TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. t>. b»
LETNIK XXill. / ŠTEVILKA 49	CELOVEC, DNE 2. DECEMBRA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Mohorjev knjižni dar za leto 1972
Indija postavlja mirovne pogoje
Tudi letos Mohorjeva družba v Celovcu že nekaj časa razpošilja svoj dragoceni knjižni dar, saj je knjiga dandanes še zme-r°m najpomembnejše izobraževalno sredstvo. Tem večji pomen pa imajo dobre knjige, kakršne tiska in izdaja Družba svetega Mohorja.
Zbirka za leto 1972 šteje šest knjig: Koledar 1972, Po Afriki in Južni Ameriki (Vinko Zaletel), Materina ruta (Lojze Kozar), Med ljudmi (dr. Anton Trstenjak), Rod pod Jepo (spomini Tratnikovega očeta iz Ledine) in Pratika 1972.
MOHORJEV KOLEDAR 1972
Ta Koledar prinaša poročila o važnih °bletnicah (900-letnica krške škofije, obletnica obnove Mohorjeve družbe v Celovcu po drugi svetovni vojni), vesti in zanimivosti iz domovine, o življenju naših ljudi na tujem, pisano branje in praktične napotke, tako da bo vsak v njem marsikaj zanimivega našel.
Lojze Kozar:
MATERINA RUTA
izvirna povest letošnjih večernic obsega --1 strani običajnega formata celovških n oh orjevk. Šestletni Pejp, sirota brez očeta 'u matere, in stari Miško, vaški posebnež, '{i je Pejpu kot edino dediščino po materi rešil svileno ruto, sta glavna junaka povesti. Pisatelj jo je poštami v čas ob koncu prve svetovne vojne. Tedanje razmere v vasi ob Rabi zaživijo v vsej pestrosti pred bravčevimi očmi. V ozadju dogodkov je neizogibna grozota vojne in burna vrsta političnih sprememb ob koncu prve svetovne uojne v pokrajini med Muro in Rabo. Pisatelj spretno posega v pripovedovanju dogodkov v Miškovo preteklost in vzporedno stopnjuje napetost zgodbe v več smereh. Pripoved je živahna, mestoma naravnost dramatično napeta, jezik je tekoč, ponekod okalno obarvan.
Prane Resman:
ROD POD JEPO
k rane Resman, Tratnikov oče v Ledin-c'lll\ je daleč preko svojega ožjega rojstnega i](lla znan koroški rojak. V svojih spomi-"‘li nam je zapustil zgodovino Tratnikov in ,l]imi vsega našega »rodu pod Jepo« v sprememb, trpljenja in včasih tudi veselja Potnih dneh slovenske družine, dorna v tem -iid ovitem lepem koščku sveta pod Jepo. jlv ]enjska pot Franca Resmana je bila ze-° lazgibana. Opisuje jo nadvse živahno io brnvca pritegne z opisovanjem dogod-°V’ sredi katerih nehote stoji kot glavna (>seba. Posebna odlika Tratnikovega očeta P- življenjska vedrina, ki ga je spremljala idi na poti v nacistično pregnanstvo z s ne domačije v tujino in ki mu je porna-* a> da se je s svojo družino ob koncu voj-n< vyuil v ljubljeni domači kraj.
Vir>ko Zaletel:
P° AFRIKI IN JUŽNI AMERIKI
1 znani popotnik g. župnik Vinko Za-c‘ ]e za knjižni dar Družbe sv. Mohorja Sedanjima svojima potopisoma »Po In-,,'J' sem ter tja« (1965) ter »Po Daljnem z lodu« (1967) pridružil še tretjo potopis-
°bisk
knjigo, v kateri je opisal svoj nedavni
šl i Ua ^mem kontinentu«, v novih afri-1 državah, in predvsem pri naših slo-"s ki h misijonarjih v Afriki. Iz Afrike ga ^ /vodila pot še naprej v Južno Ameriko, obiskal slovenske naseljence in jim s Jinii izredno lepimi barvnimi slikami, z
Indijska ministrska predsednica gospa Indira Gandhi je v torek v svojem govoru — navzoči poslanci so jo navdušeno pozdravili — izjavila, da je umaknitev pakistanskih vojaških sil iz Vzhodnega Pakistana pogoj za mir na indijskem subkontinentu. „Navzočnost pakistanskih enot na ozemlju Vzhodnega Pakistana pomeni pretnjo za varnost Indije". Indija ne more dovoliti „uničenje soseda", kot to dela pakistanska vlada z Bengalci v Vzhodnem Pakistanu. To pomeni nevarnost za mirno življenje Indije. Razen tega je gospa Indira Gandhijeva izjavila, da je proti vsakršnemu vmešavanju varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. To bi resničnost pravega položaja samo še poslabšalo.
Medtem pa se vojna med Indijo in Pakistanom nadaljuje. Pakistanski predstavnik je v torek izjavil, da je v sedanjih bojih padlo že 2000 Indijcev, več kot 4000 pa je ranjenih; Pakistanci pa imajo le 30 mrtvih in sto poškodovanih vojakov. V New Delhiju so k tem poročilom izjavili, da je spor s Pakistanom terjal doslej na indijski strani 210 mrtvih vojakov in 745 indijskih civilistov.
Pakistanski predsednik Jahija Kan je v ponedeljek zahteval, da tajnik OZN U Tant takoj pošlje na sporno ozemlje opazovalce Združenih narodov, ker se je položaj na in-dijske-pakistanski meji (Vzhodni Pakistan) hudo poslabšal. Jahija Kan je svojo prejšnjo zahtevo, da bi morali biti tudi na indijski strani opazovalci, umaknil.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
vabi na dramo Thomasa Stearns Eliota
Umor v katedrali
Režija; Franci Križaj
Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje
v sredo, 8. decembra 1971, ob 13.30 v Mestnem gledališču v Celovcu
Vstopnice v predprodaji v pisarni KKZ, Viktringer Ring 26, telefon: 0 42 22 — 84 3 58, pri prosvetnih društvih in pri voditeljih farne mladine.
Deželni glavar Josef Krainer - umrl
V nedeljo zjutraj je na lovu na fazane nepričakovano umrl za srčno kapjo štajerski deželni glavar Josef Krainer. Deželni glavar je bil na lovišču Allerheiligen pri Wildonu. Potem ko je Krainer na lovu — bil je zdrav in čil — ustrelil že nekaj fazanov, se je nenadoma nezavesten zgrudil in kmalu zatem umrl. Vsi poskusi oživljanja zdrav-nikov-lovcev, so bili zaman.
Truplo Josefa Krainerja so prepeljali v ne-
magnetofonskimi zapiski in s svojo živahno besedo posredoval vtise iz slovenske Koroške. Pričakujemo, da bodo bravci Mohorjevih knjig tudi po tej tretji Zaletelovi knjigi segali prav tako navdušeno kot po njegovih dosedanjih dveh, saj je izredno zanimiva.
Dr. Anton Trstenjak:
MED LJUDMI
To je ponatis že zdavnaj razprodane knjige, ki jo je 1954 izdala Družba sv. Mohorja v Celju za svoje ude. V uvodu pravi pisatelj o svoji knjigi rned drugim: ».. . Namen pričujoče knjige je predvsem v tem, da opozori ljudi na nujno potrebne medsebojne psihološke odnose, ki jih mora vsakdo pri sebi in pri drugih poznati, razumevati in upoštevati, ako hoče, da bo sožitje vsaj za silo znosno, prijetno in osrečujoče. Kot poljudno vzgojno delo in kot redno izdajo Mohorjeve družbe bo knjigo dobil v roke vsak član družine in jo bo s pridom in brez spotikljajev lahko bral otrok poleg staršev in starši poleg otroka.
DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1972
Izšla je v običajni obliki z zanimivo vsebino.
deljo v Gradec, kjer so ga položili na pare v beli dvorani Gradu. V sredo ob 9. uri je imel deželni zbor žalno sejo. Nato je sledilo zadnje slovo v Gradu. Po rekvijemu (ob 10.30) v stolnici je žalni sprevod z zemeljskimi ostanki rajnega glavarja krenil po graških ulicah na pokopališče Steinfeld, kjer so jih položili v družinski grob.
Kancler dr. Kreisky je v nedeljo izjavil, da pomeni smrt Josefa Krainerja velika izguba ne samo za Štajersko, marveč tudi za vso Avstrijo. „Njegov ugled in spoštovanje sta segala preko njegove stranke. Kar zadeva mojo osebo, mi je bil pokojnik zelo simpatičen," je dejal kancler.
Predsednik Avstrijske ljudske stranke dr. Karl Schleinzer je prav tako pohvalno ocenil Krainerjeve zasluge na političnem področju, orisal je njegovo pot od kmečkega delavca do deželnega glavarja.
Josef Krainer se je rodil 16. februarja 1903 v St. Lorenzu pri Scheifiingu na Štajerskem kot sin kmečkih staršev. Poleg svojega dela na kmetiji in potem v lesnem gospodarstvu, je Krainer končal več strokovnih šol. V dobi nacionalsocialistične zasedbe je bil dvakrat aretiran. Malo pred koncem vojne se je rešil ječe z begom. Februarja 1945 se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Po vojni je stopil Krainer v deželno vlado, od 6. julija 1949 do svoje smrti je stalno opravljal posle deželnega glavarja.
Nixosi poide na Kitajsko
Kot poročajo iz VVashingtona, bo šel ameriški predsednik Nixon na Kitajsko februarja prihodnjega leta. Svoj obisk bo začel ameriški predsednik 21. februarja. To sporočilo je dala v ponedeljek, 29. novembra, Bela hiša svetovni javnosti.
Proračunska debata v koroškem deželnem zboru
Potem ko so v ponedeljek pri proračunski debati v koroškem deželnem zboru nekateri poslanci izrazili skrb za pravočasno iz-gotovitev odseka avto ceste od Rennvvega do Spitala, je v torek poslanec QVP d r. P a u I i t s c h dejal, da je v nevarnosti tudi Visoka šola za izobrazbene znanosti v Celovcu. Dr. Pauiitsch je pozval deželni zbor, da opozori prosvetnega ministra, s kakšnimi denarnimi težavami se mora boriti le-ta, in da je nujno, da jo prosvetno ministrstvo podpre. Zaradi tega Visoka šola v Celovcu ni mogla popolnoma izpolniti vseh načrtov, tako niso mogli zaradi pomanjkanja denarja nastaviti vseh profesorjev. Medtem ko jih je linška Visoka šola v enem letu lahko poklicala kar sedem, so na Koroškem v dveh letih lahko nastavili komaj pet profesorjev. Poleg znanstvenega osebja, manjkajo tudi nujno potrebne pomožne moči, kot na primer telefonisti, hišniki in kurjači. Pobudo poslancev Avstrijske ljudske stranke, za premostitev sedanjih denarnih težav, da bi v ta namen ustanovili fond v znesku 12 do 15 milijonov šilingov, je šolski referent deželni svetnik Leopold VVagner zavrnil z ugotovitvijo, da dežela takih in podobnih obremenitev ne more prevzeti. Vendar je Leopold VVagner moral priznati, da ne poteka razvoj celovške Visoke šole „brez težav". Prav zaradi tega nekaterih stvari ne bodo mogli realizirati. Po drugi plati pa je ugotovil, da je na visoki šoli nastalo že sedem znanstvenih del.
Jordanski premier umorjen
Trije oboroženi Palestinci so v nedeljo u-morili jordanskega predsednika vlade Vas-fija Tella v kairskem hotelu „Sheraton“, kjer je Tell prisostvoval zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav.
Atentatorji so člani organizacije „črni september", ki šteje kakih petsto članov in katere glavni namen je maščevanje zaradi pokola, ki ga je jordanski kralj Husein uprizoril od lanskega septembra pa do pomladi letos proti palestinskim osvobodilnim organizacijam in gverilcem. Premiera Tella so ti trije gverilci pričakovali pred hotelom ter takoj začeli streljati z revolverji proti njemu. Predsednik se je zgrudil v mladi krvi, njegove osebne straže pa so stekle za atentatorji in jih kmalu zajeli. Morilci so s ponosom priznali krivdo za uboj. Sodilo jim bo posebno egiptovsko sodišče.
Kralj Husein je medtem že imenoval novega ministrskega predsednika, dosedanjega ministra za finance Ahmeda Lavzija. Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, kakšne posledice bo Tellov umor imel na razplet bližnjevzhodne krize, zlasti na notranji položaj v Jordaniji ter na odnose med to državo in ostalimi arabskimi državami.
Atentat je očitno v zvezi s ponesrečenimi dvomesečnimi pogovori med jordansko vlado in Palestinci. Delegaciji sta preteklo soboto popolnoma prekinili pogovore. Do razbitja je prišlo zavoljo tega, ker se Jordanija protivi zahtevi, da so palestinski gverilci edini zastopniki vseh Palestincev, tudi v Jordaniji.
Lin Piao odstavljen
Glavni organ kitajske partije »Ljudski časopis" je v torek posredno potrdil, da je bil Mao Ce-tungov namestnik in njegov prestolonaslednik Lin Piao odstavljen. List je objavil poslanico Albaniji ob njenem državnem prazniku. Podpisani so bili samo Mao Ce-tung, Ču En-laj in Tung Pivu, nič več pa Lin Piao. Tako je kitajsko ljudstvo prvič izvedelo, da Lin Piao ni več namestnik Mao Ce-tunga.
Avstrijska liga za človekove pravice
V	mariborskem „Večeru“ je 18. novembra izšel članek ..Avstrijska liga za človekove pravice". Zaradi izredno aktualne vsebine — članek je napisal Tone Zorn — ga danes posredujemo tudi cenjenim bralcem našega lista. (Op. ured.)
Kdor se ukvarja z vprašanji človekovih pravic in manjšinske zaščite, se vedno znova srečuje z avstrijsko ligo za človekove pravice. Ne le njena narava, ampak tudi zavzetost za življenjska vprašanja narodnih manjšin na avstrijskem ozemlju nedvomno daje tej organizaciji eno prvih mest v sosednji državi.
V	celoti gre tu za organizacijo, ustanovljeno leta 1926 in znova obnovljeno po razpadu nacizma 1945. Po naravi je liga nadstrankarska in kot taka odprta vsem, ki se priznavajo k nedeljivim človekovim pravicam. Vse od ustanove nastopa proti duhovni in politični nestrpnosti, šovinizmu in militarizmu, predvsem pa proti samovolji vsake vrste. Njena izhodišča so danes zajeta tako v avstrijski ustavi kot konvenciji o človečanskih pravicah evropskega sveta in v znani deklaraciji o človekovih pravicah Organizacije združenih narodov, med člani lige pa najdemo vrsto uglednih in najvišjih avstrijskih političnih, kulturnih in znanstvenih delavcev kot tudi predstavnikov paradnih manjšin v Avstriji, tako koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
manjšini v Avstriji ter avstrijskih splošnih vprašanjih človekovih pravic in zaščite. Gotovo pa ta stran usmeritve lige sega mnogo širše, saj je njeno glasilo v pomoč vsakomur, ki se ukvarja z mednarodnimi vidiki človekove zaščite in z njenimi normami.
Liga in manjšina
Iz tistega dela dejavnosti lige, ki se u-kvarja z vprašanji Slovencev na Koroškem, naj iz zadnjih let omenimo poseben seminar o Avstriji in o njenih nenemško govorečih narodnostnih skupinah oktobra 1965 v koroškem Škocijanu. Med govorniki je ob tej priložnosti nastopil tudi namestnik deželnega glavarja dr. Hans Kerstnig in v nagovoru predvsem poudaril nujnost prijateljskega sožitja obeh narodnosti v deželi, medtem ko je na seminarju dr. Joško Tischler, ravnatelj gimnazije za Slovence v Celovcu, očrtal položaj in problematiko slovenske skupnosti na Koroškem.
Za proučevanje pravnega položaja Slovencev na Koroškem in proučevanje vprašanj znanega člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 pa je treba opozoriti na prvo objavo internih odlokov koroških de-
želnih oblasti iz let 1955 in 1968 o uporabi slovenščine kot dodatnem jeziku pri zadevnih uradih v južni Koroški. Iz zadnjega časa naj opozorimo na poziv liginega glasila za podporo pri premagovanju tako rasnih kot etničnih predsodkov ter za uresničevanje upravičenih želja nenemško govorečih avstrijskih državljanov.
Pregled dejavnosti lige po drugi svetovni vojni tudi kaže, da se je liga v prvih povojnih letih, razumljivo, zavzemala predvsem za vprašanja takratnih beguncev, nič manj važno pa ni bilo v tistem času zavzemanje za nemško govoreči skupnosti (manjšini) v Italiji in na Madžarskem. Prav to dejstvo je nedvomno še posebej pogojilo zajetje življenjskih vprašanj Slovencev na Koroškem kot tudi Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem. Slednje se ne kaže le v dejavnosti lige, ampak tudi v njenem vodstvu, saj so v petnajstčlanskem predstojništvu zastopani tako Slovenci z dr. Joškom Tisch-lerjem kot gradiščanski Hrvati z notarjem dr. D. Linzerjem. Prav tako je v koroškem vodstvu lige njen tajnik profesor gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Janko Zerzer (predsednik koroškega deželnega vodstva lige je dolgoletni koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig). Liga ima tudi posebej manjšinski sosvet, hi ga vodi dr. Joško Tischler.
Skrb za Slovence v Porabju
Primarne naloge
Primarna naloga lige je po besedah njenega generalnega tajnika dr. Ericha Kor-nerja (Burgenldndisches Leben 1964) splošna in individualna zaščita človečanskih pravic, med drugim tudi s podajanjem stališč do zadevnih zakonskih osnutkov in individualna pravna pomoč. — Še posebej pa se liga skupaj s svojim generalnim tajnikom ukvarja z vprašanji narodnostnih manjšin na ozemlju avstrijske republike.
Že vpogled v njeno glasilo Das Menschen-recht kaže na zavzetost lige za življenjska vprašanja sodržavljanov tujega jezika in narodnosti, saj se prav ta vprašanja obsežno vključujejo v problematiko človekovih pravic.
V tem okviru naj ob splošnih manjšinskih vprašanjih opozorimo npr. le na vrsto razprav in zapisov o življenju slovenske skupnosti na Koroškem ter na ocene in bibliografske preglede najvažnejše avstrijske, pa tudi slovenske literature o slovenski
Sklepi v korist italijanske skupnosti v Jugoslaviji
V Kopru je bila medobčinska koordinacijska komisija za vprašanja italijanske narodnostne skupnosti. Na sestanku so bili prisotni tudi predsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme, predsednik komisije za manjšine pri republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije Jože Hartman, tajnik komisije za vprašanja narodnosti pri saboru Hrvatske Božo Vuko-bratovič ter predstavniki Socialistične zveze iz slovenske in hrvaške Istre.
Po obširni razpravi so sklenili dati vso podporo spremembam, ki zadevajo v ustavnih določilih italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji in na Hrvatskem. Poudarili so namreč, da se z ustavnimi dopolnili odpirajo širše možnosti za udejstvovanje pripadnikov italijanske narodnosti na raznih področjih. V razpravi so tudi podprli prizadevanja za širše sodelovanje pripadnikov italijanske narodnosti z matično domovino.
Ob koncu razprave so tudi predlagali, naj bi pri republiških skupščinah Slovenije in Hrvatske ustanovili posvetovalno komisijo za vprašanja narodnostnih skupnosti ter da bi pripravili okvirni zakon, ki bi podrobno določal pravice pripadnikov italijanske narodnosti.
POZIV MAGNAGA DIETLU DA ODSTOPI
Predsednik Južnotirolske ljudske stranke dr. Silvius Magnago je pozval Dietla, da odstopi z mesta poslanca. Magnago mu je poslal odprto pismo, v katerem ga opozarja na „častno obvezo", ki jo je podpisal 23. maja 1968, ko se je obvezal, da bo podal ostavko na mesto poslanca, kolikor bi „prekinil ali izstopil iz stranke". Dietla so izključili iz Ljudske stranke s sklepom nadzorne komisije, ker ni volil za paket in je tako kršil notranjo disciplino.
Člani županijskega narodnostnega sveta so Slovenci, Nemci in Madžari. Njihova o-snovna naloga je nedvomno pomoč narodnim manjšinam, v tem primeru zlasti Slovencem v Porabju. Irena Barber je članica tega sveta, zato smo jo povprašali o najpomembnejših nalogah in smotrih.
„Cilj županijskega narodnostnega sveta je predvsem, da se slovensko Porabje vsestransko in hitreje razvija," je dejala. „Prizadevali si bomo za hitrejši gospodarski, kulturni in zdravstveni razvoj. To pa bo mogoče le tako, da se bodo vrnili vsi tisti, ki so se iz naših slovenskih vasi šolali za zdravnike, učitelje, agronome ...“
Pomen četrtega petletnega načrta
Iz slovenskih vasi je v raznih krajih Madžarske precej inteligence. Za slovensko Porabje je zelo pomembno uresničevanje četrtega petletnega plana, ki bo zagotovil boljše življenjske in delovne razmere v tej pokrajini. Z razvojem bodo skušali pritegniti v domače kraje slovenske izobražence iz raznih krajev Madžarske ...
Če bi zapisali vsa imena zdravnikov, inženirjev, profesorjev, agronomov in kdo ve katerih poklicev, bi imeli dolg seznam po-rabskih Slovencev, ki so si našli delovno mesto od Kormenda do Budimpešte. Izšolali so se in odšli ter tako postali ali pa postajajo del celote, se z njo stapljajo. Ni jim mogoče tega očitati, ker so morali oditi.
V	domačih krajih ni ustrezne zaposlitve, dobesedno rečeno: nimajo kaj delati. Veliko jih govori v materinskem jeziku, mnogi pa morajo zaradi okolja pozabiti domačo besedo.
Zadnjič smo zapisali mnenje Vendela Konkoliča, da iz porabskih vasi odhajajo na delo mladi tudi v Monošter. Kam odhajajo, ni težko ugotoviti: najdemo jih vsepovsod.
V	solidni restavraciji Tromejnik pa v trgovinah in drugje. Tokrat nas je zanimalo kaj več o gospodarskem vključevanju, zato smo se pogovarjali z Imrem Domitrom, tehničnim vodjem velike tovarne svile.
»Slovenci so dobri delavci..
„V naši monoštrski svilami je zaposlenih blizu 800 delavcev, od tega je polovica Slovencev," je spočetka poudaril. „Delat prihajajo iz Gornjega in Dolnjega Senika, Saka-lovec, Slovenske vasi, Verice, Števanovec in Andovec. Slovenci so dobri delavci, zato jih imajo naši predstojniki radi. Mnogi so za pridnost in dobro delo že dobili priznanje, dva pa imata priznanje celo od ministrstva. “
„Kako bi na kratko ocenili razvoj tovarne, v kateri delate?"
»Tovarna je starejša, ponovno je začela obratovati leta 1935, stala pa je od leta 1932 do tega leta, se pravi do I. 1935. Sčasoma smo jo modernizirali, leta 1968 pa dogradili nove prostore, v katerih je 360 strojev. Prav ta čas je dobilo pri nas delo največ Slovencev, kar je nekoliko preprečilo njihovo odhajanje v notranjost države. Praktično lahko trdim, da je takrat dobil pri nas delo vsak, ki je želel."
»Zaposlenih imate veliko žen, nasploh pa je v tovarni precej mladih. Ti gotovo niso zadovoljni le z navadnim delom. Kako je tedaj z izobraževanjem, s priučevanjem in podobnim?"
»V Gyroru je tekstilna šola, kjer se tudi naše mladinke in mladinici lahko izobražujejo. Po štirih letih postanejo tekstilni tehniki. Prav sedaj so v tej šoli mladi iz Senika, Slovenske vasi, Števanovec in od drugod. Ko bodo končali šolo, se bodo zaposlili pri nas. Delali bodo pri strojih, v laboratoriju, vsepovsod, kjer bo potrebno. Imamo tudi drug način izobraževanja, in sicer šolanje za tkalce. Sedaj je med šestdesetimi učenci te šole, ki traja dve leti, kar 35 Slovencev."
Imre Domiter nam je poudaril, da pomeni razvoj tovarne svile in sploh gospodarski razvoj Monoštra veliko pridobitev za porab-ske Slovence. Vse te pridobitve, ki smo jih doslej našteli, in ta, o kateri je govoril Imre, se naslanjajo na željo, da bi v domačih krajih ostali tudi tisti, ki se odločajo za šolanje.	E. R.
Kitajski atomski poskus
Na Kitajskem so izvedli 18. 11. novo jedrsko eksplozijo na atomskem poskusnem kraju Lop Nor v pokrajini Sinkiangu. Po mnenju opazovalcev v Združenih narodih bo zaradi zadnje jedrske eksplozije treba še hitreje raziskati, kakšen naj bo nadaljnji potek pogajanj o razoroževanju.
Ta eksplozija je, kakor trdi ameriška komisija za atomsko energijo, imela moč 20 tisoč ton trinitrotoluola (navadnega razstreliva) in je dvanajsta kitajska jedrska eksplozija ter prva po dobrem letu dni.
Kitajska je pred OZN slovesno zatrdila, da nikoli ne bo prva uporabila jedrskega orožja. Poudarila je, da se z raziskovanjem jedrskega orožja ukvarja samo iz obrambnih namenov in v želji, da bi razbila monopol jedrskih sil. Svetovna javnost s takšnimi zagotovili ni zadovoljna in si namesto
leporečnih razglasov in obljub želi konkretnih dejanj.
V OZN se je novica o zadnjem kitajskem jedrskem poskusu razširila v trenutku, ko je na plenarni seji tekla razprava o razoroževanju. Kitajska delegacija je zatrdila, da za poskus ni vedela?
TRIJE EGIPČANSKI ZDRAVNIKI
PREKORAČILI SUEŠKI PREKOP
Po vesteh iz Kaira so trije egipčanski zdravniki prekoračili Sueški prekop, da bi se zaposlili v bolnišnici v Gazi. Zdravniki so baje vzeli s seboj kopico daril, ki jih bodo razdelili bolnikom ob priliki Romadana. Zdravniki so prekoračili Sueški prekop pod pokroviteljstvom mednarodnega Rdečega križa in ob prisotnosti opazovalcev OZN.
ZANIMANJE AMERIČANOV ZA KITAJCE
V	NEW VORKU
V	New Yorku Američani z velikim zanimanjem spremljajo bivanje kitajske delegacije. Kitajci so najeli 40 sob v hotelu Roosevelt, izbrali so barvne televizorje, povrh črno belih, si naročili posebne kuhalnike za čaj in večino ameriških in evropskih dnevnikov. Hotelska uprava je hotela biti pozorna: na nočne omarice je položila gostom namesto biblije Maove misli.
KRISTJANI IN JUDJE
Prejšnji teden je bilo v Bordeauxu zasedanje organizacije „L”Amitie judeo-chre-tienne de France (Židovsko-krščansko prijateljstvo v Franciji), ki mu predseduje Jac-ques Medaule. Proti koncu je prisostvoval tudi msgr. Masiers, nadškof v Bordeauxu, poleg njega pa tudi veliki rabin Amar in pastor Pfenber. Teološka komisija je ob tej priložnosti naglasila: judovsko ljudstvo je bližnji Cerkve, ne njen tekmec, še manj pa manjšina, ki jo je treba priključiti. Temu dejstvu naj se prilagodi tudi teologija.
NOVI IZRAELSKI VODJA
Novi vodja generalštaba izraelske armade je general David Elazar. Dolžnost bo prevzel 1. januarja. Dosedanji šef Bar-Lev je na tem položaju štiri leta in bo sedaj bržkone postal minister.
POMOČ ZRN IZRAELU
Zvezna republika Nemčija bo Izraelu dala novo denarno pomoč, in sicer 140 milijonov mark, Sporazum o tem so dosegli te dni.
IZRAEL SE UTRJUJE VZDOLŽ
SUEŠKEGA PREKOPA
Po podatkih ameriške obveščevalne službe Izraelci utrjujejo svoje linije ob Sueškem prekopu, kar je dokaz, da se ne nameravajo umakniti s tega območja. Pred kratkim so sporočili, da je izraelska vojska zgradila ob »črti Bar Lev" zemeljske nasipe, sistem podzemeljskih zaklonišč, med seboj povezanih z jarki, in še 150 ploščadi, s katerih lahko tanki napadajo egiptovske položaje na drugi strani prekopa. Izkopali so že približno 150 prehodov, ki jih lahko izraelske čete uporabijo za protinapad.
FRANCIJA IN EVROPSKO SODIŠČE
O ČLOVEKOVIH PRAVICAH
Rene Cassin, častni podpredsednik in Nobelov nagrajenec za mir, je sporočil, da izstopi iz Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ima sedež v Strasbourgu, ker ni francoski parlament potrdil (ratificiral) pogodbe o ustanovitvi omenjenega sodišča.
KOLERA V PETIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Svetovna zdravstvena organizacija je od preteklega tedna zabeležila 2378 novih obolenj kolere. V istem času je zaradi kolere umrlo 427 ljudi. Najbolj se je povečalo število bolezni v Nigeriji, Indiji in Indoneziji’ Kolero so prvič zabeležili tudi v JemenU, kjer je 24 ljudi umrio zaradi nje. Od začetka leta se je kolera pojavila v petih evropskih državah: Španiji, Portugalski, Švedski, Franciji in Veliki Britaniji. Simptome kolere so
v	Evropi zabeležili pri 34 ljudeh, kar pa p o oceni zdravstvenih strokovnjakov ne daj® povoda za zaskrbljenost.
VEČJI PRISPEVEK ZA OZN
OZN bo prihodnje leto za financiranje razvojnih načrtov dala 275 milijonov dolarjev, kar je 25 milijonov več kot letos. Skupni prostovoljni prispevek 119 držav se je povečal s 146 na 172,7 milijonov dolarjev, p° vpisu ameriškega in japonskega deleža P® bo narasel na 275 milijonov.
Doslej je največ (25 milijonov dolarjev) prispevala Švedska, nato Danska (20), Veli' ka Britanija 19, ZRN (14), Nizozemska (13) itd. Program OZN za razvoj je bil ustanovljen leta 1959 z namenom, da bi oživili g®' spodarstvo in industrijo v državah v razvoju-
GRČIJA IN ALBANIJA STA SE POBOTAU
V Atenah so bili med Grčijo in Albanij® uradno obnovljeni diplomatski odnosi po 33 letih formalnega vojnega stanja med ob®' ma državama. Poverilno pismo je izročil n®'
vi	albanski veleposlanik M. Seiti grškem® regentu generalu Zoitakisu. Predvidevajo, d® bodo v kratkem podpisali razne sporazum®’ ki se nanašajo na gospodarsko in turističn® sodelovanje, na obnovitev zemeljskih veZ' in na otvoritev albanskega konzulata v Epiru.
»Umor v katedrali"
(Nekaj uvodnih besed k uprizoritvi dne 8. decembra)
V živem spominu nam je še Župančičeva tragedija „Veronika Deseniška11, ki jo je pred letom uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja v Šmihelu, Borovljah in Št. Jakobu.
Krščanska kullurna zveza je za letošnji 8. december spet povabila celjsko gledališče, da bi gostovalo pri nas z dramo „Umor v katedrali11. Videli smo jo jeseni v Celju. Pod vtisom te predstave smo si želeli, da bi mogli tako globoko odrsko doživetje posredovati tudi koroškim prijateljem lepe umetnosti. Ta uprizoritev nudi namreč oboje: občudovanja vredno umetnino velikega dramatika ter pretresljivo podajanje te umetnine po izvrstnih igravcih.
formalni spravi s kraljem ter umor nadškofa po štirih kraljevih vitezih; vmes pa stoji kot samostojen prizor Becketova božična pridiga.
Za boljše razumevanje še nekaj več o poteku drame:
1.	del: Canterburijske žene (zbor) čakajo vrnitev spoštovanega in ljubljenega nadškofa Thomasa, hkrati pa trpijo temne slutnje o njegovi bodočnosti. Napovedan po posebnem slu se nadškof vrne iz Francije. Veselo in vendar boječe ga pozdravijo njegovi duhovniki. Thomasa mučijo štirje skušnjavci — poosebljene misli in skušnjave njegovega srca: prvi ga spominja veseljaškega življenja mladih let na dvoru kralja prijatelja in pajdaša; drugi ga podžiga, naj ponovno seže po časti in oblasti kraljevega kanclerja ter se odpove škofovskim pravicam; tretji ga vsiljivo vabi k vstaji zoper krivičnega kralja; četrti ga skuša z napačnim duhom mučeništva, z duhom maščevalnosti in škodoželjnega zmagoslavja nad skrušenimi mo-rivci ter z ošabnim ponosom zaradi posmrtne časti. Nadškof se odločno otrese vseh
skušnjavcev ter se pribori do edino pravilne in zveličavne odločitve za mučeništvo po zgledu mučenca Štefana. Te svoje misli o mučeništvu razodene svojim vernikom v prekrasni božični pridigi: krščansko mučeništvo ni dejanje človekove volje, temveč brezpogojna vdaja božji volji.
2.	del: „V imenu kralja" vderejo štirje vitezi k nadškofu ter ga z vso surovostjo dolžijo zlorabljanja duhovne oblasti, krivičnega prisvajanja pravic in imetja ter veleizdaje. Zahtevajo odvezo izobčenih ter preklic njegovih škofovskih odredb. Ko jim nadškof ne ugodi, hočejo planiti po njem, a ga duhovniki obstopijo in branijo. V skrbi za njegovo življenje ga silijo v cerkev ter hočejo zapahniti vrata. A nadškof ukaže vrata odpreti na stežaj, ker je na smrt pripravljen in se je ne boji. Vitezi so se medtem napili korajže. Vrnejo se vsi divji, obsujejo nadškofa z grdimi psovkami ter ga drug za drugim zabodejo. Nato pa začnejo pred gledavci na zvit način zagovarjati svoje podlo dejanje, češ da je bilo pravzaprav samoumevno in potrebno v interesu reda in miru in obče blaginje. Tako podobno se glasi pač vsak zagovor političnih umorov.
Dramo zaključi objokovanje umorjenega nadpastirja po duhovnikih ter zborov hvalospev Bogu in njegovemu mučeniku.
LKH
Trideset milijonov knjig
Avtor drame, Thomas Stearns Eliot, je zaslovel kot največji angleški sodobni pesnik. „Umor v katedrali", ki je njegovo glavno delo, je napisal za canterburijski festival 1935. Celjskemu gledališču gre zasluga, da ga je kot prvo uprizorilo v slovenskem jeziku.
Drama je zgrajena in pisana po vzorcu ve-iikih misterijev, v katerih po navadi pripada zboru važna nosilna vloga. Zaradi tega se bistveno razlikuje od običajnih odrskih Predstav, ki jih poznamo pod imenom igre.
Predmet drame je spor med canterburij-skim nadškofom Thomasom Becketom in Pngleškim kraljem Henrikom li. ter umor nadškofa v njegovi katedrali 29. decembra 1170.
Dejanje ima dva dela: vrnitev nadškofa Secketa iz sedemletnega pregnanstva po
Iz brošure »Knjiga 10/71“ objavljamo razgovor, katerega je imel upravnik in odgovorni urednik (Mohorjeve družbe v Celju) g. dr. Rado Bordon z dopisnikom.
Prihodnje leto bo Mohorjeva družba v Celju praznovala 120-letnico obstoja. Sodeč po tej številki, je to najstarejša slovenska založba. Čeprav ste šele pred kratkim prevzeli dolžnost upravnika in odgovornega u-rednika te založbe, bi nam morda vendarle lahko kaj povedali o kulturnozgodovinskem pomenu Mohorjeve družbe v preteklosti.
Mohorjeva družba je prav zares najstarejša slovenska založba, hkrati pa tudi najstarejša kulturna ustanova na Slovenskem, saj je bila Slovenska matica, gotovo enako pomembna za slovensko kulturo, ustanovljena šele leta 1864, torej dvanajst let pozneje kot Mohorjeva družba.
Zasluga, da smo Slovenci dobili Mohorjevo družbo, gre Antonu Martinu Slomšku, tej poleg Prešerna najmočnejši osebnosti, kar jih je v prvi polovici 19. stoletja rodila slovenska mati. Prešeren je (da navedem besede akademika dr. Antona Slodnjaka) »dvignil naš jezik iz kmetiških ust ter napravil iz njega organ za izražanje najsubtilnej-ših človeških misli in čustev v neprekosljivi pesniški obliki. Njegov sošolec in prijatelj Slomšek pa je ostal s slovstvenim delom sredi ljudstva, čeprav se je v osebnem življenju visoko povzpel. Oba se skladno do-
Razpis II.festivala narodno-zabavne glasbe
Ansambel „L, HLEDE1’ — S. K. P. D. »Franc B. SEDEJ11, razpisuje pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, II. zamejski festival narodno-zabavne glasbe v Števerjanu, dne 27. in 28. maja 1972.
Zanj veljajo sledeči pogoji:
1-	Za festival se lahko prijavijo slovenski narodni ansambli iz domovine in zamejstva.
2-	Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče.
3-	Komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki prisotnega občinstva, bo podelila naslednje nagrade:
1.	nagrada za najboljšo izvedbo 130.000.— lir
2.	nagrada za najboljšo melodijo 100.000.— lir
3.	nagrada za najboljše besedilo 70.000.— lir
ter pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in organizacije.
4. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na II. festivalu v Števerjanu.
5-	Prijave sprejemamo najkasneje do 1. marca 1972, na naslov:
»ANSAMBEL LOJZE HLEDE"
Trg Svobode 6
34070 Števerjan — S. Floriano (Gorizia — ltaiy) ter morajo biti navedeni tile podatki:
1- Točen naslov ansambla in naziv.
2.	Ime voditelja oz. odgovornega, njegov rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče.
3.	Ime, priimek, rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče vsakega člana posebej.
4.	Ansambel mora poslati do navedenega datuma notno gradivo dveh skladb, s katerima bo nastopil na festivalu.
6-	Vsi ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo naslova voditelja ali ostalih elanov ansambla.
Organizator bo dal na razpolago ozvočenje.
8-	Prosimo vas, da nam pošljete malo zgodovino ansambla.
9-	Ansambli dopustijo morebitno snemanje Radia Trst A.
polnjujeta, čeprav navidez ni večjega razločka, kakor med poetom in umetnikom Prešernom ter narodnim učiteljem in vzgojiteljem Slomškom. Oba druži isto socialno poreklo, neizmerna ljubezen do ljudstva in jezika, v katerem sta vzrasla, ter požrtvovalno delo, zaradi katerega sta oba tudi v osebnem življenju postala žrtev svojega naroda ...“
Slomšek je že v svoji pridigi leta 1938 v Blatogradu na Koroškem govoril „o dolžnosti svoj jezik spoštovati". V njem pa je nenehno živela stara misel, da bi ustanovil društvo, ki bi dajalo na svetlo knjige, pisane po njegovih načelih. Leta 1851 je za svoj načrt pridobil Andreja Einspielerja in Antona Janežiča, ki sta prihodnje leto (1852) ustanovila Društvo sv. Mohorja.
Mohorjeva družba kot prva slovenska založba ima neprecenljive zasluge za prebujanje slovenske narodne zavesti ter za šir-(Dalje na 5. strani)
SLOVENCI
dama in po loetu
60-LETNICA KNJIŽEVNIKA S. SALIJA
Pred dnevi je Dolenjska počastila 60-letnico svojega pesnika S. Šalija. V Šaliju vidijo pretanjenega pesnika lirika, ki je tik pred vojno zablestel s svojim literarnim talentom ter v Literarnem klubu skupaj s Francetom Novšakom, Ivanom Čampo in kasneje Cenetom Vipotnikom, Jožetom Kastelicem, Cenetom Kranjcem in Bogomilom Magajno ustvarjal novo literarno gibanje, izdal svoj Slap tišine in pesmi, v katerih je odzvanjala tragika usodnih dni, ki so bili na pohodu.
Šali se je po vojni preselil na Dolenjsko, v Novo mesto, je začel s svojim izredno obsežnim prevajalskim delom iz ruščine, srbohrvaščine, češčine, makedonščine, francoščine in nemščine.
SLOMŠKOVA PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI
V septembru so se slovenski otroci iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa zbrali v dvorani Slovenske hiše, da z akademijo proslavijo spomin »očeta slovenske šole", škofa A. M. Slomška. Letos je proslavo pripravila šola iz Lanusa pod vodstvom učiteljice ge. Zdenke Janove.
Na proslavi so za uvod povedali, kar je zapisal Slomšek o petju: »Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa ... Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci. In lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Rečem, da je vreden sto cekinov zlata, ki nam da lepo novo pesem ... Lepa pesem je zlata, draga reč."
»GOVOREČA KNJIGA11
V Beogradu je poročal Tanjug, da je skupina sodelavcev inštituta za nuklearne znanosti »Boris Kidrič11 v Vinči (Vojislav Djur-djevič, Bela Kovač, Vladimir Ajdačič, Branislav Lalovič) iznašla postopek za »tiskanje11 zvokov — torej »govorečo knjigo11. Ob vsaki tiskani vrstici je po njihovi metodi natisnjena tudi črna linija zvočni zapis tega besedila. Konstruirali so tudi posebno napravo, ki so jo imenovali »fotobralec11: S preprostim vlečenjem po črni liniji se v napravi reproducira zvočni zapis. Fotobralec ni večji od nalivnega peresa, stal pa bo kakih 10 dolarjev.
Izum je posebej pomemben za knjige, namenjene slepim za učbenike tujih jezikov itd.
Poslanica Nixona in pismo senatorja Lauscheta
Kot je znano, je bilo 13. in 15. avgusta letos v Washingtonu veliko slavje, in sicer so svečano blagoslovili Slovensko kapelo v ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja.
Tega edinstvenega slovenskega slavja se je udeležilo več kot dva tisoč petsto zastopnikov krščanskih Slovencev iz ZDA, Kanade, Evrope in Južne Amerike. Po blagoslovitvi Slovenske kapele so na slavnostnem banketu prebrali tudi pisma: prelata Tensun-derna, Joa Skubitza, poslanca Franka J. Lauscheta, in poslanico predsednika Nixo-na. Tensundernovo in Skubitzevo pismo smo objavili zadnjič, danes prinašamo pismi Nixona in Lauscheta.
Poslanica ameriškega predsednika se v prevodu glasi takole:
„V imenu vsega ameriškega naroda, ki nenehno črpa moč iz vašega vztrajnega prizadevanja, da bi ohranili slavno tradicijo svojih prednikov, prisrčno pozdravljam vse Slovence, ki te dni slavijo višek svojega delovanja za ohranitev krščanskega izročila.
Kapela, ki ste jo posvetili Brezjanski Materi božji in stoji v Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja, bo pričala ne le o dvanajstih stoletjih slovenskega krščanstva, temveč tudi o pečatu, ki ga je ta ponosna dediščina vtisnila vašemu življenju in preko njega tudi ameriški zgodovini.
Iskreno čestitam vsem, ki so pripomogli k u-spešnemu zaključku te akcije in želim, da bi vsi, ki bodo v tej kapeli molili, našli tolažbo zase, obenem pa da bi tudi prosili Boga za pogum, ki nam je potreben, če hočemo ohraniti svobodo, ki nam gre, in pomagati človeštvu pri ustvarjanju bratovske družine in trajnega miru."
Richard M. Nixon
Bivši ameriški senator o Slovencih:
»Kot Amerikanec slovenskih staršev se danes radostim z drugimi Amerikanci slovenskega ro-ru ob posvetitvi slovenske kapele Brezjanske Mater ebožje v Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja v naši prestolnici.
Vedno me je bolelo dejstvo, da so Slovenci tako malo poznani v Združenih državah in po svetu, ko je vendar njihov osebni in narodni značaj tako bogat.
Slovencev je po vsem svetu približno dva milijona. Njihova tisoč dvestoletna krščanska zgodovina izžareva kulturno in duhovno bogastvo;
krasi jo vztrajna volja do samoohranitve navzlic na videz nepremagljivim težavam. Slovenci niso bojaželjni narod; za njihovo zgodovino je značilno, da v njej ni vojnih poveljnikov, je pa v njej pisateljev, umetnikov in človekoljubov na pretek. Slovenci so pokorni zakonom, pošteni, požrtvovalni v medsebojni pomoči, samostojni, hvaležni za še tako pičlo svetno imetje in predvsem, za svojo malo rodno Slovenijo.
Slovenci so narod, ki mu je kljub vsem sovražnostim uspelo ohraniti sebe in svojo kulturo s svojo značajnostjo in delavnostjo. Slovenija je zemlja visokih planin z zelenečimi pridno obdelanimi dolinami in pašniki. Hiše v Sloveniji so trdne, prostorne, čiste in prikupne ter odsevajo kleni značaj ljudi. Slovenska prestolnica Ljubljana je polna spomenikov, pa niti eden od njih ni v spomin vojščaku; le pesnikom in mislecem je bila naklonjena ta čast. Slovenska naselja naredijo topel vtis in to zaradi globoke kulture prebivalcev. Ko kdo vstopi v trgovino, gostišče in zasebni dom, takoj zasledi knjige in se znajde sredi lagodnih pomenkov o njihovi vsebini.
Slovenci imajo starodavno in edinstveno izročilo demokratske samoupravne vlade. V srednjem veku so karantanski Slovenci sami izbirali svoje vladarje v obredu, v katerem je ljudstvu bila priznana najvišja oblast. Le s privoljenjem ljudstva je najvišja oblast bila podeljena možu, ki so si ga izbrali za vladarja. Zgodovinarji domnevajo, da je opis ustoličenja karantanskih vojvod deloma navdihnil načela, na podlagi katerih je Tomaž Jefferson izdelal ameriško izjavo neodvisnosti. Tako Slovenci kljub svoji neznatnosti lahko trdijo, da so igrali osnovno važno vlogo v ameriškem življenju in kulturi.
Slovenska kapela je spomenik priznanja Slovencem in je častno dopolnilo drugim narodnostnim spomenikom v naši prestolnici. Pričala bo o zvestobi Slovencev načelom naše vladne ureditve in o njihovih doprinosih gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in poklicnemu življenju Združenih držav.
Ta kapela Brezjanske Matere božje bo spominjala ljudi vsepovsod — in to po pravici — na pomembnost slovenskega naroda, na njegove kulturne doprinose vsemu svetu in na dvanajst stoletij dosledne krščanske zgodovine.
Kot Amerikanec slovenskega rodu danes čestitam svojim ameriškim rojakom in drugim, katerih delo je omogočilo izgradnjo te kapele."
Frank J. Lausche
(Frank J. Lausche je bil sodnik okrajnega sodišča za okraj Cuyahoga v državi Ohio; izvoljen je bil za župana velemesta Cleveland; izvoljen je bil petkrat za guvernerja države Ohio in bil njen guverner deset let; izvoljen je bil dvakrat za zveznega senatorja iz države Ohio in je bil senator dvanajst let.)
Cerkev za svet
Ogromno in izredno požrtvovalno delo na 1. zasedanju celovške sinode
V četrtek (dne 25. nov.), se je v celovški stolnici začela krška sinoda s slovesno mašo škofa dr. Kostnerja. Poleg stolnega kapitlja in več bogoslovcev so bili navzoči apostolski nuncij dr. Rossi z Dunaja, zastopniki iz Ljubljane, Trsta in iz Salzburga, 194 sinodalov ter več domačih in tujih novinarjev. Po klopeh v cerkvi so bile pripravljene broširane knjižice z natisnjenim križem in s tremi krogi. V črnem polju najmanjšega kroga je bilo navedeno geslo sinode: Kirche tur die Welt — Cerkev za svet.
Z mogočnim petjem sinodalov se je začela sv. daritev. Berilo je bilo prebrano v slovenščini, evangelij pa v nemščini. Sledil je škofov dvojezični nagovor o potrebi verske obnove v duhu in po smernicah 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Za nagovorom so navzoči molili apostolsko vero, in sicer istočasno Nemci in Slovenci. Podobno je bilo pri molitvi očenaša med kanonom. Če še spomnimo, da je tudi' prevzviše-ni del kanona poleg nemščine molil v slovenščini, je treba naglasiti razveseljivo dejstvo, da je slovenščina bila uvaževana kot enakopravni liturgični jezik koroške Cerkve. Tudi petje je bilo dvojezično in je bil ob-čut, da doživljamo prve binkošti, ko so vsi v svojem jeziku slavili Boga. Tudi sinoda-
ZA TISKOVNI SKLAD JE DAROVALA: Matilda Prešern, Zg. Dobje 150.— šilingov. — ISKRENA HVALA!
lom koroške Cerkve je bilo jasno, da je božja Cerkev dana za vse in da je prišla doba, ko je z združenimi močmi treba delati za skupen cilj verske obnove vsega koroškega prebivalstva. V stolnici je bila zbrana koroška katoliška elita, ki se je udeležila z dušo ne samo sv. daritve, temveč tudi skupnega sv. obhajila. Zelo primeren je bil po škofovem blagoslovu ob koncu maše poseben starinski spev v nemščini. Varuj, Kristus, svojo Cerkev krivih naukov in srca vračaj k resnici, kyrielejson! Petje je vodil prof. R o p i t z.
V Domu glasbe
Dom glasbe je tokrat vabil z zastavami. Tudi velika zbornična dvorana v notranjosti je bila praznična. Visok, tenak križ z velikimi tremi raznobarvnimi krogi z napisom: Kirche fiir die Welt — Cerkev za svet je napovedoval cerkveno prireditev. Po pozdravnih besedah predsedstva sinode (generalnega vikarja dr. Fr. Kirchnerja) in generalnega tajnika dr. VValdsteina je spregovoril v nemščini apostolski nuncij dr. Rossi. Pozdravil je g. škofa, predsedstvo sinode in vse sinodale in podčrtal potrebo povezanosti koroške Cerkve, s Petrovim prestolom v Rimu, z rimsko Cerkvijo. Pomembnost sinode bo v tem, da bo 2. vatikanski koncil uresničen tudi na Koroškem. Sinoda naj vodi k verski prenovi, naj bo pogumen start k novim dejavnostim!
Med gosti iz tujine sta bila dva zastopnika ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Jožefa Pogačnika: kanonik Rafael Lešnik, po rodu s Koroškega, in kanonik d r. Merlak, odgovorni urednik ljubljanskega verskega glasila »Družina", zastopnik tržaške škofije, škofov vikar, kanonik bogoslovni profesor dr. Lojze Škerl. Navzoča sta bila tudi dva zastopnika protestantske Cerkve, koroški superintendent P e 11 a r in velikovški župnik Hildebrand, zastopnik starokatoličanov, dr. D o I e ž a I in pravoslavnih vernikov župnik S i d o r e n -k o.
Za prvo zasedanje je bilo pripravljenih 12 predlog.
Za prvi dan zasedanja so bili na programu: dr. Alojz Maier s predlogo o pridigi, dipl. ing. VValter Schmutz s predlogo o krščanskem izobraževanju odraslih, prof. dr. Andrej Mitterbacher s predlogo o verski vzgoji v predšolski dobi, kanonik Franc Schroer s predlogo o cerkvenih občilih (komunikaciji).
Vrhu tega sta Filip Rauscher in dr. Gott-fried VVieser pripravila predlogo 3 s tako imenovanim »težiščnim programom".
Torej ogromno snovi za prvi delovni dan, ki se je spričo bogoslužja v stolnici, pozdravov v zbornični dvorani in gotovih formalnosti začel šele nekaj pred poldnem. Čeprav je po kosilu ob pol dveh v palači Kela-ga bilo le malo odmora, se program prvega dne ni mogel do kraja odviti, še manj zaključiti.
Vsaka predloga je že skrbno pripravljena, takorekoč že izgotovljena v raznih predhodnih komisijah in podkomisijah, bila predložena sinodalom, vendar je bilo toliko demokratske širokogrudnosti, da je lahko vsakdo prišel do besede, čeprav je bil za pripombe in ugovore strogo odmerjen čas 5 minut. Večkrat je poteklo precej časa, da je sledilo glasovanje. Elektromagnetska naprava je delovala zelo hitro. Sinodali so samo pritiskali na gumbe in se izražali ali z da ali z ne odnosno se glasovanja vzdrževali in že v dobri minuti je bil izid znan. Nekatere zadeve so se sprejemale kot priporočilo, nekatere pa tudi že kot škofijski zakon, ki ga bo po sinodi proglasil ali pro-mulgiral sam škof kot odgovorni zakonodajalec.
Zelo razgibano je bilo pri predlogi „Krščansko izobraževanje odraslih11. K tej predlogi je dr. V. Zvvitter predlagal, naj se v cerkveno škofijsko zakonodajo sprejme člen, da cerkveno izobraževanje upošteva slovensko jezikovno (narodno) skupino v težnji za ohranjevanje lastne kulturne in jezikovne posebnosti. Podprla sta ga tudi gimn. nadzornik dr. Valentin I n z k o ter dekan dr. Janko H o r n b o c k. Predlog je bil sprejet s 115 pritrdilnimi in 41 odklonilnimi glasovi. Vzdržalo se je glasovanja 25 sinodalov. Ta predlog je bil podprt tudi s sklicevanjem na tovrstno prizadevanje na civilnem področju, za katerim Cerkev kot božja ustanova ne sme zaostati.
Slovenski sinodali, do 30 po številu, so se skoraj vsi oglašali v slovenščini ali vsaj poleg nemščine tudi v slovenščini, da je vsa publika v dvorani računala s slovenščino kot drugim enakopravnim deželnim jezikom.
Za prevod v nemščino sta bila pripravljena dva slovenska akademika kot prevajalca, ki sta nekajkrat stopila tudi v akcijo.
Prvi dan zasedanja, čeprav se je zavlekel tudi v pozno noč, je potekel z znatno zamudo, kar zadeva obravnavano snov.
Drugi dan zasedanja
Program je predvideval naslednje predlagatelja: Stolnega župnika Fr. Vogla s predlogo o vlogi liturgije v življenju krščanske občine, dr. Franca Pettirscha s predlogo o krstu in dr. Janeza Polanca s predlogo o birmi, sestro Andrejo VVeissbacher s predlogo o evharistiji (sv. maši), župnika Avguština Čebula s predlogo o božji službi brez duhovnika, tako v družini kot v župniji in dr. Janeza Sabitzerja o cerkveni glasbi. Sama odlična tvarina, ki je pa obtičala. Komaj krst je ta dan odn. ta večer (do 22. ure) prišel na vrsto.
Tretji dan zasedanja
Udeležil se ga je tudi mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Za tretji dan, ko so zborovanje začeli že ob pol osmih, sta najprej prišla na vrsto dve pobudi, ki sta jo predložila dr. Max Lesch in dr. Stanislav Smolnig, nato sta pa prišla na vrsto s svojo predlogo o župnijskem cerkvenem svetu dekan dr. Janko Hornbock in prof. dr. Valentin Inzko. Njima so k isti snovi več ali manj pridružili novega predlagatelja snovi bogoslov. profesorja dr. Karla VVoschitza. Pokazalo se je dvojno gledanje iste tvarine.
Morala bi še nastopiti Ana Czernin s predlogo o volitvah v župnijske svete in še enkrat dekan dr. Janko Hornbock s predlogo o dekanijskem svetu. Čas pa je naglo potekal in že ob 17. uri v soboto zvečer se je zasedanje moralo zaključiti, ker je bil na programu zaključek s škofovo sv. mašo na odru v zbornični dvorani. Zaključna prireditev je bila zelo prisrčna, družinska.
Izkazalo se je, da je snov za 1. zasedanje bila preobširna in da bo treba več dni za drugo zasedanje, za katero bo prišel na vrsto še 13. predlog. Morda bo potrebno še
3.	zasedanje.	Dr. T.
Reportaža ob blagoslovitvi slovenske kapele v VVashingtonu, 15. avgusta 1971, bo v celovškem radiu na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1971, ob 7. uri zjutraj.
*
V četrtek, dne 9. decembra, pa poslušajte med slovensko radijsko oddajo ob 13.45 reportažo o poteku in dosežkih prvega zasedanja koroške sinode.
VABILO
Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu, prisrčno vabijo na
PRIREDITEV
ki bo 5. decembra, ob 2. uri popoldne:
Spored:
Dekliški zbor Mariji v čast Razne deklamacije Farni cerkveni pevski zbor Govor
Igra: „Našla je srečo"
Vabilo na
PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo, 5. decembra 1971, s pričetkom ob 13. uri v farni dvorani v Selah.
Nastopil bo oktet »Jelovica" iz Škofje Loke. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi.
Ljubitelji lepega petja so prisrčno vabljeni.
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
PRIREDITEV OB MIKLAVŽEVEM DNEVU v nedeljo, 5. decembra 1971, ob pol 3. uri v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Na sporedu bodo: Nastop domačega pevskega zbora, odrski prizor »Biserna kanglica", deklamacije in nastop Miklavža — obdarovanje otrok (darila prinesite k Žnidarju).
K številni udeležbi vabi društveni odbor.
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na igro
»POT SV. MIKLAVŽA" (dramatizirala Matilda Košutnik) v nedeljo, 5. decembra 1971, ob pol 8. uri zvečer, pri Šoštarju v Globasnici.
Po igri obdarovanje.
K številni udeležbi vabi odbor.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Že vsako leto pripravijo pevci iz Loč in okolice majhen izlet k sosedom onstran meje in ga povežejo s pevskim nastopom. Tako so se odpeljali tudi letos v soboto, 20. novembra, in sicer v Ribno pri Bledu. Presenečeni so bili nad prijaznim sprejemom in skupno s tamošnjim pevskim zborom priredili nadvse uspeli pevski koncert. Posebno so ugajale poslušalcem naše koroške narodne pesmi. Višek pa je bila domača „N’mav čriez izaro", ki sta jo pod vodstvom našega Šimeja Triesniga zapela skupno oba zbora.
S pevci pa so se tokrat peljali tudi domači godci, ki so tudi svoje doprinesli, da bo ostalo srečanje vsem v prijetnem spominu.
BAČE
V Bačah ob Baškem jezeru je te dni praznoval svojo 70-letnico zaveden slovenski rojak in priden gospodar in družinski oče, g. H a j n že k K a r g I, pd. Jerut. Kljub težki izgubi, ki ga je doletela letos poleti, ko mu je prehitro umrla žena Lojzka, mu želimo še mnogo vztrajnosti in veselja pri njegovem delu in v družini.
Anorak, anorak in smučarske hlače po posebno ugodni ceni pri SATTLER am Heuplatz, Celovec — Klagenfurt.
Diskusija o avstrijskih manjšinah na dunajski ljudski univerzi
Za koroške Slovence je sodeloval dr. Reginald Vospernik
22. novembra je priredila dunajska ljudska univerza Brigittenau posebno podijsko in splošno diskusijo o vprašanju »Avstrijske narodnostne manjšine — drugorazredni državljani?" Na podiju je pri diskusiji sodeloval za koroške Slovence predsednik NskS dr. Reginald Vospernik, za večinski narod na Koroškem Peter Kostelka, za gradiščanske Hrvate pa državni poslanec Robak (ki zagovarja popolno asimilacijo koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov) in dr. Johann Miiller kot zastopnik narodnostno zavednega hrvaškega prebivalstva. Diskusijo je vodil dr. Erich Schmid.
Po uvodnih načelnih opredelitvah posameznih referentov se je razvila v dvorani — navzočih je bilo okoli 70 zainteresiranih — živahna debata, ki se je mestoma osredotočila popolnoma na vprašanja gradiščanskih Hrvatov, ki so bili močno zastopani.
Pojavila pa so se tudi standardna vprašanja o tako imenovanem ugotavljanju manjšine, o vindišarjih, o dvojezičnem šolstvu. Očitno je bilo, da se je socialistični državni poslanec Robak, ki se je uvodoma priznal za gradiščanskega Hrvata, najostreje obračal
Na Reiliecku — najvišje pokrito kopališče
Prejšnji teden se je ljubiteljem planinskega sveta in smučarjem uresničila posebna želja: Na ReilBecku pod Visokimi Turami v višini skoraj 2400 m je bilo odprto pokrito ogrevano kopališče s toplo vodo in savno. Hala meri 16 X 9,70 m, bazen 12,50 X 6 m; globok je 1,40 m.
Kopališče je prizidano že obstoječemu modernemu »Športhotelu ReiBeck", last družbe ReiB-eck-Kreuzeck višinske železnice (RKH), ki je po-sestrima Avstrijskih dravskih elektrarn d. d. (ODK-AG.) Sklep za tozadevno gradnjo je bil storjen šele v letošnjem februarju; gradbeni stroški znašajo okrog 3 milijone šilingov. Vsa dela so solidno opravljena. V zvezi s kurjavo, prezračevanjem in klimatskimi napravami so bile upoštevane zadnje tehnične pridobitve na teh področjih. Temperatura vode v plavalnem bazenu je 28° C, zraka 32° C, relativna vlaga pa približno 60%. Posebno važnost so graditelji polagali na to, da bo voda vedno čista in dezinficirana; to se izvrši vsake 4 ure enkrat.
Kopališče je opremljeno alpskemu svetu in že obstoječemu športnemu hotelu primerno, vendar kljub temu zelo okusno in moderno. Omenimo naj še napravo za podvodno masažo in s kopališčem združeno moderno savno. Posebnost tega ogrevanega kopališča pa je tudi ta, da je najvišje ležeče v Avstriji oziroma verjetno v Evropi, kot je tudi višinska železnica na ReiBeck najvišje se vzpenjajoča zasebna naprava te vrste v
proti življenjskim interesom njegove narodnostne skupnosti, kar so številni govorniki grajali in zavrnili. Dr. Vospernik je v svojih izjavah poudaril, da morejo zastopati manjšino le tisti, ki ne zagovarjajo asimilacije. Pri tem je citiral naj novejše znanstveno delo dr. Veiterja o vprašanju švicarskih Jura-sijcev, v katerem pravi, da zastopniki vindi-šarjev na Koroškem in Robakova skupina na Gradiščanskem nimajo nobene legitimacije, da nastopajo v imenu manjšine.
Vsekakor je bilo razveseljivo, da so številni govorniki iz občinstva — tudi neslovenci — zagovarjali, da je treba dosledno izvesti zaščitna določila.
Ob zaključku je dr. Vospernik poudaril, da so zaščitna določila v kaki državi, kjer živi manjšina, šele tedaj zadostna, kadar prizadeti ne zgubljajo več od ljudskega štetja do ljudskega štetja svoje substance. Dejal pa je tudi, da je diskusijski večer, kakor je bil omenjeni, razveseljiv pojav, kajti le v medsebojnem dialogu in razumevanju, kateremu se morajo pa seveda pridružiti konkretna dejanja, je možno iskati skupno pot v mirnejšo bodočnost.
Avstriji; ob njej grajeni odvod vode za elektrarno ReiBeck pa ima najvišji tovrstni padec na svetuI
Otvoritev kopališča je opravil v navzočnosti številnih zastopnikov tiska, radia in gospodarstva predsednik nadzornega sveta omenjene družbe višinske železnice, predsednik Trgovske in obrtne zbornice za Koroško dipl. ing. Pfrimer, ki je izrekel svoje priznanje družbi, graditeljem in vsem, ki so sodelovali. V imenu RKH je njen poslovodja dr. Dichtl obrazložil ves potek gradnje v zvezi s financiranjem, medtem ko je njen drugi poslovodja dipl. ing. Hautzenberg orisal tehnične podatke gradnje in novega kopališča oz. savne.
V imenu Avstrijskih dravskih elektrarn d. d. (ODK-AG.) je navzoče pozdravil njen ravnatelj dipl. ing. Werner, ki je čestital k odlično izvršeni novi športni pridobitvi, nato pa se je dotaknil sedanjega stanja v elektrogospodarstvu, kjer je preskrba z električno energijo nekoliko kritična zaradi letošnjega izredno dolgo trajajočega suhega vremena, tako da je tudi Avstrija morala zadnje mesece tok »uvažati". Omenil je tudi povišanje cene električnemu toku od 18—20 odst. v teku prihodnjega leta. Nekateri med navzočimi so izrazili pomisleke glede tako visokega povišanja; tudi predsednik dipl. ing. Pfrimer je izrazil željo gospodarskih krogov, naj bi pristojni krogi izdelali načrt, po katerem bi bile po vseh avstrijskih deželah enake cene toku.
po- OCaLil&itttifi
(Vinko Zaletel poroča o svojem potovanju po Severni Ameriki)
Včasih so bili Slovenci bolj strnjeni v skupinah, sedaj so raztreseni po vsej Kaliforniji, pa prav povsod. V San Franciscu sem srečal dr. Ehrlacha, doma na Koroškem, blizu tam pa smo se sestali advokat dr. Lojze Vogrič, zdravnik dr. Vrčon in prof. dr. Ravnik. Skupaj smo prišli tudi vsi slovenski duhovniki, kar jih je v Kaliforniji — 10 jih je tam, med njimi moj zadnji župnik v Tržiču in zadnji sokaplan isto-tam, g. Jože Snoj.
Naj omenim še to, kar sem pisal obširneje v »Nedelji«, da je v Etiivandi, kjer je župnik moj bivši tovariš g. Snoj, farna šola z imenom: »Slomškova šola«. Vodijo jo slovenske šolske sestre in so to šolo obiskali že škofje dr. Rožman, dr Držečnik, dr. Pogačnik in dr. Lenič.
Lani sem v Vogrčah poročil industrialca Franca Koltererja, čigar mati živi v Celovcu in je Naš tednik poročal o »internacionalni poroki«. Letos sem izrabil priložnost in obiskal njegovo družino. Z župnikom Mirkom Kozino sva se peljala skozi San Francisco in San Jose v Los Altos malo v hribih, kjer je izredno lepo in si tam morejo privoščiti take vile z vrtovi le boga. tejši. G. Kolterer je namreč iznašel nekatere tehnične stvari in napravil tovarno *Micro Science«, kjer izdeluje izredno majhne nove dele za computerje in transi-storje, kar potrebujejo tudi rakete za polete na Luno. Predno sva dobila zvezo z njim, sva izkusila, kako zaščitena je ta tovarna pred »špijoni«.
Doživel sem lep večer v slovenski druščini, ko so prišli še sorodniki. Predvsem zaradi domačnosti, naenkrat smo si bili kot stari znanci. Obujali smo spomine na Koroško in doživetja po vojni. Zanimivo je, da sta ob pogovoru ugotovila mož Kolte-rerjeve sestre in župnik Kozina, da sta se leta 1945 peljala iz Ljubljane v istem vlaku in prvo noč spala v Celovcu v istem prostoru. Tedaj se nista poznala, sedaj po 26 letih sta se srečala in spoznala. Kako zanimiva srečanja so v življenju!
G. Kolterer je prav sedaj prodal tovarno m misli napraviti novo tovarno v Švici ali v Avstriji, ker prav v Evropi njegove izdelke vedno bolj kupujejo. Ima tildi svoje letalo (aeroplan) in me je povabil, da me pelje po Kaliforniji. Prejšnji dan bi se z njim lahko peljal v San Diego ob Mehiki, sedaj pa ni več časa, ker se odpeljem nazaj na vzhod. Upam, da se bova torej kmalu v Evropi srečala.
Njegova ljubka žena, ki nam je pripravila večerjo in njena mati sta večkrat omenili, kako lepo je bilo v Vogrčah, zlasti kako lepo cerkev imamo. O, saj pravim: ne le o Kaliforniji, tudi v Vogrčah je lepo ali pa še lepše! Zato se bom tudi jaz kmalu iz Kalifornije preselil v Vogrče.
V SREDIŠČU BANČNEGA SVETA
znancev in zvez in vemo, da roka roko u-miva. Preskrbel mi je dovoljenje za ogled banke in sprejem pri vodilnih osebah. Seveda me je predstavil kot profesorja, časnikarja iz Avstrije in pisatelja. Popolnoma zlagal se ni, saj sem res nekaj časa učil na gimnaziji, res kaj napišem za časopise (tudi tole za NT) in sem res napisal tri knjige.
»Bank of America« v San Franciscu je središčno poslopje, glavni stan družbe, ki upravlja največje ameriške banke in ima tu in v podružnicah 40.000 uradnikov. Tu je največja stavba ne le v San Franciscu, ampak sploh na zapadni polovici Amerike. Naj najprej opišem na kratko stavbo samo:
Nebotičnik stoji sredi »finančnega o-krožja« sredi San Francisca, ima 52 nad-
2e vrsto let smo se v pozni jeseni in skozi zimo srečavali z večjimi ali manjšimi, hujšimi ali blažjimi vali influence. Nekajkrat je Evropa doživljala že prave epidemične krize, ki so prišle posebno do izraza na Angleškem, v Belgiji in tudi pri nas. Ker gre za nekakšno ..sezonsko bolezen", raje bi rekli bolezen sedanjega letnega časa in ker so bolezen v širšem obsegu že zabeležili v Romuniji in sosednji Madžarski, menda ne bo odveč, ustaviti se pri tej bolezni nekoliko temeljiteje, kot so jo prikazali na zasedanju strokovnjakov na padovski univerzi, kjer so se srečali strokovnjaki na obravnavanju, kako naj se človek pripravi na to bolezen in kako naj se proti njej bori. Glavno besedo so imeli trije izvedenci, ki so pojav obdelali z različnih plati.
Prof. V. Gasparini je govoril o epidemiologiji infekcij z virusom influence, prof. L. Leonardi o patologiji infekcij z virusom influence, prof. R. Vendramini pa o profilaksi pred infekcijami z virusom influence.
Iz referatov in tudi iz diskusije, ki se je po referatih razvila, izhaja, da influenca, ki se nam bliža z vzhodne strani pa tudi iz južne Afrike in Latinske Amerike, ni influenca hujšega značaja, vendar pa da je ne smemo podcenjevati. Hkrati je bilo rečeno, da je bolje v borbi proti njej uporabljati cepivo, se torej pred njo vnaprej zavarovati, kot pa se je reševati z antibiotiki. Še več, cepivo proti influenci bi bilo treba vzeti najmanj dva tedna pred nastopom epidemije, kajti v nasprotnem primeru nam cepivo ne pomaga, človek se mora namreč cepiti najmanj dva tedna prej, da cepivo deluje, oziroma da pripravi organizem na odpor proti bolezni.
Seveda se tu pojavlja vprašanje, kdo bi se moral prej cepiti, nadalje ali je dovolj cepiva na razpolago itd. Končno je bilo doslej že večkrat poudarjeno, da bi se morali cepiti proti influenci predvsem starejši ljudje, katerih organizem je šibak; nadalje ljudje, ki imajo kake kronične motnje na dihalih, cepiti bi morali še otroke in ljudi, ki so zaradi svojega poklica v stiku z množico. Logično je, da bi se morali še najprej cepiti proti tej bolezni ljudje iz zdravstvene službe, da bi namreč zdravstvena služba v primeru večjega vala bolezni ne odpovedala.
Prof. Vinicio Gasparini, direktor higienskega zavoda v Veroni, je rekel, da je influenca ena tistih bolezni, ki ji je zdravstvo posvetilo izredno pozornost. Kljub temu pa influenca še vedno predstavlja vrsto pomembnih problemov. Bolezen povzročajo virusi, ki jih je zdravniška veda
Umrl špijon
stropij, visok je 250 m in površina v vseh nadstropjih obsega 15 hektarjev. Oblečena je z marmorjem, barvnim granitom. Več kot 3000 oken v bronastih okvirih poživi vsako nadstropje.
Pred vhodom v banko je na Giannini trgu spomenik ustanovitelja in iz črnega švedskega granita izklesana skulptura (ne vem, kako naj imenujem abstraktno, supermoderno umetnino, veliko skalo), delo znanega japonskega umetnika Nagara Masayu-kija in tehta 200 ton. Nekaj izrednega je vodomet, kjer pada voda na črno granitno skalo, ob njem pa so tri figova drevesa.
Za gradnjo so morali izkopati 8000 kvadratnih metrov veliko jamo za podlago. Če bi jo moral delavec izkopati z lopato, bi moral težko delati 51 let po 8 ur dnevno. 30.000 ton železa povezuje vso zgradbo v trdno ogrodje, da more kljubovati tudi potresu.	(Nadaljevanje prihodnjič)
kategorizirala v tri kategorije. Pravzaprav ocenjujejo bolezen po virusih, ki jo povzročajo in sicer A, B in C. Vsaka izmed teh bolezni ima svoje specifične lastnosti. Virus vrste A je povzročitelj velikih epidemij, ki zajemajo ogromna zemljepisna področja in se ponavljajo v ritmih od 10 do 12 let. Isti virus pa povzroča tudi influenco, ki vsake dve ali tri leta zajame manjša zemljepisna področja. Prvim epidemijam pravijo „pan-demie" drugim pa „interpandemične epidemije".
Virus vrste B povzroča epidemije, ki se vrstijo vsaka štiri ali vsakih šest let. Influenca, ki jo povzroča virus vrste C, pa se pojavlja le kot sporadična manifestacija, to se pravi, da je bolj krajevnega in celo le posamičnega značaja.
Iz gornjega izhaja, da je najbolj pomembna, če se smemo tako izraziti, influenca, ki jo povzroča virus A, kajti ta zajame širša področja in spravi v posteljo na desetine in desetine milijonov ljudi. Vrh tega ima ta influenca še to posebnost, da vsakih deset ali dvanajst let, ko se torej ponovno pojavi, spremeni virus, oziroma nastopi z virusom, ki je kakorkoli, pa čeprav malo, drugačen od „brata", ki je povzročil prejšnjo podobno epidemijo.
Na srečo, razen v izjemnih primerih, influenca ni huda bolezen. Ker pa zajame ogromne obsege, ker spravi v posteljo na milijone in milijone ljudi, povzroča ogromno ekonomsko škodo, saj pogosto paralizira promet, obratovanje v tovarnah, prenehanje pouka itd.
Po tem, kar je povedal prof. Leonardi, more postati influenca z virusom A neprijetna tudi zaradi raznih komplikacij, ko se influenci pridružijo še virusne pljučnice, ostri glavoboli in še kaj drugega, kar potencira težo bolezni. Omenil je tudi, da se ta bolezen drugače razvija pri otrokih, pri nosečih ženskah in starčkih, kjer ima najhujše posledice, posebno pri tistih, ki imajo kake motnje na dihalnih organih, pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen ali težave na srcu. Sicer pa so vse najrazličnejše bolezni, ki so povezane s starostjo, nekakšno dopolnilo k influenci in v tem primeru ni odveč nobena previdnost. Prof. Leonardi zato meni, da je bolje bolezen preprečiti s cepivom kot pa zdraviti z antibiotiki, o čemer smo že v začetku govorili.
Prof. Vendramini pa meni, da imamo danes na razpolago cepiva, pripravljena v virusnih kulturah z umrtvičenimi virusi, poleg tega cepiva so tudi zelo učinkovita cepiva, ki ..prestrežejo" bolezen v 75 odstoktih primerov.
Rudolf Abel
Influenco (gripo) je bolje preprečiti kot zdraviti
Kar danes opišem, je prišlo nenadoma. Kiti malo nisem mislil, da bom kaj takega doživel:
Ko smo se sešli z g. dr. Alojzijem Vogričem, doma blizu Gorice, in biva v Oaklandu pri San Franciscu, me je povabil, da me popelje v središče bančnega sveta, borze, ntenagerstva in agentov v San Franciscu.
Jaz sem sicer »duhovno« usmerjen, pa zakaj ne bi izrabil te edinstvene priložnosti tn si prvič v življenju to ogledal. Stvar ni tako enostavna, saj ne spuste v glavni banč-M stan vsakega kozla in fotografskega vsi-I]ivca. Toda dr. Vogrič je bil dolga leta pravni zastopnik največje ameriške banke: »Bank of America« in to zaradi izkušenosti ln ker zna italijansko in angleško. Banko namreč vodijo predvsem ameriški Italijani ln tudi ustanovitelj te banke je Italijan Giannini. Pridobil si je mnogo vplivnih
V Moskvi je umrl polkovnik Rudolf Abel, ki je dolgo let vodil sovjetsko vohunsko mrežo v Združenih državah Amerike. Kaže, da je v zadnjih šestih mesecih bolehal zaradi raka na pljučih.
Rudolf Abel je bil v osredju vohunske afere, ki je leta 1957, ko so ga aretirali, razburila vso svetovno in ne samo ameriško javnost. Po vseh pričevanjih je videti, da ga je ameriška protiobveščevalna služba aretirala po golem naključju, po zaslugi Jamesa Bozarta, kolporterja neyorškega časnika „Brooklyn Bagle“. Fant je prinesel pokazati policiji kovanec, ki mu ga je dala neka stranka. Čudno je bilo, da mu je kovanec padel na tla in se pri tem razbil na dve polovici, v notranjosti je bil skrit mikrofilm. Kaže, da je bilo na mikrofilmu prefotografira-no poročilo, ki ga je prejel iz Moskve Eino Haihanem, agent, ki je bil tesno povezan s
špijonom Abelom ter preko katerega so prišli do njega.
Špijon Abel je živel v New Vorku kot tih obrtnik, o katerem ni nihče sumil, da je zelo spreten tajni agent. Po aretaciji, ki je bila leta 1957, so ga obsodili na trideset let zapora, pet let kasneje pa so ga že spustili na svobodo, v zameno za vohuna CIA Po-vvella, ki so ga Sovjeti sestrelili nad Sovjetsko zvezo leta 1960, ko je pilotiral znano letalo U-2. Zadnjič smo slišali govoriti o Abelu pred dvema letoma, ko so ga sovjetske oblasti odlikovale z redom rdeče zastave za posebne zasluge, ki si jih je pridobil v dolgih letih, ki jih je preživel v ZDA.
Napisal je več člankov za sovjetske časopise, v katerih je pojasnil, kako so ga agenti FBI aretirali. V trenutku, ko so potrkali na njegova vrata je imel pri sebi komaj prejeto poročilo iz Moskve, katerega ni mogel uničiti. Zato je prosil agente, naj ga pustijo trenutek na stranišče, kjer je vrgel dokument in kodeks, s katerim bi ga lahko razvozlali, v školjko. Poleg tega je imel pri sebi zelo pomemben mikrofilm, katerega se je znebil tako, da ga je kar spustil na tla avta, s katerim so ga peljali na prvo zasliševanje.
MADŽARSKA, ČEŠKOSLOVAŠKA IN POLJSKA so države z največjim številom samomorilcev. Na četrtem mestu te žalostne liste je Švedska s 1700 samomori na leto. Največ ljudi si izbere smrt med osemnajstim in dvajsetim letom.
Pričela se je propaganda za Dunajsko drsalno revijo
Pretekli teden se je že začela reklama za prihodnje gostovanje Dunajske drsalne revije v Celovcu od 3. do 13. februarja 1972.
Ravnatelj velesejma dr. Kleindienst je začel z organizirano reklamo v Jugoslaviji. Tako je priredil v mestih: Mariboru, Celju, Zagrebu, Opatiji, Ljubljani in Kranju dobro obiskane tiskovne konference, katerih so se udeležili krajevni zastopniki potovalnih in turističnih organizacij. Številnim gostom so predvajali film o najnovejši produkciji Dunajske drsalne revije ..NEPOZABNE MELODIJE". Le-to bomo imeli priložnost videti od 3. do 13. februarja tudi v Celovcu, in sicer v originalu v mestni hali.
Odmev teh tiskovnih konferenc v Jugoslaviji je bil več kot ugoden, kljub temu, da bodo morali jugoslovanski obiskovalci Dunajske drsalne revije, zaradi spremenjenih deviznih razmer, plačati višjo vstopnino kot mi. Zanimanje je bilo veliko tudi zaradi tega, ker v Jugoslaviji ne bo letošnjo zimo gostovala nobena tuja drsalna revija.
Ta prva reklamna vožnja v Jugoslavijo je bila spričo sedanjih vremenskih razmer istočasno tudi preizkusna vožnja za zimo. Dvorni svetnik dipl. ing. Dobernigg, ki se je udeležil tiskovne konference v Kranju, je zagotovil, da bodo na koroški strani storili vse potrebno, da bi bila pot v Celovec k Dunajski reviji očiščena snega. Tudi jugoslovanske oblasti, zlasti cestna policija, so obljubili, da bi v „resnem primeru" Jugoslovani z avtomobili lahko obiskali drsalno revijo.
Trideset milijonov knjig
(Nadaljevanje s 3. strani)
jenje lepih in koristnih knjig med najširše plasti slovenskega ljudstva. Družba je že od vsega svojega začetka posegala v kraje, kjer so bivali Slovenci. Naše prednike, nekdaj razdeljene v avstrijske vojvodine in grofije, je družila ter v njih budila in ohranjevala enotno narodno zavest. Prav poseben pomen je v tem pogledu imela v slovenskih obmejnih krajih, pa tudi v tujini, med našimi izseljenci, zlasti v Ameriki, Nemčiji in Franciji. Brez knjig Mohorjeve družbe, tako imenovanih mohorjevk, bi se bile meje slovenskega narodnega ozemlja še hitreje krčile; tako pa so mohorjevke prebujale nezavedne ter jih potem zvesto bodrile in navduševale za slovenstvo, pa tudi za vse lepo, dobro in plemenito.
Naši izseljenci bi brez Mohorjevih knjig, ki so jih vsako leto obiskovale skupaj s Koledarjem — tem edinstvenim imenikom, seznamom za knjige vnetih Slovencev, kaj hitro utonili v tuji zemlji in med tujimi ljudstvi. Mohorjeva družba je ne le naučila naš narod brati, marveč ga je naučila tudi ljubiti slovensko knjigo in s tem utrjevati zvestobo svojemu narodu.
Družba je močno prispevala, da smo Slovenci mnogo hitreje kakor drugi južnoslovanski narodi stopili v krog kulturnih narodov. Mohorjevke so bile nekdaj edino berilo družin na deželi in dolga desetletja edino obzorje doraščajoče mladine na kmetih. Iz Mohorjevih knjig so se Slovenci učili ne le molitve, cerkvenega petja, češčenja svetnikov, katekizma in svetopisemskih zgodb, ampak tudi poljedelstva, živinoreje, čebelarstva, kletarstva, zemljepisa, domače in obče zgodovine, preproste fizike in kemije, prava itd. V večerniških povestih pa so spoznavali sami sebe, svoje vrline in napake.
Da je Mohorjeva družba trdno zasidrana v slovenskem človeku, je dokaz tudi v tem, da je častno preživela nadvse huda obdobja. Leta 1919 se je morala umakniti iz Celovca v barake na Prevaljah, leta 1927 pa se je odondod preselila v Celje. Preživela je torej begunstvo in preganjanje po prvi svetovni vojni, ob drugi veliki vojni pa je sredi najbujnejšega razvoja postala žrtev nacističnih likvidatorjev, ki so ji uničili velike zaloge knjig (med njimi skoraj do zadnjega izvoda Sovretovo Zgodovino starih Grkov) ter dragoceni kulturnozgodovinski arhiv. A tudi iz požara druge svetovne vojne se je rešila ter si znala znova poiskati in upravičiti svoje trdno poslanstvo v socialistični družbi.
Naj na vprašanje odgovorim še s številkami. V prvih stotih letih svojega obstoja je družba izdala približno 30 milijonov (!) izvodov knjig in brošur, samo v zadnjih dveh desetletjih pa skoraj 30 milijonov. Katera druga slovenska (in tudi tuja) založba se more ponašati s čim podobnim?
(Dalje prihodnjič)
Hotel „R0ŽANSKI	D0M“
išče servirko	
Plača po dogovoru.	
Za trgovino pa iščemo VAJENCA ali VAJENKO.	
Pišite na naslov: ANTONIČ, REKA (Miihlbach), ali se javite po telefonu 0 42 53 / 241.	
Slovenski A K v Ljubljani
Dne 28. novembra je nogometno moštvo Olimpija iz Ljubljane povabilo Slovenski AK, da igra tam proti moštvu mladincev in rezervistov. Tako so se podali igralci Slov. AK, okrepljeni s približno 40 navijači, v Ljubljano, da se pomerijo s težkim nasprotnikom v prijateljski igri. Snežna odeja na igrišču, vrhu tega je začelo deževati že po prvih 10 minutah igranja, ni dopustila, da bi mogli igralci obeh moštev pokazali svoje zmožnosti ter finese.
Igralci Olimpije, ki so bili očividno tehnično kakor tudi kondicijsko na višku, so dirigirali igro ter vodili do odmora tudi s
Nacionalna liga
V	zadnjem kolu avstrijskega nogometnega prvenstva so bili doseženi prav tesni rezultati. Tako sta remizirala SW Innsbruck in linški VOEST 0:0. Igra je bila izredno napeta in borbena, tako da je 10.000 gledalcev prišlo na svoj račun. Tudi tekma Donavvitz in Rapid se je končala neodločeno 0:0. Salzburška Avstrija je na Dunaju proti Vienni dosegla zmago 1:2 in tako dobila dve točki. Tekma Admira/VVacker proti graškemu Sturmu se je končala v korist slednjega 0:1; prav tako je Sportklub premagal Eisenstadta 1:0. Bischofshofen pa je doma izgubil z dunajsko Avstrijo 1:2.
Jesenski prvak je postal SW Innsbruck (20 točk), 2. Salzburg (19), 3. Donavvitz (19),
4.	Rapid (18), 5. Avstrija Dunaj (18), 6. VOEST (17), 7. GAK (14), 8. Sturm Gradec (14), 9. Vienna (13), 10. Sportklub (11), 11. Admira/VVacker (10), 12. Eisenstadt (10), 13. Simmering (10), 14. LAS K (9) in 15. Bischofshofen (6 točk).
Regionalna liga „sredina“
V	regionalni ligi „sredina“ je jesenski prvak celovška Avstrija, kljub porazu v Linzu z SVS Linzem 0:2. To je že drugi poraz celovških nogometašev, ki pa na prvenstvo nista vplivala, saj ima Avstrija pred ostalimi moštvi še zmerom štiri točke prednosti.
1. Avstrija (20 točk), 2. SVS Linz (16), 3. VSV (15), 4. Kapfenberg (15), 6. Grieskirchen (14), 6. Radenthein (14), 7. VVolfsberg (14), 8. VVeiz (13), 9. Vorvvarts Steyer (13), 10. Rapid Lienz (11), 11. St. Valentin (10), 12. Lie-zen (9), 13. Fohnsdorf (9), 14. Ferndorf (7).
Jugoslovanski nogomet
Jugoslovansko nogometno prvenstvo se bliža h kraju. To nedeljo so igrali 15. kolo. Maribor je moral v Nikšic; igral je s Sutjesko in izgubil z 2:0. Teren za igro je bil slab, saj je vso igro močno deževalo. Po tem porazu je Maribor zdrknil na predzadnje mesto in tako zamenjal Olimpijo, ki je to nedeljo imela v gosteh beograjskega Partizana in ga zanesljivo odpravila s 3:1. Igrišče je bilo izredno težko, ležal je sneg, poleg tega je še deževalo. Oba slovenska predstavnika imata po 12 točk, ker pa ima Olimpija boljšo
3:0. Že v prvih minutah je prišlo do enajstmetrovke proti SAK. To šanso so Ljubljančani seveda izrabili. Temu prvemu golu sta sledila v kratkem še 2 druga. Šele v zadnjih minutah so se znašli nogometaši SAK in se hrabro borili do odmora.
Po odmoru pa je bila igra dokaj zanimivejša. Trener Gostenčnik je izmenjal nekaj igralcev. Moštvo SAK se je vedno bolj prilagodilo okoliščinam. Držalo se je taktičnih navodil trenerja Gostenčnika in tako zboljšalo do konca igre rezultat na 2:3. Oba gola za SAK je dal po dobrih kombinacijah Folti VValdhauser.
razliko v golih, je ona na 16. mestu. Zadnja je, kljub zmagi, Sutjeska; ima 11 točk.
HOKEJ NA LEDU
Avstrijski prvak v hokeju na ledu KAC si je z nedeljsko zmago proti Feldkirchu (10:5) verjetno že zagotovil ponovno prvo mesto. S to zmago vodijo na lestvici s tremi točkami
Svetovni avtomobilski prvak Jacky Stewart je imel pred kratkim v Gradcu (z Dunaja se je pripeljal z vlakom) tiskovno konferenco, na kateri so ga novinarji vseprek spraševali o avtomobilskem dirkalnem športu in o osebnem življenju.
Čeprav je od zadnje letošnje dirke formule 1 minil že lep čas, pa vsaj svetovni avtomobilski prvak Jacky Stevvart še ne počiva. Ni se zaprl v katero svojih vil v Švici ali na Škotskem, temveč je postal pravi svetovni popotnik. Razumljivo, povsod ga radi sprejmejo, za vsakogar najde prijazen nasmeh, zato je njegova popularnost neocenljiva in gotovo enaka kot avtomobilska slava. V zadnjem kratkem času je namreč obiskal kar šest evropskih držav, sicer ne na svojem hitrem vozilu formule 1, temveč z bolj varnimi prevoznimi sredstvi — letali, vlaki. Finska, Norveška, Švedska, Danska, Švica, Zah. Nemčija, Avstrija, Dunaj in Gradec... Tu se je ustavil za en dan, razdelil množici oboževalcev knjige, slike in avtograme, popoldan pa se je pred odhodom na letališče Talerhof ustavil še na centralnem pokopališču in se poklonil Rindtovemu spominu, spominu pokojnega svetovnega prvaka in najbližnjega prijatelja.
Novinarjem je povedal tole:
„Res sem veliko prepotoval, na Dunaju pa
Pred kratkim so časopisi mnogo pisali o izvolitvi najlepše lepotice na svetu. Danes hočemo tudi mi našim mladim bralcem, ali bolje bralkam povedati nekaj besed o tem, kaj mislijo lepotice same o takem tekmovanju:
Zoper letošnjo izvolitev lepotice sveta je ugovarjala organizacija ženska liberalna stranka. Lepotice pa se niso zmenile za poskuse, da bi jih „rešili sramotnega tekmovanja", da bi dokazali, da „imajo ženske tudi možgane" in podobna gesla, š katerimi so hotele ovirati tekmovanje pobornice za enakopravnost žensk.
prednosti. Feldkirch je po tem porazu zdrknil na tretje mesto, za novincem Stadlau, ki se je moral hudo potruditi, da je užugal Kitzbuhel z 2:1. Za senzacijo je poskrbel IEV, ki je visoko porazil ATSE Gradec s 6:0. S tem se je še bolj poslabšal položaj Zeli am See, ker ima po porazu z WEV kar 6 točk manj kot predzadnji IEV.
Pokal UEFA
V sedmih srečanjih za pokal UEFA moramo omeniti zunanji zmagi z 1:0 Juventusa nad Rapidom in VVolverhamptna nad ekipo Karl Zeiss Jena. Čeprav sta bili zmagi tesni pa sta ustvarili dobro podlago obema zmagovitima moštvoma za povratni domači tekmi. Dobre pogoje za napredovanje ima tudi madžarska ekipa Ferencvaros, ki je v Zah. Nemčiji remizirala (1:1) proti Eintrachtu. Težja naloga čaka v povratnih tekmah na tujem (ker sta doma zmagala le z 1:0) Eind-hoven (Nizozemska), ki je igral z Lieserjem (Belgija), in St. Johnston (Škotska), ki je igral z Željezničarjem (Jugoslavija). Mirnejša sta lahko Milan in Ut Arad (Romunija), ki sta s 3:0 dama premagala Dunee (Škotska), oz. Setubal (Portugalska).
sem odprl znano avtomobilsko razstavo Jochen Rindt. V Gradec sem prišel povsem zasebno, povabila me je znana trgovina s čevlji Stiefelkonig. Pa ne samo to, ne morem mimo tega, da ne bi položil še šopka rož na Rindtov grob. Za letošnjo sezono lahko rečem, da je bila izredno naporna in trda, tako da sem z osvojenim naslovom, razumljivo, zelo zadovoljen. Kot veste, da tudi v prihodnjem letu še veže pogodba s Kenom Tyreilom, ki izdeluje konstrukcije, 12-cilindrske motorje pa nam dobavlja Ford. Prvič bom spet za volanom januarja v Buenos Airesu, preostali čas pa bom izkoristil za družinski dopust s Heleno in z otroki ob ženevskem jezeru. Kdaj bom končal? Prihodnje leto gotovo še ne. Sicer pa se obeta še hujša in težja prihodnja sezona, kajti iz vseh dirkalnih hiš prihajajo optimistične izjave o osvojitvi vseh svetovnih naslovov. Osebno mislim, da bo najnevarnejši ferrari, od voznikov pa Peterson, Cevert, lckx, Fitipaldi in morda še kdo.“
Jacky je še potem rade volje povedal tudi nekaj zaupnih iz družinskega kroga. Trgovci v Stie-felkonigu so radi ugodili njegovi želji in mu podarili specialne smučarske čevlje za ženo in otroka, medtem ko jih je lahko sam le žalostno občudoval. Po pogodbi se namreč Jacky ne sme razživeti na opojnih snežnih belinah.
Letošnja miss sveta, Brazilka Lucia Pet-terle je izjavila: Nisem pričakovala krone, toda če jo že imam na glavi, naj stoji trdno. (Bilo je 65 tekmovalk).
In stoji ji. Tokrat na pravi glavi. Angleški časniki so bili sicer bolj naklonjeni svoji predstavnici. Časopisi so na veliko objavili njene fotografje z zvočnimi naslovi: Naša Marilyn favorit številka ena.
Marilyn Word, najlepša Angležinja, je bila izvoljena za prvo spremljevalko, za drugo pa Portugalka Ana Paul Almeida.
Mnenje Angležinje: Dekleta iz ženske liberalne stranke nas žalijo. Povedala vam
Tudi Avstrija je bila zastopana na lepotnem tekmovanju v Londonu, in sicer je bila to Korošica iz Borovelj W a 11 r a u d Lukas (zasedla 2. mesto pri izvolitvi „miss Avstrije"). Koroška krasotica VValtraud Lukas se je na tekmovanju kar dobro odrezala, saj je dosegla izmed 65 tekmovalk lepo osmo mesto.
Sicer pa je Wal-traud ponosna na svoje osmo mesto, ker tako ni tipala, da bi prišla na vrh tabele, ker je bila pred dvema letoma že izvoljena za najlepšo na svetu Avstrijka.
„Miss VValtraud" ima najrajši „mini", zlasti, kot priča naša slika »vroče hlačke".
bom, zakaj: to so pretežno dekleta, ki ničesar ne delajo in nikoli niso delale. Zato imajo dovolj časa, da jih skrbi za druge. Jaz, verjemite, nimam časa za kaj takega: začela sem delati, ko sem dopolnila 18 let, sedaj pa že imam svojo majhno modno trgovino.
Mislim, da dekleta iz te stranke jemljejo lepotno tekmovanje mnogo resneje kot me. Me smo prišle, da se malo razvedrimo in nič več, pravi miss sveta.
Organizator lepotnega tekmovanja je izjavil: Vsa dekleta so prišla prostovoljno. Nismo jih pripeljali s silo. Veste, niso čreda ...
Pred začetkom tekmovanja so bojevite predstavnice lepega spola stale pred Albertom Haiiom s transparenti: Naše sestre niso živina, imamo možgane in ne samo kožo.
22-letna kraljična lepote je visoka 172 cm, v pasu meri 58 cm, v bokih in prsih pa 90 cm. Ima čudovite temne oči in lase. Poleg tega, da je bila izbrana za ..najlepšo na svetu", ji pripada še en rekord: Lucia Pet-terle je prva predstavnica južnoameriških držav, ki je odnesla krono svetovne lepotice. Ko so jo povprašali, kaj namerava storiti po izvolitvi, je odgovorila, da se podrobno še ni odločila, da pa namerava vsekakor končati univerzo (dekle študira medicino). Tudi še ni sklenila, kako bo zapravila denar — skoraj štiri milijone lir — ki ga je prejela kot nagrado ob izvolitvi. Med potovanjem, ki ga bo brezplačno opravila po raznih državah, namerava govoriti ljudem o svoji državi — Braziliji — in o težavah, ki jih ima njen narod.
Jacky Stevvart na Dunaju in v Gradcu
Jle^oiice cwda omc
„111,II,Ulili			
| Oirokova	dattlev 1
1 Priredil Franc Kolenc	7 1
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	
»Marija, pustite malega!" se je zasmejal Mihael. »On že ve, kaj dela. Ko smo se prvič srečali in se je fantek ujel v moj plašč, ste sami rekli, da bova dobra prijatelja. Prijatelji pa se tikajo. Janezek, še enkrat reci: .Veseli me, da si prišel!’"
Mali je vprašujoče pogledal mater. Marija se je zasmejala in rekla:
»Gospod Mihael je tvoj veliki prijatelj. Ker dovoli, ga lahko tikaš."
Fantek je nato dvignil oči k Mihaelu in korajžno rekel:
»Mihael, veseli me, da si prišel!"
Mož ga je dvignil, privil k sebi in poljubil. Tako je bila zveza med velikim in malim prijateljem zapečatena s poljubom.
»Janezek," se je sedaj oglasila mama, »gospod Mihael je zato prišel k nam, da bi te peljal na sprehod. Ali hočeš iti z njim?"
»Da, da, mama!" je zaploskal mali. »Hitro me obleci!"
Čez četrt ure sta prijatelja stala na ulici. Mihael je ustavil prvi voz, ki jima je prišel nasproti. Vozniku je naročil, naj ju pelje iz središča mesta.
Bilo je sončno zimsko popoldne. Janeza je vse zanimalo. Živo se je oziral na levo in desno ter povpraševal.
Mihael se je trudil, da bi zadostil otrokovi znatiželjnosti, toda na mnogo vprašanj ni znal odgovoriti. Kar sram ga je bilo zaradi nevednosti, Dosedaj ni imel opravka z otroki in ni poznal otroške logike, ki izprašuje, dokler ne dobi zadovoljivega odgovora. S trga junakov sta zavila proti otroškemu igrišču, ki je bilo sedaj zapuščeno. Tam sta se sprehajala. Na zemljo se je spuščal mrak. Na nebu so se užigale zvezde.
»Mihael, glej zvezde! Včasih jih je nebo polno. Gospodična mi je rekla, da podnevi spijo in jih zaradi tega ne vidimo. Ali res?"
Mihael ni hotel oporekati vzgojiteljičinemu pouku. Kaj naj odgovori?
»Veš, gospodična je prav povedala. Podnevi se res zdi, kakor da bi zvezde spale. To pa zaradi tega, ker je sonce presvetlo in zvezde popolnoma otemnijo."
»Kdo pa je naredil zvezde? In kdo jih je prižgal? Gospodična je rekla, da Bog. Ali res?"
Kaj naj odgovori na to on, ki Boga ne pozna? Iskal je odgovor. Otrok ga je priganjal:
»Ali je to res, kar je povedala gospodična?"
„Da!“ je odgovoril kratko.
»In je Bog obesil zvezde na nebo?"
»Zvezd niso obesili. One same se vrtijo v svetovnem prostoru z veliko hitrostjo."
»Bolj hitro ko vlak?"
»Bolj. In so zelo velike. Večje ko vse to, kar vidimo okrog sebe."
»Res? Pa zakaj ne moremo videti, kako se vrtijo?"
»Ker so zelo daleč. Dosti, dosti let bi minulo prej, kakor bi prišli do njih z najbolj hitrim vlakom."
»In če bi naposled vendar prišel do tiste velike zvezde, ki je tam na desni strani? Kaj bi videl za njo?"
»Za njo bi videl drugo zvezdo."
»In za tisto zvezdo?"
»Spet drugo."
»In za zadnjo zvezdo?"
Mihaelu je postajalo vroče. Ker je bil prepričan, da je vzgojiteljica postavila tja Boga, se ni mogel izogniti temu imenu.
»Veš — za zadnjo zvezdo — je ljubi Bog."
Možu se je zdelo, da se mu je po tej besedi nekaj odtrgalo od srca.
»Ljubi Bog ...“ je zašepetal otrok.
Mihael je pričakoval, da bo otrok stavil še več vprašanj. Na primer: »Kaj je za Bogom?" ali: »Kdo je Bog?" Toda otrok je molčal. Sedaj je njega začela mučiti radovednost in je vprašal:
»Ali ne boš vprašal, kdo je naredil ljubega Boga?"
»Tega ni treba vprašati."
»Zakaj ne?"
»Ker je ljubi Bog —- ljubi Bog in ga ni nihče naredil."
Mihael je strmel.
»Prav si povedal," je čez čas prikimal.
»No vidiš!,, je dodal otrok zmagoslavno.
Mihael še nikdar ni bil tako zmeden. Ni ga zmedla samo otrokova preprosta izjava, marveč tudi njegovi lastni odgovori. Ali veruje v Boga? Da — ne — niti sam ne ve.
Ali se Bog, ki ga Mihael išče, skriva v duši tega nedolžnega otroka? Skrivnost — skrivnost...
Voz je drdral proti domu. V daljavi sta se prikazala dva visoka, vitka stolpa. Deček je stegnil ročico proti njima.
b dvajset minut do devetih, sedemnajstega maja, je stal Clarens Villoby pred glavnim vhodom Prve narodne banke v Overtonu in z nestrpnostjo pričakoval prvega blagajnika.
„Ali ste danes tukaj kot glavni blagajnik ali kot stranka, Johnson?" ga je rad pozdravil Vlilo by.
Johnson ni bil tip bančnega uradnika. Videti je bilo, kot da ne razume, da je treba opraviti še precej stvari, preden se banka odpre za stranke. Toda sem je prišel pred nekaj leti, ko se je poročil s hčerko predsednika banke. Kaj naj človek v takem primeru pričakuje?
Villoby pa je v nasprotju z njim začel delati v banki že med vojno, pred dvajsetimi leti, in to
na najnižji stopnji bančne hierarhije. Bil je redoljuben, sposoben in natančen in rad je imel svoje delo. In še več, pripravljen je bil delati za to plačo v času, ko so drugi bežali v vojno industrijo, ker so bili dohodki precej večji.
„Dobro jutro, Villoby! Spet me čakate. Čudovit dan za rop v bankir
„Dobro jutro, gospod Johnson!" je Villoby hitro rekel. „Danes je res čudovit dan."
Kot navadno je Villoby takoj po prihodu obesil klobuk in plašč in takoj, ko je Johnson odprl svojo blagajno, vzel svoj predal z denarjem in ga prinesel do svoje kabine. Hitro je preštel denar in izpolnil potrebne formularje. Takrat je bilo že devet in Johnson je odklenil vrata, da bi se začel pravi delovni dan.
Najprej so prihajali trgovci, potem pa gospodinje. V tej gneči po enajsti uri se je Villoby spomnil, da je tisti dan sedemnajstega, tretja sreda v mesecu, ko, kot vsako tretjo sredo v mesecu, pride zakrinkan avtomobil iz centrale Narodne banke in poberejo mesečne vloge.
Avtomobil pride v mesto po avto cesti številka 32 in se ustavi na začetku mesta pri gostilni „Somrak“ in pri banki v glavni ulici, preden pride do Prve narodne banke ob dveh in trideset minut.
Proces je bil vedno isti, že dvajset let, odkar je bil Clarens Villoby zaposlen tukaj in se ni nikoli spremenil... Dva stopita iz šoferske kabine in odideta proti zadnjemu delu avtomobila. Eden se ustavi tri korake od avtomobila in izvleče revolver, drugi pa odklene velika železna vrata. Tretji da iz avtomobila vreče z denarjem, zapre in zaklene vrata, potem pa skozi majhno luknjico v avtomobilu varuje onadva, ki gresta z denarjem v banko.
Ta dva, od katerih je eden nosil denar, drugi pa je bil oborožen spremljevalec, sta odnesla denar skozi glavni vhod in vstopila tja, kjer ju je Clarens čakal obkoljen z nekaj vrečami denarja, ki ga pošljejo kot depozit Federalni banki v De Moin. Moška iz avtomobila vzameta potrdilo od Clarensa za denar, ki sta ga prinesla, in podpišeta za tistega, ki ga bosta odnesla. Potem odideta. Eden z vrečami, drugi pa z revolverjem v roki. Vreče dasta v avtomobil, zakleneta vrata in odideta iz mesta. Ves proces ni
nikoli trajal več kot pet minut. Clarens je to dobro vedel.
„No, gospod Villoby, že deset minut čakam, da bi vložila denar. Če ga nočete, bom odšla v drugo banko, kjer me bodo hitreje in prijazneje postregli."
..Oprostite, gospa! Kaj lahko storim za vas?"
„0 čem tako globoko premišljujete, gospod Villoby? Kako, morda ne mislite oropati banke?" •
Vse dopoldansko delo je Clarens opravljal zelo nepazljivo. Premišljeval je o odločitvi, za katero se je že davno odločil.
In bilo je tako lahko izvedljivo...
Ob enih pride do krajšega zatišja, ko ima Clarens pol ure odmora za kosilo. Tedaj ga v
kabini zamenja Johnson. Clarens se samo nekoliko umakne in je svoje sendviče, obkoljen od vreč denarja. V tem trenutku se je tudi odločil.
Denar, ki naj bi ga odnesli z avtomobilom, je že preštet, zavit in oddvojen. Clarens je oddvojil vreče s papirnatim denarjem od tistih, v katerih je bil kovinski. Na robu mize, za vrečo, stoji list s številkami in serijami papirnatega denarja. Clarens ga je vzel in dal v žep. Še ena možnost manj, da bi ga prijeli, ko bo počasi trošil denar.
Nekaj minut pred drugo je Saddy Claridge parkirala svoj avtomobil pred vhodom, ker je prišla v banko, da bi pustila svoj nedeljski dohodek. Visoka in polna svetolaska je bila lastnica gostilne „Somrak“. Za njo so pripovedovali, da je začela kot dekle iz sobe v nadstropju. Na koncu je prispela do lastnice in najboljša zabava ji je bila dodajati številke na svojem tekočem računu. Bila je idealen partner za zapravljanje denarja na hiter način. Če mu bo ona povedala, da je prišel zakrinkan avtomobil v mesto natanko po voznem redu, bo Clarens povedal šifro, s katero bi vse skupaj začela.
„Dober dan, gospod Villoby! Čudovito vreme, ali ne?"
Bilo je 5. decembra 1791. Mozart je izgovoril zadnje besede: »Na jeziku imam že okus smrti.«
Pogledal je še svojega učenca Siissmayerja in, ko je udarila polnoč, je Mozart izdihnil. Ni imel še šestintrideset let.
Znameniti skladatelj je živel zadnje mesece svojega življenja v grozi in strahu pred smrt]0. Bil je vznemirjen zaradi čudnega dogodka, ki se mu je pripetil. K njemu je namreč prišel neznanec in ga prosil, naj napiše skladbo y>Requiem«, za katero mu je vnaprej plačal 200 dukatov. To doživetje ga je silno pretreslo in razburilo. Sedaj ni imel več nobenih utvar o svoji usodi.
Medtem ko je ležal v agoniji, se je pred njegovim domom gnetla množica študen-
„Da, čudovito vreme, idealen dan za sprehod po soncu, gospodična Saddy.“
*
Zadnje pol ure je šlo zelo počasi. Clarens je izkoristil ta čas in premišljeval o Saddy Claridge in njeni majhni hišici ob jezeru, kjer bi se moral kakšen mesec ali dva skrivati pred zasledovalci. Ob dveh in petnajst minut je vzel revolver iz predala in ga dal v žep.
Zakrinkan avtomobil se je ustavil pred banko natanko ob določenem času. Takrat je Clarens odpravil še zadnjo stranko.
Dolgo poznanstvo dvajsetih let je zmanjševalo vse mere opreznosti obeh moških do Clarensa. Medtem ko bosta nalagala vreče, bo enega, tistega z vrečami, porinil v onega, oboroženega, tega pa bo z revolverjem po glavi. Ko se bo prvi skušal dvigniti, ga bo z nogo po glavi. To bo za oba dovolj, da bosta nekaj minut onesve-ščena. Clarens bo medtem zbral tistih pet, šest vreč in odšel proti izhodu. No, tudi na Johnsona je mislil, mimo katerega bo moral pri odhodu iz banke.
„Kaj si pa storil, Villoby? Kaj naj to pomeni?" mu bo ta rekel.
„Dobro, Johnson, tole!" Izvlekel bo revolver in mu poslal kroglo med oči. „To ni bilo v mojem načrtu, Johnson. To sem storil iz čistega zadovoljstva."
Potem mu bo preostalo še nekaj korakov do glavnega izhoda, kjer ga bo Saddy Claridge čakala z avtomobilom, pripravljena, da ga odpelje naravnost v hišico ob jezeru. Oh, kakšna idila bo to, ko se bo skrival s Saddy! Kaj mu bo tedaj še manjkalo? Ničesar! Mnogo denarja, ki ga bo težko potrošil do konca življenja in čddovita ženska, ki mu jo bodo vsi zavidali...
„Ali si končal s štetjem denarja, ki ga boš jutri potreboval, Villoby?“
„Pravkar končujem, gospod Johnson."
„Pohiti! Rad bi zaprl blagajno in se čimprej izgubil od tod."
*
Ko je bila blagajna zaklenjena, sta skupaj odšla iz banke. Johnson je zaklenil tudi glavni vhod.
„Še en dan je minil na delu v rudniku soli, Villoby!“
„Da, gospod, še en dan smo starejši," je odgovoril Clarens in se počasi napotil proti svojemu pustemu stanovanju, kjer ga nihče ne pričakuje. Toda, nekega dne — neko tretjo sredo v mesecu nekega leta — se bo to zgodilo. To se bo zares zgodilo.
tov in prijateljev, ki so brez prestanka vpraševali, kako mu je.
V kotu njegove sobe pa je ždelo malo bitje. Mozartov pes. Nihče se ni brigal zanj, nihče ga ni pobožal ne tolažil v njegovi veliki žalosti.
Ko je Mozart izdihnil, se je soba napolnila z obiskovalci.
Nekaj dni nato je bil pogreb. Vreme je bilo tako slabo, da so ga spremljali samo trije prijatelji. Snežni vihar je slepil oči, da ni bilo mogoče nadaljevati poti, tako da so se še ti trije prijatelji vrnili, preden so dospeli na pokopališče.
Nihče več ni sledil Mozartovi krsti, le njegov pes je nadaljeval žalostno pot in se je ustavil šele pred odprto jamo.
ANTE DEBELJAK:
Sinja ptica
Sren, volčji mraz! Korak opolzki škriplje, ne škrta II z zobmi spet zima — zver? Ne sreča bitja živega nikjer, v meglicah ivje z drevja se osiplje.
Povsod le biser, demant in dragulj, a tu — rubin, krvava lisa klije, okrog peščica puha še se vije; kdo vč, kod ziblje ropar se kragulj?
Pretresel me je v dušo grizki mraz.
Mežš ta hip uzrem Ujedo gladno: dolžnost, družabnost in ozir neštet.
Mežč zapazim jasno v isti čas poletov prostih Sinjo ptičko jadno — in raste, veča se rdeča sled.
cine kdo tv
SHAKESPEARE IN RIHARD lil.
Ko je bil Shakespeare (1564 do 1616) še zelo mlad, je nekoč prisluškoval za gledališkimi kulisami pogovoru:
„0b desetih torej potrkaj na vrata!" je zašepetal ženski glas. „Potem bom vprašala, kdo je. Ti pa reci: Rihard III."
Shakespeare je prišel četrt ure pred Rihardom III., povedal geslo in dama mu je odprla. Na srečo si je kmalu opomogla od presenečenja in sta se s Shakespearom kmalu kar dobro razumela.
Ko je prišel pravi in potrkal na vrata, je vprašal Shakespeare z ženskim glasom: „Kdo je?"
„Rihard III."
..Prepozno prihajate, Rihard," je dejal Shakespeare obžalujoče. „Viljem Zavojevalec je že zasedel trdnjavo."
HIŠNO ŠTEVILKO JE POZABIL
Švicarski pesnik Gottfried Keller (1819—1890) je bil velik pivec. Zgodilo se je, da je zvečer dalj posedel pri poliču težkega vina, kakor bi bil smel.
Nekega dne je spet precej okajen odšel iz gostilne, potem je pa z grozo spoznal, da se v curiških ulicah nič več ne spozna. Slučajno mu je prišel nasproti neki dijak in Keller ga je vprašal:
„Ali mi morete povedati, kje stanuje državni pisar Keller?"
Dijak, ki je pesnika spoznal, mu je veselo odgovoril: „Saj ste vendar vi državni pisar Keller."
Keller je jezno odgovoril: „To že sam vem, govedo neumno! Vprašam te, kje stanuje!"
Gledal je pogrebce, ki so spuščali krsto v grob in hiteli metati nanjo zmrzlo zemljo, nakar so naglo odšli. Nihče ni imel zanj pogleda ne tople besede, samo decembrski vihar je tulil in se zaganjal vanj.
Nekaj časa je še zrl v kup zemlje, ki je zakrila njegovega gospodarja in jo je že začel beliti sneg. Nato je počasi, s sklonjeno glavo odšel s pokopališča in izginil v sneženem metežu.
rDp-e.t$-a $tfeda
MOZARTOV PES
„Ali vidiš tisto veliko hišo?" Pravijo ji cerkev svete Magdalene. Gospodična me nikdar ni peljala noter. Drugi pa so hodili. Mnogo otrok sem videl, ki so šli po stopnicah gor in so izginili v cerkvi. Mame so jih spremljale. Gospodična mene ni hotela peljati, ker ni bila pridna."
„Zakaj si hotel iti noter?"
Preden je mali odgovoril, je velel vozniku, naj obstane. Stopila sta z voza. Plačal je, nato prijel fantka za roko in sta peš nadaljevala pot. — Kaj je nameraval? Storiti to, česar si vzgojiteljica ni upala? Vedel je, da bo otroku naredil veliko veselje, ako ga bo peljal v cerkev. Ali mu ga naj odreče. Ne. Pokazal bo, da je bolj junaški ko uboga vzgojiteljica.
„Jaz nisem vzgojiteljica, ki bi ji mogli odpovedati službo ..je godel polglasno, ko sta prišla do stopnic.
„Kaj si rekel, Mihael?"
»Nič, dragec. Pojdiva noter!"
*
Mihael je otroka posadil na prostor, kjer je navadno sam sedel. Janezek je široko odprl oči. Občudoval je mogočne stebre, ki so držali velike loke. Mihael je užival v otrokovem začudenju. Fantek je hipoma dal kazalec na Usta in je ukazoval mir. Orgle so se oglasile.
Možu se je zdelo, da sanja. Otrokov obraz je vzdrgetal, ko da bi mali hotel jokati. Nov čudež, nova skrivnost! Zakaj vpliva tako zelo cerkvena glasba na nežno dušo, ki je nobena verska vzgoja ni pripravila na to?
Orgle so utihnile. Mihael je slišal, da se je iz otrokovih Prsi izvil globok vzdih. Ustrašil se je posledic svojega drznega koraka in se je trudil, da bi razpršil vtis, ki ga je na otroka naredila cerkev in cerkvena glasba.
„Veš,“ je začel razlagati, „v tej veliki hiši ljudje molijo k Bogu."
„Molijo k Bogu?... Kaj to pomeni?"
Mihael na to vprašanje ni bil pripravljen. Kaj naj odgovori? Bil je v zadregi. Čutil je, da mora dati otroku pravi odgovor, a kje ga naj dobi? Naposled je mencaje dejal:
„K Bogu moliti — veš, moj mali prijatelj, človek moli, če reče: Ljubi Bog, ljubim te, moje srce je tvoje."
Janezek je sklonil glavo, kakor da bi razmišljal nad odgovorom. Nenadoma se je ozrl na orgle, ki so bile razsvetljene. Najbrž je mislil, da je tam Bog, ker je od tam prihajala svetloba. Glasno je rekel:
»Ljubi Bog, ljubim te, moje srce je tvoje!"
To je bil prvi vzdih, ki se je dvignil k Bogu iz otrokovega srca. In tisti, ki mu je odprl pot, je sam bil — neveren ...
»Pojdiva!" je nemirno dejal Mihael. Zavedal se je, da je zlorabil Marijino zaupanje. Otrokov žalostni obraz ga je spet premagal.
„Kaj hočeš?" je vprašal.
Mali je pokazal na glavno ladjo.
»Pojdiva tam po sredi. Če prideva ven eno minuto prej ali slej, je vseeno."
Prijatelja sta stopala počasi. Prišla sta do križne ladje. Na levi strani sta zagledala svetlobo. Tam so bile jaslice.
Mihael se je hotel obrniti in oditi v drugo smer, a otrok je hitel proti svetlobi. Hipoma je obstal, Jezuščka je videl pred seboj. Nekaj časa je pomišljal, potem se je vrnil k prijatelju. Mihael je čutil otrokov dušni boj: Janezek je materi obljubil...
Pred jaslicami so se drenjali otroci. Njihova srčeca so bila odprta za malega Jezusa. Oči so se iskrile.
Janezek se je oprijel Mihaela in njegov pogled je prosil: Pelji me od tu!... Sam se ne morem premakniti...
Mihael je vztrepetal. Kakor da bi se njegove božične sanje uresničile... Otroci sicer niso rajali, a kako podobna slika! — Naglo se je odločil in šel z otrokom proti jaslicam. Otrok se ni mogel odločiti.
‘»Marna?!..." je zašepetal.
Mihael se je sklonil in ga poljubil, da bi pregnal njegov strah.
»Le pojdi tja! Mama bo vesela, če me boš lepo ubogal."
Otrok se je spomnil, da mu je mati naročila pokorščino. Obrazek se mu je zjasnil. Veselo je hite! proti jaslicam.
Pokleknil je med druge otroke. Ker so drugi otroci sklepali ročice, jih je tudi on sklenil. Njegov pogled je blodil od Jezuščka do Marije, Jožefa, pastirjev, angelov in drugih čudovitih predmetov.
Za trenutek se je obrnil k Mihaelu in se mu je z veselim pogledom zahvalil za veliko srečo, ki mu jo je pripravil. Mihael je bil srečen kakor v sanjah, ko je otroku raztrgal vezi.
Ko sta stopila iz cerkve, je čakal, da ga bo mali napadel z vprašanji. A otrok ni govoril. Molče je nosil srečo v svojem srcu. Mihael je to čutil, zaradi tega je tudi on molčal. Šele takrat se je oglasil, ko sta se bližala domu.
»Če boš priden, ti bom enkrat povedal zgodbo malega Jezusa!"
»Oh, povej mi jo! Gospodična je rekla, da Jezušček v nebesih stanuje. Ti znaš gotovo lepše pripovedovati!"
»Drugič bom povedal!"...
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 5. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 6. 12.: 13.45 Informacije — Bajtarska princesa (Igrajo gojenke šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu). — TOREK, 7. 12.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo (Obisk pri 99-letni Mariji Malle, pd. Polkovi mami na Vrhu pri Šmarjeti v Rožu). — SREDA, 8. 12.:
7.00	Reportaža o blagoslovitvi slovenske kapele v Washingtonu (Vinko Zaletel). — ČETRTEK, 9. 12.: 14.00 Informacije — Koroška sinoda — W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-mo-lu (komentirana oddaja). — PETEK, 10. 12.: 13.45 Informacije — Lev Detela: „Marijin mojster". — (Dva odlomka iz povesti o srednjeveškem slikarju.) — SOBOTA, 11. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Po lovčevih stezah.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 5. decembra: 12.55 — 14.30 Svetovno prvenstvo v smučanju: Smuk za moške —
16.10	Za otroke od 6. leta naprej: Pan Tau — 13.35 Daktari — 17.25 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.55 „Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 18.00 Za mladino od 14. leta dalje: Kdo ve več? — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport —■ 20.05 Adventni pogovor 71 — 1. del — 20.15 Morski volk (1. del) — 21.45 Dunajski filharmoniki na vaji in na koncertu — 23.10 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 6. decembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 „Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.50 Film v preteklosti — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Glasba gre okrog sveta: Preljubijene melodije — 21.50 Poštni predal 7000 — 21.30 Prometni obzornik — 22.30 Čas v sliki.
TOREK, 7. decembra: 18.00 Angleščina — 18.20 „Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč
—	18.25 Kultura — aktralno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sestanek s živalmi in ljudmi — 21.00 „Usoda ob reki Olan-ga“, pustolovski film — 22.35 Čas v sliki.
SREDA, 8. decembra (praznik Brezmadežne):
10.00	do 11.00 Otroška služba božja iz župne cerkve St. Othmar v Modiingu —- 16.25 Za otroke od 6. leta naprej: Satra ura — 17.10 V deželi Laponcev — 17.40 Dvoboj na drsališču — 18.05 „Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč —
18.10	Veselje ob glasbi: Poje Adelina Gallert —
18.30	Pogled z okna: Južnotirolski ljudski običaji: Božen — 19.00 Adventni pogovor 71 — 2. del
—	19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki
—	20.05 Šport — 20.15 „Koncert“ šaloigra v treh dejanjih Hermanna Bahra — 22.20 Čas v sliki.
ČETRTEK, 9. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem — 10.30 Obisk razstave —
11.00	To je Pariz — 11.30 Kibernetika. Kaj je informacija? — 12.00 Fizika za vse — 18.00 Italijanščina — 18.20 „Marko in njegovi prijatelji"
—	za lahko noč — 18.25 Šport — 18.50 Slučaj poleg: „Ob koncu tedna s Hanneloro" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 „Mož v kačji koži", film — 22.10 Čas v sliki.
PETEK, 10. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Krščanski običaji — 10.30 Zvok po človeški roki — 11.00 Survival: Karamoja — 11.50 Program za delavce: Frančišek, božji glumač — 18.00 Zeleni svet: Novo iz poljedelstva — 18.20 »Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Kam nas pelje veter: „Rio Grijalva" — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Spotoma ob koncu tedna — 22.35 Revija starih šansonov in šlagerjev — 23.15 Uradni spisi XY — nerešeni — Poročila in reakcije.
SOBOTA, 11. decembra: 15.15 Koncert ORF — 16.05 Za otroke od 6. leta naprej: Hišica —
16.30	Za mladino od 14. leta naprej: Kaj lahko postanem? — 17.00 Klub Beatlov — 17.30 Za družino: Boutigue — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Marko in njegovi prijatelji", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Con-rads «v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Revija Rudija Carella — 21.15 šport: Hokej ATSE Gradec — Olymp Kitzbtihe! — 22.00 Čas v sliki
—	22.15 »Koža in kosti", film.
30 let star Slovenec išče zaposlitve v Avstriji na kmetiji ali v tovarni (izpit). KEPIC TONČKA Dvorje 44, p. Cerklje/Kranj
Kupujte pri domačinu vse poljedelske stroje, peči, štedilnike itd.
Nudi v najboljši kvaliteti in najceneje
Jožef Perne
KLANCE
9132 Gallizien — Galicija
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER BETONVVERK J. Pagitz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
ZAHVALA
V globoki žalosti ob tako nepričakovani izgubi svoje žene
MEŽIKE SRIENC
roj. Skubl
izrekam za izkazano sočutje vsem znancem zahvalo.
Posebno toplo se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem iz Krčanj in Žvabeka, ki so pokojno v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, cerkvenim pevcem iz Krčanj in pevskemu zboru iz Sinče vasi, vsem daro-vavcem številnih vencev, ravnatelju in učiteljstvu glavne šole v Sinči vasi in duhovščini, predvsem g. župniku dr. Skuku in bratu dekanu za vodstvo pogreba.
Pokojno priporočam vsem v spomin v molitvi.
Sinča vas, 29. novembra 1971.
Mirko Srienc,
v imenu globoko prizadete družine.
Prodam 8 ha gozda (dobro obrasel) za 130.000.— šil. v bližini Žitare vasi.
KRENN Stefan,
9591 Bodensdorf am Ossiacher See
Čedne puloverje za dame, nove vzorce, kupite zelo ugodno pri SATTLERJU am Heuplatz, Celovec — Klagenfurt.
Damska moda
ScKel6e£
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Za dolge zimske večere
TELEFUNKEN
televizor
Velikost slike 61 cm, z anteno
samo šil. 495®=™
V trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Tel. 0 42 35 — 341 97
IN ALLEN EINRICHTUNGSFRAGEN FOHREND
STADLER	EXKLUSIV
KLAGENFURT . THEATERGASSE 4 . TEL. 71 4 31
rrmbel passage Stadler
KLAGENFURT- ST.VEITER STRASSE 4 -TEL. 71431
STADLER «Q)[raL, VILLACH
VILLACH ■ TRATTENGASSE 1 . TEL 24 4 69. KOSTENLOSE PLANUNG DURCH EIGENE ARCHITEKTEN
Pohištvo v veliki izbiri in ob ugodnih pogojih dobavlja in dostavlja
RUTAR - Dobrla ves
POHIŠTVO vsakdo potrebuje! RUTAR ustreže vsaki želji! A-9141 Eberndorf — Dobrla ves, telefon 0 42 36 — 281.
STIHU
050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vihrati- [ onsdampfen-den STIHL-lAV-Griff. I
uuuu
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier. Radiše, d. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
haš tednik