnega laškega vojaka v vojaški obleki. Nato smo zopat korakali v vojašnico, vojaško opravljeni, kjer se je začelo pravo vojaško življenje.
Že prvi večer so nam dali prost. Kmalu smo izslediti dobro gostilno, kamor smo se zbirali vsi vojaki Slovenci in tu se je med kozarcem dobrega vinca glasila naša materina pesem, tu smo se pobližje spoznali fantje zbrani iz raznih krajev naše lepo Goriške, tu smo se vsaj za -trenutek osvobodili težav vojaškega stanu.	Stanko	H.	iz	P.
Zima, mraz. — Zima je letos jako huda. Snega je precej. Mraza je bilo že 15 stopinj pod ničlo.	i.
ČELJE.
Iskreno zahvalo pošliijanib «Malemu listu, ker je malo okrtačil naša dekleta. Od takrat so se mnogo zboljšale in smo lahko ponosni nanje. Le nekatere, ki jih takrat ni biilo doma, ste sedaj mažejo, misleč da pridobe kakšnega fanta. Pa mi bolj cenimo pridne in pametne, kakor pa namazane. Pa tudiil za te slednje imamo kakšnega primernega od tistih, ki se visoko nosijo, kadar imajo kaj ovenita v žepu, in sa vse gostilno njihove; ko je pa suša, pa doma za ognjem sede. Bog daj še tem pameti
Misli Kraševca o Kraševcih
«Vsak berač svojo malho hvali«, tako bom danes tudi jaz svojo, ponižno podpisani stari fant, daleč naokoli znani Tantava. Kakšni so torej Kraševci ? Predno pa odgovorim, vam zagotavljam, da danes nisem še izpraznil «glaž-ka Florijana, da bi pogrel Boštjana«, pravilno: vodno željnega Tantavo, da so torej moje misli čiste in. jasne in jim gre zato največja mera verodostojnosti. Brez predsodkov: Kraševci so marljivi ko čebelica, gostoijubninapram vsakomur, ponosni na svoje kraško pokolenje, vrhu-tega pa brihtni in zviti ko kozji rog. Kako tudi ne, Saj za njih zemlja ni mati, ampak -skopa in trdosrčna mačeha, ki jim skromno odmerja in reže vsakdanji kruh. Le poglej naokolo! Vsepovsod le gola rebra, vmes posejano bole ograde z malimi rodovitnimi dolinami. «V potu svojega obraza si boš svoj kruli -služil« velja v dvakratni meri za Kraševca.
Kaj pa duša, mišljenje, govorica, ki o-življa in prepleta kraško gmajne, ograde in doline ? Nisem pobožnjak, a nekaj mi pri njih ne ugaja: nadarjeni brihtni in z drugimi talenti obdarjeni Kraševci pa se še vedno ne morejo ločitil od nekaterih zlih navad, šeg in običajev, ampak se jih trdovratno drže ko klop kravo ! Prvo, dasi se je v tem oziru obrnilo že na bolje, Kraševec se še vedno rad brati s hudičevo rihto — kletvino. Zdi se, kakor da hoče s pomočjo kletve pregnati kurjo a Krasa in napolniti svoje gole planjavo s sočno zemljo. Opazil sem tudi, da naši Kraševci otepajo še vse preveč z ne baš prijetna dehtečimi! cvetkami, kakor far, farska bisaga in kar se je temu podobnega plevela zaplodilo na gredah srčne neomike, kakor da so res duhovni krivi kraške suše in nerodovitno-sti, mnogih davkov in drugih nadlog, ki tarejo našega kmeta. Res jo le, da so tudi oni po svojem stanu trpini med trpini, ki krepka drže našo narodno stvar po-koncu.
Za nameček pa še svetujem mladim Kraševcem: no hodite po stopinjah starega Tantave, ne tlačanite kralju alkoholu ! Varujte raje pridno dom in babo, da ne' bomo veljali Slovenci za narod pijancev, kakor nas je svoj čas označil ne, ki nemški pisec.
Jaz pa ostanem tak kakor sem, nepoboljšljiv; še naprej bom ukal in pel in stikal po jamah. Za slovo pa zapojem dragim bralcem »Malega lista« in marsikomu še neznano :
Kačja jama, ti si ta,
Kdo je videl tvoja dha ?
Tantava.
Zobozdravnici ambulatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
D= Rt Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TR1T - ČampoJJiiacoHia št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KROfJE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Kdor rabi
Pobitim Šivali stroje Singer
:	In drugi potrebščine za stanovanje	j
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREI INI E R
i	s TRNOVO =;
J	pri Bistrici in OPATIJA, predno	jj
kupi kje drugje.
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
Piana Garibaldi 2, L n. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Ja, da >e prepriča o cenah.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Izšel je žepni koledar
za 1. 1926
dobiva se pri
ŠTOKA • TRST
d. z o. j.
= Via Milano 37 =
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po pošti L. 4.S0
GOSPO DARSTVO
Reforma denarja
Zgodovina povojne dobe nam dokazuje, da naš dosedanji denarni silstem ne aadošča več pomnoženim potrebam rastočega svetovnega prometa. Kakor otrok svojo obleko, tako je tudi svetovno gospodarstvo slednjič preraslo svoj stari dem amil sistem, t. j. denar, ki ga mi poznamo in ki sloni na zlati podlagi.
Da množina v prometu krožečega denarja daleč zaostaja za svetovnim prometom, smo prvič jasno opazili tekom svetovne vojne. Prizadete vlade so se skušalo izkobacati iz denarniih zadreg na prav bedast način: začele so brez konca in kraja tiskati papirnati denar. Nekatere države so šlo po ti poti tako daleč, da je njih denar prišel slednjič ob vso svojo vrednost. Ivaj nam torej koristijo še tako ogromne množine bankovcev, ako jih ne moremo zamenjati v državnih bankah za zlat denar, ki je v sedanjem denarnem sistemu edina resnična in praktična garancija za papirnate bankovce ?
Dokler jo denar odvisen od množine zlata, kii je spravljena v državnih bankah kot garancija za bankovce, je vendar jasno, da no moremo imeti v svetovnem prometu dovolj denarja, ako imamo premalo zlata. Državna banka, ki i-ma v svoji zalogi n. pr. za eno milijardo frankov zlata, ne more nikakor izdati za deset miliijard frankov bankovcev, ako hoče, da bo njen denar polnovreden. Ako pa kaka državna banka to vendarle stori, potem pa vaJiuta tako dolgo pada, da se mora slednjič za en zlati frank plačati deset papirnatih frankov. In to se danes tudi resnično dogaja. Dogaja se namreč, da marsikaka državna, banka, ki ima v svoji zalegli n. pr. za eno samo Milijardo zlatih frankov, tiska in izda na atotiine in tiscfče milijard, papirnatih bankovcev. Mari : - na ta način poveča množina pravega denarja? Prav gotovo ne, ker bodo na vse zadnje one milijarde bankovcev vredne v resnici le eno milijardo zlatili frankov. Banka je torej v takem Slučaju izdala ogromne množine vedno 'novih in novih bankovcev, ali res nična množina pravega denarja se radi tega ni prav nič povečala. Dobili smo h več papirja in večje številke, množina ■denarja pa ostane ista tudi če bi kaka država tiskala cela stoletja neprenehoma milijarde vrhu milijard.
Bane« že vrabci na strehah čivkajo*, da je premalo denarja v prometu, čorav-«o so dohodki ljudi v nekaterih državah skorajj desetkrat večjii (to .pa seveda le v številkah !), nego so bHFpred svetovno vojno. To pa pomeni, da je premalo zlata t državnih bankah. Ne le v državnih bankah, temveč na svetu sploh je premalo zlata, da bi mogel na njem stloneči •denar zadostovati potrebam svetovnega prometa. Od berača do finančnega ministra godejo vsi isto pesem: nidonarja, ni denarja !
In prav 'je, da jo godejo ! Saj je vendar denar tista os, okoli katere se suče vae narodno gospodarstvo in ker je ta m v nevarnosti, da se zlomi, se suče dnin os okoli njo tudi vsa svetovna politika.
Kako naj se pa pomnoži denar, ako ni inogoče povečati množino zlata, na katerem denar sloni ?
Odgovor leži na dlani: ako ne zadostuje zlato za garancijo vsem tistim mno imam denarja, ki so potrebne današnjemu ogromnemu svetovnemu prometu, je pač treba poiskati za denar še kako drugo podlago, drugo resnično in praktično garancijo, ki bo popolnoma zadostovala1* Ni vrag, da ne bi si znalo človeštvo pomagati iz te navidezno tako velike, v resnici pa zelo neznatne zadrege !
O tem pa prihodnjič.
Drago Godina.
Delavske zadruge. Od vsega tržaškega socializma, so danes ostale samo še »Delavsko zadruge« (Cooperative Operaie«), veliko konsumno podjetje z mnogimi prodajalnami, katere so že mnogokrat u-godno vplivale na cene v smislu ljudskih koristi.. Sedaj se nekaj govori, da bo vlada zadrugam postavila komisarja, češ dia odbor slabo gospodari. Tako bi sled-njiič tudi to ppdjetje prišdo v roke fašizma. Vendar ni sedaj še gotovo, ali do toga pride, predvsem, ker ni'lahko poiska ti pravne podlage za tako prevzetje.
Strupeni plin v sadjarstvu. V Ameriki rabijo strupene pline za uničevanje sadnih škodljivcev na ta način, da drevo pokrijejo z gostim šotornim platnom iu spodaj zakurijo jSlin. V Italiji so začeli rabiiti velike plahte, s katerimi pokrijejo več dreves naenkrat. Pravijo, da se novi način obnese zlasti pri breskvah, katerim plin ne napravi nobene škode, dočim so limone in pomaranče bolj občutljive.
Če klečijo kokoši se jim uspešno za-brani na ta način: Zapri tako kokoš v hladen prostor, zjutraj ji vlij žličico ricinovega olja. Jesti jL daj osvežujočo bruno (debele otrobe mešano z zrezano salato in drugo zelenjadjo ter s kislim mlekom.) Daj ji vedno sveže vode. Dragi dan ponovi isto, pa brez ricinovega olja. Tretji dan bo kokoš dobra. Čez 10 dni bo zopet nesla jajca.
Semenj v Herpeljah 2. XII. Prignanih je bilo 80 valov, 115 krav, IG telet, G konj, 140 prašičev. Cene: voli 450-500, krave 415-450, teleta 700 za stot žii!ve teže. Konji 1200-3000 lir, prašički 80-120 lir glava.
Semenj v Gabrovici 7. XII. Prignanih je bilo 2 kravi, 5 oslov, 15 prašičev.
Cene po Istri. — Črno vino: Opr-talj 150-100, Piran 230, Čmiii vrh 240, Ka štelir 250. — Belo vino: Oprtal j 140 Piran 220, Črni vrh 220, Ka štel ir 250. -Olje poprečna cena 9-10 lir liter.
Milinim
Privatna I^lini^a
D.r Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse fyirur-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarki X.
Po čem je lira?
Dne 22. decembra Bi dal ali dobil: ca 100 dinarjev — 43.25 L. u 100 4. kron — 73.25 L. za 100 fr. frankov 91.50 L.
2» 100 Šilingov— 345.— L., za 1 dolar — 24 65 L. za 1 funt — 120.— L.
Štab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 74G!i
MALI OGLASI
CENA Malih oglasov : navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
II
GORICA, VRH PLACUTE, 18.
Veže preprosto in-najboJj eJcgnnhio za zasebnike, občinske, župne in šolske urade, za društva. Kfodniestni telefon štev. 253.
:s
□s
3JDE
Predno prodaš te
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence.
■ -^115=
Najvišje čene plačujem za
kun, zlatic, isie
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via tare Balti Jti St. 10 lUaflst., viala 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
E3DD S
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Gosposka ulica 19
Priporoča bvoJo veliko zaloao vsoh vrst ur, zla-nino In srebrnine, vse po nizkih oenah
aco?
epne;
rcaJ?
h _ a -i •
II
PRIMARIJA
dr. M. de Fiori
===== V Gorici SBBBH!
Corso Vlttofio £m> /I/. 14
2.4
Sprejema od 9-12 in od
jjiiiHiiinnituHfnniii!ii!iiiin)itimmiiiiimu!NiiiiiiiniiiiiiiiiiumiHiuiumnni!iiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii!ii!i!!!!imiiiiiiiiiiiiiiiiih
Andrej Puri« ■—•-,-r 1
= Poprav«
TRST
llVPllljG	w,a	•*«<*•■ **• *
Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje in emreZJa - Takoffnfa Izvršitev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi
s
g
I spopotnitve	železne	rolettes.
J|llllllllll!lllllllllllllinilHlllllllllll!lllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIII||^
1 Največja zaloga pohištva I
| na GoriSkem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 §
Ustanovljena leta 1897.
§ *  %
Na izbiro 50 celotnih oprem
1 bodisi za spalnice	bodisi za obednice §
od prav preprostih do najbolj raakoSnlh = Cene zmerne!	Delo	trdnoI |
= Pohištvo lastnega Izdelka, Isvrieno od prvovrstnih delavcev |
vsake stroke
KUPUJEMO in plačatno po naiviših cenah drvff za kurjavo, oglje, hrastove s	   -	  .m.-	g
"S:hri.‘C."-‘VASČl ANTON BREŠČAK I
trgovsko društvo - Trst, via Raffl- ■ ^1 ^ 1 V—' 1 N	1--91	X	1---V—>	T	\	e
neria 4.
|
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti 1 kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
Mali list v vsako hišo, ▼ vsako slovensko družino!
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno .sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — Tl. Bistrica.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9*12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
=	VIA	CARDUCCI	(GOSROSKA	UL.)	IA
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllll^
Čevlfarnlca FORCESSIN
odlikovana v Pop<zu In Genovi 1924.
* veliko premijo, diplomo In mlato svetinjo
Trst Pta Ciijppfn 5 pri Sv• Jakobu JfSt
Za božič in novo leto jo najprimernejše darilo par dobrih čevljev.
Bagata izbira pri FORCESSINU.