rt A. jl - rustjhaa v gotovini Leto št. 250 Ljubljana, petek 21. oktobra 1927 i l«wja ob *. «!■««» sc- Stane mesečno Din «5'—; a ino-icmstvo Din 40*— neobvezno. Oglaai po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. »07» in 2804, ponoči tudi St. 2034. Rokopisi se ne fnoaje, Dnevni k za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din UmvaOtvo: LJuMJan«, fMenon ulica tt. 54. — Telefon St. «036. totentni oddelek: Ljubljana, Preier- nora ulica te. 4. — Telefon te. /f Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta 1 1 * , 'J vV Račnn pri pottaem ček. zavoda: LJub-lana St. 11.S41 - Praha Salo Alte. Wien, Nr. »sj**. Ljubljana, 20. oktobra. Naša država ni več parlamentarna. Narodna skupščina ni več suverem predstavnik narodne volje, kar bi morala biti po ustavi Ako bi to bila, bi včeraj ne mogel biti izbran za njenega predsednika dr. Ninko Peric. Ze dvanajstega septembra bi morala izginiti s površja vlada g. Vukičeviča, a demokratska unija, ki je štela okoli 200 poslancev, bi morala prevzeti oblast v državi Živimo še vedno v abnormalnih, predvojnih razmerah, ko se na vseh koncih in krajih kažejo težke posledice moralne dekadence. Na žalost vidimo v široki javnosti čim dalje mana idealnih, konsekventaiii in neustrašenih borcev, ki so brezobzirno pripravljeni na vsako žrtev v dosego nacijo-nakie in državne dobrobiti. V znamenju te dekadence se razvijajo tudi dogodki v novo izvoljeni Narodni skupščini. Kot njena žrtev je padel včeraj tudi plemeniti borec jugo-slovenske demokracije g. Ljuba Davi-dovič, okoli katerega se je združevalo vse, kar je hrepenelo po notranji konsolidaciji v Jugoslaviji, po državljanski svobodi enakosti pravic, po pošteni upravi v dtržavi po «redu i radu». Mi smo že od postavitve koalicijske vlade g. Vukičeviča. naprej s strahom gledali na razvoj dogodkov v stranki g. Davidovima. Zavedali smo se, kaj znači, da so člani Demokratske zajed-nice postali ministri brez vprašanja in odobritve svojega parlamentarnega kluba. Navzlic temu smo trdno upali in se zanašali da bo končno vendarle izšel iz zamotane situacije kot zmagovalec g. Ljuba Davidovid.. Dosedaj pa je ostal zmagovit oportunizem in danes je g. Davidovič oodal ostavko na mesto predsednika demokratskega kluba, kakor tudi na mesto predsednika Demokratske zajednice. Priznati moramo, da so prav male naše nade, da bi se ta usodni korak semjorja jugoslo-venške demokracije še mogel repari-rati. In če to ne uspe, pade bržčas vsa kombinacija, ki jo je celokupna demokracija, zlasti pa tudi njen slovenski del, tako iskreno in hrepeneče pričakovala od nove in velike parlamentarne formacije združene demokracije. Naši parlamentarci so postavljeni pred težko nalogo, da skoraj v povsem novi situaciji iščejo novih potov za doseganje ciljev jugoslovanske demokracije. V demokratskem klubu je danes na žalost popoln kaos. G. Vukičeviču je s pretnjaoni, katerih vrednosti in dale-kosežnosti javnost ne more presoditi, zaenkrat uspelo, vreči v demokratski klub ekrazit, čigar efekt bo mogoče videti šele čez nekaj dni. Ni izključeno, da pride do razbitja kluba, a veliko je vprašanje, če se bo prijateljem združene demokracije še posrečilo obvarovati ediinstvo in enotnost, ki sta predpogoj za ustvaritev velike demokratske unije. Danes bo po višji sili bridko razočaran marsikdo, ki je trdno veroval in upal. Boljše pa je, da razočaranje pride preje kot pozneje in prepozno. Tudi politično življenje zahteva, da se resnici pogleda iskreno v oči, pa bila še tako neprijetna. Za politične voditelje so baš bridke izkušnje izvor še večjega poguma in še večje delavnosti. Naj pride kar hoče in naj se zgodi karkoli, jugosloven-ske demokracije ne zatre nobena sila več. Padajo ljudje in padali bodo ljudje, propasti pa ne more ideja, ki je za jugoslovenski narod in jugoslovensko državo edina odrešilna. Pohod jugoslovanske demokracije se lahko zavira, a ustaviti se ne da. ★ G, Vukičevič je zadovoljen... Beograd, 20. oktobra, p Radikali, posebno pa gosp. Vukičevič, so v razgovoru z novinarji izjavljali, da so z današnjim rezultatom glasovanja v skupščini zadovoljni. G. Vukičevič je bil zvečer po seji ministrskega sveta v dvoru, odkoder je telefonično govoril s Topolo ter referiral kralju. Na vprašanje novinarjev, kako presoja situacijo, je izjavil: oslanci Dr. Ninko Peric stalni predsednik Narodne skupščine Večina Demokratske zajednice je zopet glasovala za radikal-skega kandidata, del demokratov pa se je pridružil opoziciji. — Demokratska zajednica je dobila oba podpredsednika, klerikalci pa enega tajnika. HSS in SDS ter nekaj demokratov, dočim so zemljoradniki, Nastas Petrovič in socija-list Petejan oddali prazne glasovnice. S tem je bil izvoljen za stalnega predsednika Narodne skupščine radikal dr. Ninko Perič. Radikali so sprejeli izvolitev s ploskanjem. Pomagali so jim samo klerikalci, dočim so bili demokrati v -elo mučnem položaju Novo izvoljeni predsednik je takoj zavzel svoje mesto in vodil nadaljni potek seje. Odredil je glasovanje za oba podpredsednika in štiri skupščinske tajnike. Še le ob pol eni je bil znan rezultat. Oddanih ie bilo 292 glasov. Od teh so dobili: Pera Mar-kovič 192, dT. Hrasnica 192, dr. Ši-benik 91, dr. Kramer 91, praznih pa je bilo 9 glasovnic. Izvoljena sta torej demokrat Pera Markovič in musliman dr. Hrasnica. Tudi pri volitvi tajnikov ie bilo oddanih 292 glasov. Izvoljeni so klerikalec B e d j a-nič s 197, radikal Popovič s 184, demokrat dr. Stevčič z 283 in radikal Lujo V al ter s 186 glasovi. Razen tega so dobili: radičevec Ru^ Bačinič 91, sam. dem. Kosanovič 91, zemljoradnik K o k a n o v i č 91, ter Nikola Uzunovič in dr. P i v k o po 1 glas. S tem je bilo konstituiranje skupščine zaključeno. Predsednik dT. Perič se ie v kratkem nagovoru zahvalil za izkazano zaupanje ter izjavil, da bo o rezultatu takoj obvestil predsednika vlade. Prihodnja seja bo sklicana, čim kralj podpiše ukaz o sklicanju rednega zasedanja. Na prihodnji seji bodo izvoljeni stalni skupščinski odbori (zakonodajni, finančni, imunitetni, in odbor za prošnje in pritožbe). Seja je bila nato ob 12.45 zaključena. Izid glasovanja v Narodni skupščini je izzval živahne komentarje. Dejstvo ie, da je z opozicijo glasovalo tudi precejšnje Število demokratov. Zakai so kapitulirali demokrati Še sinoči so hoteli glasovati proti dr. Periču, ustrašili pa so se odgovornosti za krizo in njene posledice. Beograd, 20. oktobra p. Vprašanje pred-sedništva Narodne skupščine je stvorilo danes v vrstah vladne koalicije pravi kaos. Demokrati so pritiskali na svoie ministre, naj porabijo ta ugodni trenotek vsaj za to, da dobe kompenzacije od radikalov. G. Vukičevič je demokratskim ministrom stalno obljubljal, da bo izpolnil pogodbo in dal demokratom zahtevane reparacije, toda izvedbo ie stalno odlagal. V demokratskih vrstah se je zato snoči javno govorilo, da demokrati ne bodo glasovali za dr. N5nka Periča. V stiski se je g- Vukičevič zatekel k triku. Znano je bilo namreč, da demokratski klub do snoči ril storil definitivnega sklepa o današnjem glasovanju za predsednika Narodne skupščine, zaradi česar je hotel pritisniti na demokrate. Naročil je svojemu prijatelju g. Vlajku Kociču, ministru pošte ie telegrafa, da mu je napisal ostavko z motivacijo, da je nezadovoljen s postopanjem demokratov. Res je g. Koeič to storil in g. Vukičevič ie s tem demisijskim pismom pritisnil na demokratske ministre, češ, ako demokrati ne bodo volili dr. Periča, bo g. Kocič vztrajal na demisiji, to pa bo nujno povzročilo demisijo cele vlade in izzvalo nedosledne posledice. Ako se radikalom ne posreči sestaviti nove vladne večine, pridejo zopetne volitve. Argumenti g. Viikičeviča so delovali tudi topot. Demokratski ministri so znova pritisnili na svoje poslance, ki so začeli kole-bati ta so danes po večini res glasovali za dr. Periča. Povdarjali so, da ne morejo prevzeti odgovornosti za krizo in njene posledice. ker situacija ne zavisi od njih. Obenem pa so po glasovanju zatrjevali, da je to zadnje, kar so storili za radikale in da odslej ne bodo več popuščali. Deputacija naših trgovcev in obrtnikov v Beogradu Pritožba pri trgovskem ministru radi postopanja klerikalne klike. — Intervencija poslancev SDS. — Solidarnost beograjskih zbornic s slovenskim trgovstvom in obrtništvom Beograd, 20. oktobra. Danes sta dospela v Beograd delegata Zveze trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta za Slovenijo gg. Josip Kavčič in Josip Rebek. Na intervencijo kluba SDS je minister dr. Spaho sprejel oba delegata v prisotnosti poslancev dr. Žerjava, dr. Kramerja in dr. Pivka. Gg. Kavčič in Rebek sta obširno obrazložila ministru partizansko delo ko-misarijata ljubljanske Zbornice pri pripravah za volitve in na nečuveno postopanje volilne komisije. To pošto-' panje je v popolnem protislovju z na-redbo ministra. Komisija je vnesla v volilne sezname skoraj 6 tisoč volilcev, ki nimajo pravice glasovanja, in zavrnila vse reklamacije proti temu postopanju. Na drugi strani pa je črtala iz volilnih imenikov nekatere najuglednejše predstavnike gospodarskega sveta in znane organizatorje slovenskega trgovstva in obrtništva. Partizansko delo komisije je šlo končno tako daleč, da je zaradi nekaterih formalnih po-grešk, ki bi jih bilo treba v imenikih v smislu ministrove odredbe popraviti, razveljavila kandidaturo trgovske organizacije in kratkomalo proglasila klerikalno listo za izvoljeno. Gg. Kavčič in Rebek sta obvestila g. ministra o ogorčenju organiziranega trgovstva in obrtništva v Sloveniji ter zahtevala od njega zaščite in reparacije. Poslanci Žerjav, Kramer in Pivko so se pridružili izvajanjem delegatov ter opozorili ministra na njegovo dolžnost, da »ščiti eno izmed najboljših trgov- skih zbornic v državi in jo obvaruje partizanskega razkrojevanja s strani klerikalcev, ki hočejo uničiti vse ekonomsko delo te prevažne korporacije. Minister je v svojem odgovoru izrazil začudenje nad postopanjem volilne komisije. Povdaril je ponovno, da je v smislu njegove odredbe, izdane v septembru tega leta, postopanje volilne komisije nepravilno. Pozval je predstavnike trgovskih in obrtniških organizacij. da mu predložijo dokumentirane pritožbe proti postopanju komisije, ki jih bo on objektivno ocenil. Deputacija je tekom dneva obiskala tudi predstavnike beograjske trgovske in obrtniške zbornice in jim objasnila značaj organiziranega napada na ljubljansko Zbornico. Predstavniki beograjskih zbornic so izjavili organiziranemu slovenskemu trgovstvu in obrtništvu svojo popolno solidarnost in obljubili vsestransko podporo. Novi norveški parlament Oslo, 20. oktobra, d. Iz končnih rezultatov volitev izhaja, da je vlada doživela zelo težek poraz. Žedinjene desničarske stranke so izgubile 22 mandatov, dočim je delavska stranka dobila 24 mandatov. Potemtakem bo v storthingu: konservativcev in svobodomi-slecev 82, delavcev 56, radikalov 32, kmetov 27 in komunistov 3. Sestava vlade bo zelo težavna, ker delavska stranka načelno odklanja sodelovanje na vladi. Najbrže bo vlado dala meščanska levica s podporo delavske stranke. Odstop Ljube Davidoviča Skrajna poostritev krize v demokratski zajednici V znak protesta proti oportunistični politiki in zlasti proti glasovanju za dr. Periča je g. Davidovič odložil predsedstvo kluba. — Ta mu je izrekel zaupnico in stavil radikalom štiridnevni ultimat. Beograd, 20. oktobra >p. Kakor smo sooči poročali, je g. Ljuba Davidovič v svojem klubu zahteval, da se enkrat razčisti situacija z vlado in da se v klubu glasuje o tem, ali je treba ohraniti sedanjo koalicijo z radikali ali ne. Naravno je, da bi to glasovanje značilo razcepitev kluba. Zaradi tega so nekateri prijatelji prosili g. Davidoviča, naj umakne svojo zahtevo in še malo počaka. G. Davidovič ie na to pristal, a ko je videl danes posledice, ni prikrival svojega ogorčenja. Zahteval je od demokratskih ministrov, naj podajo ostavko, ker demokratski kladi ne more podpirati vlade. V znak protesta, da se to ni zgodilo, je g. Davidovič danes opoldne na klubovi seji podal ostavko na svoj položaj kot predsednik Demokratske zajednice In predsednik poslanskega kluba demokratske stranke. Seja Demokratske zajednice je bila izredno burna in živahna. Mestoma je prišlo do strastnih spopadov med poslanci. Prijatelji g. Davidoviča so energično protestirali proti postopanju ministrov in zahtevali, naj podajo ostavko. Vlado sta branila ministra Grga Angjelinovič in Andrija Radovič ter izjavljala, da je neoportuno porušiti koalicijo danes in vreči vse sovraštvo za to na Demokratsko stranko. Ostavka g. Davidoviča je napravila zelo globok vtis na vso javnost, ki je zato z največjo nestrpnostjo pričakovala popoldanske seje kluba. Splošno se je govorilo, da je razcep neizbežen in da se bo popoldne vršilo glasovanje, ki bo pokazalo, koliko pristašev ima g. Davidovič in koliko g. Ma-rinkovič. Seja je bila napovedana za 4. uro in demokratski poslanci so se polnoštevilno zbrali v khibu, kjer so čakali na prihod Davidoviča. Ta pa je udeležbo na seji odločno odklonil in vztrajal na svoji današnji ostavki. Vse do pol 7. zvečer so ga skušali njegovi ožji prijatelji pregovoriti, naj prekliče svojo ostavko in pride na sejo. Šele malo pred 7. uro se je dal g. Davidovič toliko omehčati, da je prišel v klub, nakar se je takoj pričela seja. Navzoči so bili tudi demokratski ministri razen dr. Marin-koviča. Minister dr. Kumanudi ie podal v imenu dr Marinkoviča obširnejše poročilo o prizadevanju demokratskih ministrov, da dosežejo od radikalov izvršitev demokratskih zahtev. Prosil je, naj klub zaenkrat še ne glasuje o nadaljni usodi koalicije, marveč naj dovoli demokratskim ministrom še štiridnevni rok, t j. najkasneje do torka dne 25. t m. da raz čistko položaj v Vladi. Če g. Vukičevič do tega roka ne bo izpolnil vseh stavljenih zahtev, bodo demokratski ministri sami podali ostavke. Izrecno je na-glasil, da demokratski .ministri nikakor ne žele, da bi prišlo do razcepa kluba in stranke in da bi v tem slučaju takoj podali demisijo. Da se izogne očitkom, da je on razbil koalicijo in klub je g. Davidovič pristal na odgoditev glasovanja, ni pa hotel preklicati svoie ostavke. O seji je bil nato izdan sledeči komunike: »Poslanci kluba Demokratske zajednice so na današnji seji soglasno izrazili zaupanje g. Davidoviču in ga odklanjajoč njegovo ostavko na položaj predsednika demokratske zajednice in demokratskega poslanskega kluba prosili, da ostane še nadalje na čelu kluba. Razen tega ie bH izvoljen odbor za kandldaciio članov za stalne skupščinske odbore. Prihodnja se}a kluba se bo vršila v torek, dne 25. t- m. ob 4 popoldne. Beograd, 20. oktobra p. Po seji demokratske zajednice so odšli demokratski ministri takoj k dr. Marinkoviču in ga obvestili o poteku in rezultatu te seje. Dr. Marinkovič In dT. Spaho sta nato skupno posetila g. Vukičeviča ter mu obrazložila težaven položaj, ki ga imajo demokratski ministri v klubu, če Vukičevič ne izpolni znanih demokratskih zahtev. Sporočila sta mu, da demokratski klub zlasti reklamira zase resor ministrstva notranjih zadev. Beograjski demokrati za Davidoviča Beograd, 20. oktobra p. Nocoj se je vršila seja centralnega odbora demokratske stranke za mesto Beograd. Ta odbor igra v demokratski stranki nekako vodilno vlogo in ga sestavljajo najvplivnejši demokratski prvaki iz Beograda, ki imajo v demokratski stranki malone odločilno besedo. Odbor je razpravljal o političnem položaju in so vsi govorniki ostro obsojali postopanje demokratskih ministrov in se energično zavzemali za g. Davidoviča, ko-jega ostavka ie izzvala v beograjskih demokratskih krogih splošno ogorčenje. Po-edini govorniki so celo zahtevali, da morajo demokratski ministri, ki so se tako zelo pregrešili zoper stranko in njene interese, nemudoma izvajati konsekvence in podati ostavko. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija: »Centralni odbor demokratske stranke za mesto Beograd na svoji seji dne 20. t. m. povodom ostavke g. Davidoviča na položaj predsednika kluba Demokratske zajednice in Demokratske stranke ter povodom dogodkov, ki so izzvali to ostavko, soglasno pozdravlja takt in postopanje šefa Demokratske stranke g. Davidoviča ter izraža svoje prepričanje, da je smernica njegove politike edina pravilna pot demokracije in da ta njegova politika najbolj odgovarja interesom naroda in države. Zato centralni odbor odločno obsoja vse one, ki so s svojim delom povzročili, da je prišlo do te ostavke. Tudi ob tej priliki izraža svoie navdušenje za njegovo osebo in njegovo delovanje.« Kaj zahteva Vatikan od Mussolinija Priznanje lastninske pravice nad vatikanskimi posestvi in pa svobodno pot v Ostijo. — Vse pa je še v zraku Bim, 20. oktobra, o. Polemika glede rimskega vprašanja, ki jo je sprožilo vatikan« sko glasilo aOsservatore Romano® v pre« teklem mesecu še ni zaključena, in je zno. va sprožila vprašanje ureditve odnašajev med Sveto stolico in rimsko vlado. Faši» stični »Ukazni list«, bo jutri obrazložil sta* lišče fašističnega režima glede tega vpra« šanja. V političnih krogih živahno razprav. Ijajo in ugibajo o zahtevah, ki jih bo pred* liožilo vatikansko državno tajništvo pri morebitnih pogajanjih med Vatikanom in Kvirinalom. «Agenzia Informazione delila Stampa® je zvedela, kakor zatrjuje iz za» nesljivega vira,' da bo Vatikan stavil na* slednji dve zahtevi političnega značaja: 1. Priznanje absolutne lastninske pravice papeža nad apostolskimi palačami, katere sedaj samo uporablja. 2. Uradno priznanje papeške prosvetne oblasti nad papešJdm ozemljem. Sveta stolica bo namreč zahte« vala, da se prizma papeška posvetna oblast tudi nad ozemljem, ki leži med Vat3ca» nom in morjem. Na tem ozemlju namera« va Vatikan s pomočjo' večjega posojila Morganove finančne skupine zgraditi po« slopja za posamezne inozemske zastopnike pri Vatikanu ter poslopja za vatikanske urade in druge zavode. Te zahteve je na izrecno papeževo željo formuliral kardinal Ehrle. Bim, 20. oktobra, d. Od strani, ki ima stike z Vatikanom, se zatrjuje, da poki. mika med vatikanskim glasilom «Osserva» tore Romano« in fašističnim tiskom o ob. novitvi cerkvene države ni nastala slučaj« no, ampak da je vatikansko glasilo to vprašanje nalašč načelo, da dožene, v ko« liko bi bila Italija danes že voljna ustreči željam Svete stoKoe. V Vatikanu so zdaj zelo vneti za Mussolinija in so prepričani, da je on edini državnik, ki bi mogel izpc« ljati obnovitev papeške države. Rim, 20. oktobra, o. «Foglio d' Ordini», uradno gasilo fašistične stranke, objavlja nocoj napovedani članek o rimskem vpra* šanju, v katerem je obrazloženo stališče fašističnega režima glede odmošajev med ItaKjo in Vatikanom. List ugotavlja, da je tudi vatikansko glasilo priznalo, da se rim« sko vprašanje tiče samo italijanske države in Svete stolice. To onemogoča nevarne intervencije in nepotrebne zapletljaje. Vprašanje realne politične in pravne ne« odvisnosti Svete stolice ni nujno v zvezi s pogajanji teritorijalnega značaja, cjasno je,» nadaljuje list, «da je in da bi bila za fašistično Italijo izven vsake diskusije vzpostavitev papeške posvetne oblasti, ki je prenehala po našem mnenju v nepre« cenfjivo korist moralnega prestiža rimske cerkve z letom 1860, če tudi bi se ta vz« postavitev imela izvršiti v najneznatnejši obliki«. Fašistična stranka je načeloma proti vsaki terrtorijalni koncesiji, ki bi imela značaj obnovitve cerkvene posvetne oblasti. List zaključuje: «Ni bilo vozlov v zgodovini, ki bi se ne bili dali razvozljati, bodisi s silo, bodisi s potrpežljivostjo ali modrostjo. To velja tudi za rimsko vpra« šanje. Ne da bi se odrekali osnovnim pra* vicam države, utegne fašistični režim, ki ima pred sabo še ves XX. vek, doseči to, v čemur liberalni režim kljub ponovnim poskusom ni uspel. Rešitev rimskega vpra« šanja je težavna, a ni nemogoča.® Šef nemške vojske o razoro- v«. • « »•• zitvi Nemčije Newoork, 20. oktobra, d. Šef nemške vojske general Haye je v razgovoru z novinarji na vprašanje ali je Nemčija razorožena, odgovoril: Vam vsem je znano, v kaki meri je versajska pogodba določila razorožitev Nemčije in da je medzavezniška komisija v zadnjih sedmih letih nadzorovala izvršitev teh določb. Dejstvo, da je ta kontrolna komisija po lani decembra doseženem sporazumu bUa razpuščena, je zadosten dokaz, da je razorožitev Nemčije popolnoma izvršena. Na vprašanje, kakšna je sedanja nemška armada, je Haye odgovoril: Naša Reichswehr je majhna, toda dobro izvezbana armada za zgolj defenzivne svrhe. Ona ni ne dovolj, ne primerno opremljena, nima ne tankov, ne težke artiljerije, ne hidroplanov, da bi se mogla meriti z vojaško silo kake evropske velesile. Vprašanje: Ali je res, da se Nemčija skrivaj oborožuje fn ali obstoja črna Reichswehr? je Heye najodločneje zanikal in označil take trditve kot nesmiselna Uprite se in maščujte se! Rop, ki ga je zagrešila klerikalna klika nad organizirano trgovino, ne sme ostati brez odpora in maščevanja Obrtniki in trgovci! V znak odpora vsi na delo, da bo z zmago ▼ obrtnem odseku Zbornice TOI maščevano klerikalno nasilje! Obrtniki! Volilni odbor Zbornice ie razposlal glasovnice. Čim jih prejmete, jih oddajte zaupnike. Pazite na agitatorje nasprotne kandidatne liste, ki bodo hodili okrog Vas. Ne izročajte jim glasoval-nih listin! Glasujte proti listi g. Ogrina, ki z g. Jelačinom nosj 5 milijonov ne-odobrenih kreditov, ki nima pravice biti voljen, ker vleče od Zbornice nagrado za nadziranje zbornične palače. Glasujte za listo Stanovskih obrtniških organizacij, katere nosilec je Josip Rebek. Trgovci! Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je zavrnila kandidatno listo »Zveze trgovskih gremijev.« SLS je hotela s tem nasiljem popolnoma dobiti v svoje roke trgovski odsek, ker se je zavedala, da bi ji volitve ne prinesel večine. Pribiti je treba dejstvo, da je SLS sama brez Vaših glasov izvolila kandidatno listo, katere nosilec je oni gospod Jelačin, ki je v volilni komisiji pomagal razveljaviti Vašo kandidatno listo. Edino obrtništvo stoji v boju. Pomagajte mu do častnega uspeha in agiti-rajte za stanovsko listo obrtniških organizacij, katere nosilec je Josip Rebek. To bo obenem Vaš najbolj učinkoviti protest proti nasilni zavrnitvi Vaše liste! Obrtništvo~mariborske oblasti! Prihodne dni bo odločevalo Obrtništvo mariborske oblasti kdo bo zastopal nego ve ir.terese v Zbornici za trgovino, obrt in in-dustriio. Obrtništvo stoji na razpotju — dva tabora sta, ki se bijeta. Na eni strani stoji organizirano obrtništvo pod okriljem svojih zadrug, društev in zvez, na drugi pa vedno nenasitna SLS. Obrtništvo mariborske oblasti je globoko prizadeto že s sestavo volilne komisije. Dasi ima obrtništvo mariborske oblasti odlične predstavnike, vendar pa zastopa mariborsko oblast v volilnem odboru g. Jernej Ložar iz Ljubljane, ki je tudi kandidat na kandidatni listi SLS. Obrtništvo mariborske oblasti je tolkla volilna komisija s pestjo v obraz. Obrtniške organizacije so želele, da bi bil odlični predstavnik slovenskega obrtništva g. Jakob Zadravec nosilec liste stanovskih obrtniških organizacij. Zahteval je v smislu volilne uredbe, da se ga h vrsti med volilce obrtnega odseka. Volilna komisija je njegovo zahtevo samovoljno odklonila, ker se le bala, da bi g. Zadravec, kot odličen gospodarski strokovnjak prišel v zbornico. Volilna komisija je črtala g. Lovro P e -t o v a r j a iz volilnega imenika, češ da ni upravičen voliti dasi ima g. Petovar šest naslovov, ki mu dajejo volilno pravico, tako, da bi bil lahko v volilnem imeniku vpisan šestkrat. Ponoven dokaz kako spoštuje zakon SLS, ki je postavila svojo listo z nosilcem, namestnikom zborničnega komisarja, g. Ogrinom. Obrtništvo! Ali boš glasovalo za listo, katere nosilec ie oni g. Ogrin, ki vleče od zbornice nagrado za nadziranje zbornične zgradbe? Ali boš glasovalo za listo, katere kandidat je g. Jernej Ložar, ki ie bil v posmeh mariborske oblasti izvolien kot zastopnik oblastnega odbora mariborskega kot član volilne komisije? Dokaz skrajno partizanskega postopanja volilne komisije je nadalje zavrnitev kandidatne liste trgovskega odseka katere nosilec je bil g. Vilko Welxl Iz Maribora. Zato pa, obrtništvo mariborske oMastl, oddaj svoie glasovnice kandidatni list! stanovskih obrtniških organizacij, katere nosilec je Josip Rebek, v znak protesta proti nasiljem katera je izvršila nad obrtništvom in trgovstvom mariborske oblasti volilna komisija. Zakaj niste razveljavljali klerikalnih list? Iz ničevih, za lase privlečenih formalnih razlogov je klerikalna klika izposlovala razveljavljen je trgovske stanovske liste. Že včeraj smo opozorili, da imata tudi klerikalni listi več takih »hib« in da bi volilna komisija morala ravnotako razveljaviti tudi listi gg. Jelačina in Ogrina. Iz obrtniških krogov nas v tem pogledu opozarjajo na sledeča deistva: 1.) Nosilec klerikalne obrtniške liste je stavbenik Ivan Ogrin. Kdo je ta stavbenik? Znano je pač, da bi zidarski mojster Ogrin rad postal stavbenik, pa se mu je pri izpitu ta namera že dvakrat ponesrečila, zato stavbenik Ivan Ogrin sploh ne obstoja. 2.) Na Ogrinovi listi kandidira tudi stavbenik Matko Cork; ali v Sloveniji ni nobenega stavbenika s tem imenom. 3.) Toda tudi zidarska mojstra Ogrin in Curk ne moreta biti kandidata že iz spo-dobnostnih ozirov ne, kajti obadva sta angažirana kot podjetnika pri zbornični palači v Beethovnovi ulici in sta z Zbornico v neobračananem razmerju. Izrecno Izvzema take osebe oj pasivne volilne pravice tudi člen 7. uredbe o volilnem redu za zbornico. 4.) Na Ogrinovi listi se nahaja nadalje še Matija Mesarič Iz Maribora, ki ne more Imeti pasivne volilne pravice v smislu § 6 citirane odredbe, ker ne vrfšl gospodarske funkcije, na podlagi katere ima aktivno j vrtilno pravico, še predpisani dve leti. ★ V Isti stvari nam piše ugleden ljubljanski trgovec: Klerikalci so v »Slovencu« v hipnem navalu odkritosrčnosti sami priznali, da jim je šlo pri razveljavljenju kandidatne liste organiziranega trgovstva le za to da dobijo našo Zbornico v svoje kremplje, da je torej razveljavljenje odkrito nasilje. Ako bi merili tudi klerikalno listo z istim vatlom, s katerim so listo gremijev, bi morali ali obe razveljaviti ali pa obe potrditi. Sporočam Vam dva slučaja, ki sta znana meni, gotovo pa jih bo še več. Dočim so klerikalca preprečili, da bi prišli v Zbornico res odlični reprezentanti slovenskega trgovstva, pa na listi g. Jelačina kandidira in je torej menda za enkrat tudi izvoljen neki trgovec, ki je bil dvakrat kaznovan radi tihotapstva. Kako naj ta gospod zastopa interese slovenskega trgovstva? Med argumenti, ki jih klerikalna volilna komisija navaja za razveljavljenje, je tudi ta, da nekateri kandidati še niso dve leti samostojni trgovci. Tudi na Jelačinovi listi kandidira trgovec, ki pod svojim imenom še ni dve leti samostojen. Ne poznam vseh kandidatov na klerikalni listi, gotovo pa bi se našlo na njej še več takih primerov, ki bi utemeljevali razveljavljenje Jelačinove liste gotovo ravno tako kakor je »utemeljeno« razveljavljenje liste gremijev. Vemo, da so pri klerikalcih in njihovih družabnikih vsi argumenti bob ob steno, navajam pa jih stanovsko zavednim trgovcem v dokaz klerikalne pravičnosti. Kandidati in namestniki obrtniških organizacij Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 9. Kamilo Krapeš, urarski mojster, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Andrej Oset, gostilničar, Maribor, Tat- tenbachova ulica. Josip Berlič, gostilničar, Ptuj 9. Ivan Gogala, čepičar. Jesenice-Sava (Gorenjsko). Alojzij Češarek, ključavničarski mojster, Ribnica (Dolenjsko). Jakob Volk, krojaški mojster, Šoštanj. Dragotin Hmelina, dimnikarski mojster, Slovenjgradec. Franc Kavčič, gostilničar, Ljubljana, Privoz 4. Franc Iglic, krojaški mojster, Ljubljana. Kolodvorska ulica 28. Josip Kokol, gostilničar, Orešje 58-Laj-tersberg. Jernej Golčer, sodarski mojster. Topli- Klavniška cesta. Ivan Bajcar, sedlarski mojster, Toplice- Zagorje ob Savi Josip Holy, brivski mojster, Brežice. Ignacij Petrovič, mizarski mojster, Bukovec. Friderik Krois, čevljarski mojster. Ptuj. Josip Kregar, tesarski mojster, Ljubljana, Cesta na Kodeljevo. Rudolf Saksida, zidarski mojster, Ljubljana, Poljanska cesta 81. Janko Horvat, soboslikarski mojster, Ljutomer. Rudolf Zontič, čevljarski mojster, Celje Filip Ogrič, zobotehnik. Novo mesto. Matevž Hafner, mesarski mojster, Ško-fja Loka. Franc Dolžan, kleparski mojster, Celje, Kralja Petra cesta 15. Franc Retzer, gostilničar. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Štefan Špeletič, soboslikarski mojster, Ljubljana, Rimska cesta 16. Jernej Perdan, čevljarski mojster, Ljubljana. Rožna ulica 41. Jakob Virjent, čevljarski mojster, Vransko. Josip Kolar, mizarski mojster, Vransko. Anton Petkovšek, kovaški mojster, Ble- kova vas-Dol. Logatec. Leopold Turšič, mizarski mojster, Cerknica. Jožef Volčič, mizarski mojster, Maribor, Slovenska ulica 36. Mihael Lešnik, krojaški mojster, Maribor, Orožnova ulica 4. Klerikalni teroristi Klerikalcem očividno še ne zadostuje, da so z nasiljem in zakonolomstvom oropali svobodno m organizirano trgovino legalnega zastopstva ter izročili trgovski odsek Zbornice zastopnikom klerikalne konzuma-rije. Sedaj so se vrgli na obrtnike, katere bi radi ustrahovali s teroristično agitacijo. Klerikalni agitatorji, med njimi seveda v prvi vrsti župniki in kaplani, letajo od obrtnika do obrtnika ter se poslužujejo vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, da bi izvabili od njih glasovnice. Tudi v Ljubljani se je včeraj čutil pritisk klerikalnih agitatorjev, med katerimi se je posebno odlikoval »zastopnik mariborske oblasti« v volilni komisiji Zbornice in krojaški mojster g. Ložar. ki je brusil pete in jezik tudi po Hradeckega vasi. Pritiskal je na vso moč na volilce ter jim naiftigaval z represalija-mi. Zavedni obrtniki so ogorčeno zavračali njegov teroristični nastop, a še bolje bi storili, če bi ga kratkomalo postavili na cesto. S takimi ljudmi nobenega pardona! Po umoru Cena bega Skrivnosten obide albanskega dunajskega poslanika. — Aten-tatorjeva posvetovanja na Dunaju. — Dva junaka na pozornici« — Drzno obnašanje atentatorja v ječi. h Praga, 18. oktobra. Na potzorišče stopajo nove osebe. Dosedaj je bil v Pragi honorarni konzul Albanije inž. Matoušek, Ceh, mož dobro znan v Pragi in zelo ugleden, brat narodno demokratskega poslanca. O njegovi objektivnosti ni mogoče dvomiti. To mesto je prevzel, da bi poglobil gospodarske stike z Albanijo, za politiko mu seveda ni šlo. Po atentatu je prispel v Prago tajnik Cena bega, upravnik albanskega poslaništva v Beogradu, gospod StyMa, ki je odredil vse, kar je bilo potrebno ukreniti po poslanškovi smrti Niti on, niti Cena beg ni namreč užival eksteritorijalnosti, ker albanski poslanik še ni bil akreditiran pri češkoslovaški vladi. Nepričakovano je prispel v Prago poleg gori imenovanih dveh činiteljev, morda njima «na pomoč*, dasi ni bilo treba nobene pomoči, še albanski konzul z Dunaja in zahteval z vso odločnostjo. da bi mu češkoslovaški uradi dovolili pregledati zapuščino Cena bega. Ministrstvo zunanjih del ni imelo v tej stvari nobenega vpliva in tudi ni moglo konzula priporočati sodišču, ker je le-ta privatna oseba in tudi ni imel nobene legitimacije. Akcija tega konzula je bila sama na sebi zelo sumljiva, še bolj sumljiva pa je postala po objavljenju razgovora v narodno demokratskem listu «Rano». Pascal Catina Saraci je prišel v Prago, kakor je razvidno iz razgovora, da bi se informiral o podrobnostih umora in je pri tem posebno povdarjal, da umora niso izvršili Italijani, marveč albanski emigranti. Zakaj mu je baš to tako zelo bilo pri srcu, bo razvidno iz nadaljnega. Sobe v hotelu Pasagge, kjer je stanoval umorjeni Cena beg, so bile po umoru uradno zapečatene in ni imel do njih nihče dostopa. Dne 18. t. m. je sodna komisija pregledala zapuščino in podrobno in natančno popisala vse predmete ob prisotnosti javnega notarja. Popisala je vse stvari, da bi dognala, katere stvari so privatni imetek poslanikov, katere pa pripadajo vladi. Privatno zapuščino zastopa pokojnikov brat šestnajstletni Gani beg, službeno zapuščino pa prevzame po običajnih formalnostih legitimirani zastopnik albanske vlade, ki je baš na potu v Prago. Pri tem je treba podčrtati, da to ni gospod Saraci, katerega interes, da bi sam prišel v sobo umorjenega poslanika pred sodno komisijo, je prav sumljiv in vzbuja v Pragi naravnost pozornost. Ker gospodu Saraciju ni uspel njegov načrt, se je včeraj vrnil na Dunaj. Nekateri listi posvečajo temu dejstvu precejšnjo pozornost, dogodek sam pa kaže v senzacijonalni luči albanske razmere, ki stopajo sedaj v Pragi na prav poseben način pred naše oči. Gospod Saraci je trdil napram uredniku «Rana».. da je morilec eden izmed albanskih emigrantov. Temu nasproti pa ugotavljajo češki listi: Albanski emigranti so orijentirani v prijazni smeri napram Jugoslaviji. Ti emigranti niso pod italijanskim vplivom in nima- jo, a tudi niso imeli najmanjšega povoda, da bi pošiljali v Prago morilca. Na drugi strani pa je dognano. da je morilec Bebi na Dunaju posedi konzula Saracija, se udeležil skupnega sestanka albanskih prijateljev gospoda Saracija in potem odšel naravnost v Prago, da izvrši umor. O osebi konzula Saracija pa pišejo listi: Saraci je najudanejši prijatelj Ahmeda bega Zogu in najna-vdušenejši pristaš italijanske orijenta-cije v albanski politiki. Saracijevo ime ni v Albaniji baš na najboljšem glasu. Saraci je tisti, ki preskrbijuje Ahmeda bega Zogu z raznimi miljenkami, jim daje potrebna navodila in jih po posrednikih pošilja v Albanijo. Tudi v Pragi je znano, da je Saraci najel zloglasno Frančiško, sedanjo miljenko Ahmeda bega Zogu, ki ima sedaj v Albaniji vso oblast v rokah . . . Tako pišejo češki listi, katerim prepuščamo odgovornost za te informacije. Poleg Saracija stopa na pozo™5^ še drug junak: Morilec Bebi se je pri zaslišanju zagovoril, da ima v Rimu dobrega prijatelja in protektorja, ki je zanj skrbel, gospoda Baldaccija . . . Tudi tega moža, kakor gospoda konzula z Dunaja pri nas ljudje prav dobro poznajo: gospod Baldacci je med vojno deloval v Švici kot italijanski agent-provokator in je bil v prav tesnih stikih s sedanjim italijanskim poslanikom v Tirani, z g. Aloisiem ... Od tega časa deluje v Rimu, kjer je stalno v tajni službi. Bebi je v preiskovalnem zaporu na sodišču, kjer se vede nad vse drzovito. Vse njegove izpovedbe imajo očividno ta cilj, da bi bil oproščen, da bi dokazal, da je dejanje izvršil iz političnih, torej častnih nagibov in da bi napravil na sodnika vtis, da ni zavestno izvršil zločina. V kovčegu ni imel perila, to je, kakor denar, skril nekje drugje, imel pa je v njem, da bi sodna oblast takoj imela pri roki razloga k njegovim iz-povedbam, popolno izdajo Schoppen-hauerjevih in Nietschejevih spisov. V nedeljskih nemških listih se je oglasil v zvezi z atentatom neki poset-nik kavarne Passage, ki je bil v kavarni navzoč v času atentata in sedel v bližini umorjenega Cena bega. Ta Nemec je videl v svoji bližini moža, ki je dajal nekemu drugemu neznanemu človeku v spodnjih prostorih znamenja: kazal mu je, kam naj gre in kako naj nastopa. Dosedaj še ni ugotovljeno, kdo je bil ta mož, ki je imel na vrvici morilca Bebija. * Praga, 20. oktobra, d. Glede pogreba umorjenega albanskega poslanika Cena bega ni doslej še nič določeno. Tu pričakujejo albanskega poslanika v Bukarešti, ki ima prinesti s seboj tozadevne dispozicije albanske vlade. Truplo Cena bega leži na mrtvaškem odru na Wilsonovem kolodvoru, kamor so ga pripeljali iz nemškega patološkega zavoda. Dan prevoza trupla v Albanijo še ni določen. Bethlenova zavora Grol Bethlen odklanja pred evropsko javnostjo akcijo lorda Rothermerea. — Ameriški senator Borah za madžarsko ire- dento. Budimpešta, 20. oktobra, d. Na včerajšnji strankarski konferenci je ministrski predsednik grof Bethlen omenil akcijo lorda Rothermerea in je povdaril, da madžarska vlada s to akcijo nima nič opraviti Kar se tiče želje madžarske javnosti, naj bi vlada že v decembrskem zasedanju Društva narodov sprožila vprašanje revizije mirovnih pogodb, je Bethlen izrazil mnenje, da bi to cele zadeve niti za las ne spravilo naprej, ampak bi nasprotno nastala nevarnost, da bi potem Madžarska vprašanja revizije tudi v kakem ugodnejšem trenutku ne mogla sprožiti. Newyork, 20. oktobra, s. Senator Borah je v nekem pismu na vodilne politike z ozirom na akcijo lorda Rothermerea izjavil, da sim-patizira s temi stremljenji in da je tudi že v senatu zastopal mnenje lorda Rothermerea. V razgovoru z zastopnikom madžarskega tiska je izjavil senator Borah, da smatra revizijo trianonske mirovne pogodbe za neobhodno potrebno. Rudarska stavka v Nemčiji Stavka baje nima političnega značaja. Pomanjkanje premoga. Haller, 20. oktobra, s. Osrednje stavkovno vodstvo je izdalo proglas na javnost, v katerem naglasa, da je stavka čisto gospodarskega značaja in da jo vodijo samo rudarske strokovne organizacije. Konferenca voditeljev stavke je protestirala proti delavcem sovražnemu pristranskemu nastopanju policije v nekaterih revirjih. Stavkovno vodstvo zatrjuje, da je samo ukrenilo vse potrebno za mir, red in varnost v revirjih in zahteva, da se policija odpokliče. Predsedstvo Zveze krščanskih rudarjev je izdalo poseben proglas, v katerem je rečeno, da so delavci morali seči po stavki, ker na miren način ni bilo mogoče doseči zboljšanja mezd. Predsedstvo krščanske rudarske zveze je zato sklenilo, da morajo vsi na stavki neudeleženi člani, izvzemši delane-zmožne invalide, za dobo štirih tednov vplačati dvojni prispevek. Treba je vse storiti, da bo stavka imela uspeh. Berlin, 20. oktobra, (be.) Število stavka- jočih je v premogovnih revirjih znatno padlo. Rudarji pretijo, da bodo zapustili delo pri sesalkah, ako bodo delodajalci skušali uvesti tehnično pomožno delo v premogovnikih. Berlin, 20. oktobra, (be.) Zaradi pomanjkanja premoga v srednji Nemčiji je ustavila v Dessauu delo tvornica sladkorja. Nad 2000 delavcev je ostalo brez dela. Berlin, 20. oktobra, d. Rudarska stavka se je sedaj razširila tudi na rudnike v Brauen-schweigu. Berlin, 20. oktobra, d. Položaj v srednje-nemških premogovnikih se je še bolj poostril s tem, da je vodstvo starke zagrozilo ustaviti tudi zasilna dela. Preskrba Berlini z elektriko zaenkrat še ni ogražena. V gospodarskih krogih so zelo v skrbeh spričo nevarnosti, ki grozi od angleške konkurence, zlasti v Skandinaviji. Angleški listi že izjavljajo, da bo daljše trajanje nenške stavke blagodejnega vpliva na angleško trgovino s premogom. Rakovski v Moskvi Moskva, 20. okt s. Iz Pariza odpoklicani poslanik Rakovski je danes dospel semkaj. Rusija predlaga novo razoro-atveno konferenco Moskva, 20. okt. d »Izvestij a» predlaga* jo novo razorožitveno konferenco z ude« ležbo Rusije. Konferenca naj bi se sklica* la, čim bo poravnan švicarsko ruski kan« fMct. Sovjetska vohunska organizacija v Latviji Berlin, 20. oktobra (be.) V Latviji je bi* la odkrita široko razpredena vohunska or« ganizacija v korist sovjetske Rusije. Are* tiranih je 33 oseb, med njimi več častnikov. Egiptski kralj v Parizu Pariz, 20. okt. s. Semkaj je dospel kralj Fuad ki je bil sprejet z velikimi častmi. V njegovem spremstvu je tudi ministrski predsednik Sarmat paša. Boj za Peking Šanghaj, 20. oktobra, (be.) Južno Pekinga se nadaljujejo srditi boji. Iz Pekinga prihajajo močne čete. Mesto samo je moč« no zastraženo. London, 20. oktobra, (be.) Vlada je sklenila odpoklica« svojo eskadro iz kitajskih vod ki jo je bila odposlala tja začetkom leta iz Sredozemskega morja. London. 20. oktobra, s. Kakor poročajo iz Pekinga, je bilo tam aretiranih osem komunistov, ki so nameravali razstreliti mostove in razne vojaške objekte okoli Pekinga. Napad na naše novinarje v Sofiji Beograd, 20. oktobra, p. Uprava Jugoslo-venskega ^novinarskega udruženja je izdala danes nastopni komunike: Beograjska sekcija JNU je prejela ponoči brzojavno poročilo iz Sofije o razbojniškem napadu na naša novinarja Branka Jovanoviča, dopisnika zagrebških . Napad sta izvršila dva, novinarjema neznana moška v Sofiji v lokalih hotela do imeli zaradi tega ne-dogledmo škodo, in to baš najrevnejši sloji. Pod temi razmerami se je vršil v torek širši sestanek vseh petih mestnih organizacij demokratov v Mariboru in so zaupniki ob intenzivnem razpravljanju mariborskih razmer soglasno ta enodušno sklenili, da gre demokratska stranka v boj za novi občinski program izrazitega socijalnega dela ter je baš zaradi tega ob navdušenem Loterija društva M akademija w Ljubljani se zakljuD 30- oktobra 1927 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. Hitite in kupite I Srečke A 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din Kulturni pregled Ljubljanska drama Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Zaprto. Nedelja, 23.: «Idealni soprog®. Izv. Ljubljanska opera Petek, 21.: «Ljubezen do treh oranž*. Pre* mierni abonma. Sobota, 22.: Zaprto. Nedelja, 23.: «Rigoletto». Izv. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 22.: oLokalna železnica*. Nedelja, 23.: «Lokalna železnica*. Mariborsko gledališče Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: ali simfonijo, skot-sko suito, balet »Le Boufon», mladostno opero »Magdalena,, na tekst Dostojevskega opero »Igralec,, »Ljubezen k trem oranžam*, ki ji je sam napisal tudi besedilo po K. Gozziju in ki se je prvikrat izvajala dne 30. decembra 1921 v Chicagu. Z obema rokama moram debelo podčrtati dogodek jutrišnje premijere »Treh oranž* v naši operi. Ona pomeni višek v dosedanjem razvoju našega povojnega opernega življenja. Sklepajoč po močno uspeli generalki, bo »Ljubezen k trem oranžam* prinesla vsemu našemu opernemu osobju, posebej pa še dirigentu Štritofu, visoko čast in priznanje. —ž. Gospa Ančica Mltrovideva bo v petek, dne 21. t. m. prvič pela v Zagreba naslovno vlogo Leharjeve operete »Frasquita«. Osiješko gledališče v Varaždinu je dalo od 1. oktobra do danes okrog 20 predstav. Krona produkcij ie bila Shakespeareova tragedija »Kraji LeaT«, ki se ie vršila v soboto. dne 15. oktobra. Naslovno vlogo ie igral igralec Aca Gavrilovič. Repertoar beograjske opere in drame obsega ta teden nastopne komade: Pikova dama, Ana Christie, Boris Godunov. Pot okoli sveta, Sevikki brivec, Tašama. Cop-pelia. Domače vesti * Odlikovanje češkoslovaških državljanov V našem poslaništvu v Praži so bili prošli torek v navzočnosti poslanika Lazareviča dekorirani z redom Sv. Save: predstojnik kirurgične Kteflce v Prag profesor dr. At-nokl Jirasek, polkovnik Karel Cerny, podpolkovnik Otokar Holy m tovarnar Ivo Porinit Posbraflc Lazarevič je, izro&ujoč rede pojasnil pomen in razloge odlikovanja. V imenu dekorirancev se je zahvalil prof. dr. Jirasek. * Izpremembe v državni službi. Asistent na kmetijski Soli na Grmu Ciril Jeglič, je imenovan za profesorja fetotam, pisar Albert Vizjak pa za tajnika v ministrstvu za socijalno politiko. Kmetijski referent Josip Golmajer je iz Kočevja premeščen k okraj nemu glavarstvu v Kranju. Stalno sta upokojena: upravitelj oddelka za 9ocijalno politiko v Ljubljani Anton Zorn ln pisar borze dela v Minski Soboti Valentin Komavii. * Med pripravnik! za generalštabno stroko je poleg onih slovenskih čistnikov, k! smo jih predvčerajšnjim omenili sprejet tudi g. Vekoslav Kol b, poročnik težke arti-Ueriie v Petrovaradinu, rodom iz Mokronoga. * Ameriška družba prevzame v najem Baše železnice? Kakor javljajo iz Beograda sta ministrstvi financ in prometa začeli pro-učavati ponudbo zastopnikov Morganove finančne skupine glede zakupa naših železnic. Ta skupina bi izvršila tudi velika investicijska dela, zlasti železniško progo Beo-grad-Jadransko morje. * Ameriška flotilja v Splitu. Kakor javljajo iz Splita, prispe dne 28. oktobra v tamkajšnje pristanišče večja skupina edinic ame riške vojne mornarice. Ameriške vojne kdje ostanejo nekoliko dni v splitskem pristanišču * Odpiranje ln zapiranje trgovin. Minister za socijalno politiko je izdal naredbo, da se mora v smislu člena 13. zakona o zaščiti delavcev odpiranje in zapiranje trgovin urediti v soglasju z osemumim delovnim časom. Ta naredba je zaenkrat veljavna samo za Ljubljano, razširjena pa bo — kakor poroča »Pravda« — tudi na ostala večja mesta. * Velika redukcija upravnih uradnikov v Zagrebu. Med upravnimi uradniki v Zagrebu vlada velika razburjenost, ker se mora po odloku ministrstva notranjih del reducirati 10% upravnih uradnikov. Včeraj je bila sklicana pod vodstvom velikega župana dr. Stoparja posebna konferenca, na kateri so sklepali, kateri uprav.ni uradniki v zagrebški oblasti bi se imeli reducirati. Rezultat konference ni znan. * Spomenik kralju Petru v Zagrebu. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov je sklenilo izvesti akcijo za postavitev spomenika kralja Petra v Zagrebu. * Lastniki kinematografov prete, da za-pro svoja podjetja. V Beogradu se je preteklo sredo vršil kongres lastnikov kinematografov iz vseh pokrajin naše države. Kongres je v glavnem razpravljal o potežko čah kinematografov ter zahteva! odpravo taks, češ da se bodo morali zapreti vsi kinematografi, ako se takse ne znižajo. Osnovala se je zveza lastnikov kinematografov za ček) državo s sedežem v Zagrebu. Za predsednika zveze ie bil izvoljen Gjoka Cvetkovič iz Beograda. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva, da v mestih nad 40 tisoč prebivalcev skupne doklade ne sinejo znašati nad 20 odstotkov bruto - dohodkov, v mestih od 20.000 do 40.000 prebivalcev ne nad 15%, a v mestih pod 20.000 prebivalcev ne nad 10% bruto-dohodkov. Posebna delegacija izroči resolucijo finančnemu ministru. Ako minister odkloni zahtevo. se v celi državi kinematografi zapro. * Vrlemu narodnjaka v spomin. Kakor smo včeraj poročali, je na Vranskem 19 tm. umrl po dolgotrajni in mučni bolezni g. Ivan Kramar, nadučitelj v p. Doma iz Šoštanja, je tam nastopil svoje prvo službeno mesto. Toda mladi za narodno stvar navdušeni učitelj ni smel delovati v takratni nemški trdnjavici. Kazenskim potom je bil prestiv-Ijen v Loke m nato v Zidani most Služboval je nato še po nekaterih krajih Savinjske doline, večjo polovico svojega živlieija pa je preživel na Vranskem. Dober govornik in pevec je ustanovil pevsko društvo »Vila«, ki je kmalu zaslovelo po vsej Savinjski dolini. Žal, da ga je njegova trdovratna bolezen ovirala v nadaljnem društvenem in političnem delu. Po vojni se je popolnoma umaknil iz javnosti. Pokojni je bil dober vzgojitelj in natančen upravitelj, politično pa zvest pristaš SDS. Že težko bolan se je z muko privlekel na volišče in oddal svojo kroglico za napredno listo. Naj nru bo žemljica lahka, med vsemi, ki so ga poznali, pa ohranjen blag spomin! * Za pospeSevaaje turizma. Po novi potniški tarifi, ki z novim letom 1928. stopi v veljavo, se predvidevajo posebne vozne olajšave v svrho pospeševanja turizma. Voditelji in organizatorji društvenih potovanj dobe po novi tarifi brezplačne vozne karte, udeležniki pa bodo plačevali le 40 odstotkov normalne vozne cene. * Pa Se enkrat — vozni red Rakek-Ljob-ljana. V št 247 »Jutra« se potegujejo neki Notranje! za kak vlak, ki bi prihajal v Ljubljano popoldne. Potrebni smo resnično takega vlaka, saj nimamo nobenega od 10. do 22. ure. A da bi prihajal ta vlak v Ljubljano okrog 16. je nesmisel. Ce imaš kupčij-ske opravke, boš letal po mestu, da se bo od tebe kar kadilo, pa še vsega ne boš opravil, ker kmalu po 17. uri začno trgovine in poslovne prostore zapirati. Marsikdo Notranjcev bi rad obiskal kako popoldansko predstavo, od večernih smo zaradi zvez izključeni — pa je ne boš mogel, ker bi mišljeni vlak prihajal v Ljubljano še le okrog 16. ure. Z uvedbo takega vlaka nam ne bo nič aH pa prav malo pomaga no, zato smo mnenja, naj tak popoldanski vlak priha ja v Ljubljano okrog 14. ure. V tem primeru lahko opraviš svoje opravke v trgovinah. duševno poživiš. Edino tak vozni red bi nam prinašal koristi in za takega prosi večina Notranjcev. * Planinske koče. SPD naznanja, da se zatvori z 20. t m. Malnerieva koča pod Črno prstjo. Otvorjene so sedaj samo še; Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini, Koča v Kamniški Bistrici. Ob sobotah in nedeljah ali dnevih pred prazniki in na praznike Erjavčeva koča na Vršiču. * Cvet ta sad v jeseni Iz ltke pri Zagorju nam je poslal g. Matevž Jelnikar v zavojčku cvetje in sad črnih malin. Vzcvetele so letos že drugič, rode pa sedaj v pozni jeseni. Iz Fale pa nam je restavrater g. Josip Bizjak poslal nekaj krasnega cvetja, ki ga je utrgal na svojih jablanah. * Objava štaba izvidniške čete Streljačke družine v ljubil oblasti. Kakor lani, tako prične tudi v letošnjem šol. letu delovati iz-vidnička sekcija strelj. družine. S strani prosvetnega in vojnega ministra so bila že izdana tozadevna dovoljenja in odredbe tako, da nam ie s tem delo olajšano in bomo lahko vršili svojo nalogo. Izvidnlčke sekcije, ki so v vseh večjih krajih ljubljanske oblasti organizirane na enak način, k! je sličen nemškim organizacijam nacionalnih izvidnikov (»Pfadfinderjev«), imajo v glavnem namen izvežbati svoje člane v vsem, kar zahteva od njih Izvidniška služba in narod sam. Izvidnik streljačke družine mora biti pripravljen z vsemi in tudi fizičnimi silami braniti v slučaju potrebe čast in svobodo našega naroda. V četo se sprejme vsak dijak - Jugosloven, ki je izpolnil 16. leto in priznava edinstvo Jugoslo-venskega naroda in države in ki prijavi svoj vstop zaupniku svojega zavoda, od katerega more vsakdo dobiti potrebne informacije glede članarine, sestankov itd. UveTjeni smo, da bo ta organizacija, ki ie edina srednješolska te vrste in s temi cilji v državi, zadostila težnjam pravih srednješolcev - Jugoslovenov, ki hočejo svojemu narodu dobro Zdravo! — Komandir čete. Opozarjamo naše cenjene čita-teiie na današnji priloženi letak tvrdke L. Ž. Knn je iztrgal poštno viečo in pobegnil skozi goščavo proti tovarni. Levanič se je obupan vrnil v poštni urad, odtod pa se je podal k orožnikom, ki so pazljivo preiskali vso okolico, toda za roparjem, ki je odnese! 38.500 Din zaenkrat ni sledu. Iz Ljubljane je včeraj odpotoval v Ruše revizijski uradnik poštne direkcije, da ugotovi podrobnosti drznega roparskega napada. * V Bosni ujet golob pismonoša iz Italije. V zadnjem času se množe slučaji, da se v sarajevskem okrožju pojavljajo Italijan ski golobi-pismonoše. Te dni je bil tak golob ujet v rogatiškem okraju. Vjel ga je seljak Zajm Djekič ter ga izročil policijski oblasti, ta pa ga ie odstopila vojaški oblasti Golob je imel na nogi aluminijev obroček z napisom: »Italia 25 No. 60.381.« Uvedena je preiskava, da se dožene, odkod prihajajo ti golobi. srednjih n' najfinejših kvalitet s kožuhovino ali brez od Din 350 do 900. dekliške plaščke vseh velikosti od dveh let naprei nud' -F. in I Gorlčar, S«. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi! * Legar v Pakraco. Iz Osjeka poročajo, da se je v okolici mesta Pakrac pojavil legar, na katerem je dosedaj umrlo 9 oseb. * Samomor zagrebškega odvetnika v Opatiji Iz Opatije prihaja poročilo, da se je predvčerajšnjim v nekem tamkajšnjem hotelu ustrelil odvetnik in športnik dr. Gju-ro Kulčar iz Zagreba. Dr. Kutear je bil v Zagrebu dobro znana osebnost. Vzrok samomora ni znan, domneva pa se. da gre za neko denarno afero. * Samomor carskega polkovnika. Na pusti Kozjak pri Belju si je predvčerajšnjim bivši ruski polkovnik Ivan Samojlov pognal kroglo v glavo. Samojlov ie bil knjigovodja državnega posestva Belje. Motiv samomora ni znan. * Silna nevihta v Črni gori. V Črni gori je v zadnjih dneh močno deževalo, predvčerajšnjim Pa je divjala silna nevihta. V mnogih krajih so reke poplavile sela in mesta. Razlila se je tudi re&a Morača teT poplavila Dolnjo Zeto. Zlasti so poplavljena sela Goričani, Berkovo in Brfjeg. Skoda je milijonska. Pod gori ca je v torek zvečer ostala brez električne razsvetljave, ker ie reka Morača poškodovala naprave električne centrale. V okolici Nfkšiča ie voda razdejala več hiš in odnesla precej živine. Nekoliko vasi se ie moralo evakuirati. Ljudstvo je zfcežr>-> na hribe. * Pri revmatizmo v glavi, ledjih ta ramenih, živčnih bolečinah, boieSnah v kolkih. vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako- ?frtyYtfj?gii3 kanala. Vseučtliške kli- nike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti Izborno čistilo za želodec fn črevo. Dobiva se v lekarnah, dTogerijah in špecerijskih trgovinah. 68 * Zdravstvo! Proti slabostim, napenjanju in zavijanja, gastričnem glavobolu, medlosti in izčrpanosti zaradi prenapora, po slabi pitni vodi in nevarnemu sadju, se priporoča kot najbolj zanesljivo zdravilo: rastlinski liker grenki »Kavčičev Florlan«. Preskrbi te svojemu donru steklenico tega neobhodno potrebnega domačega zdravila. * Izašao )e novi broj »Ručnog Rada«, ilustrovane revije za žensku umetnost. Tra-žite bezplatni broj na ogled od administracije »Rudni Rad«, Novi Sad. 1562 * Tovarna Josip Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 11 Dobro se poznajo v skledi laški makaroni bledi, vse drugače so napete naše jaiqe (Dalje prih.) Iz Ljubljane u— 2upa jugoslovenskega pevskega saveza vabi vsa včlanjena društva k sprejemu bratskega društva »Kolo« iz Zagreia, ki se pripelje v soboto, 22. ob 18. Iz Zagreba Vsi pevski krogi v Savezu včlanjenih društev se vljudno vabijo, da se v najobil-nejšem številu udeleže znamenitega koncerta, ki bo isti dan ob 20. zvečer v Unionu in na katerem se izvaja vetezanimivo delo hrvatskega skladatelja dr. Sirole oratorii: Sv. Ciril in Metod, pod vodstvom dirigenta g. Srečka Kumarja. Agitirajmo, da bo dvorana razprodana! u— Opozarjamo na jutrišnji koncert zagrebškega pev. društva »Kolo« pod vodstvom zborovodje Srečka Kumarja. Zbor Kolašev s solisti dr. Benkovič, Betetto, Kla-sič, 0. Kolb in Križaj izvaja dr. Širolov oratorij: »Život i spomen slavnih učitelja svete brače Cirila i Metoda, apostola Sla-venskih«. Delo, ki Je bilo z največjim uspehom izvajano po Kolašlh na glasbeetim festivalu v Frankfurtu 3. Julija t L bo brez dvoma tudi v Ljubljani napravilo največji utis. Oratorfj je izredna glasbena umetnina in »K&kx ga bo Izvajal v pozni Jeseni letošnjega leta tudi na svojem velikem koncertu na Dunaju. Za koncert vlada veliko zanimanje, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Vse čestilce Clril-Metodske ideje opo zarjamo na prvo ljubljansko izvajanje ora-torija »Sv. brata Ciril in Metod«, ki ga izvaja jutri, v soboto zvečer ob 20. v Unlon-ski dvorani slavno hrvatsko pev. društvo »Kolo« iz Zagreba a— JAD Triglav ima svoj članski sestanek danes ob 20. pri Cešnovarju. Zaradi izredno važnega dnevnega reda naj se ga članstvo polnoštevilno udeleži o— Na vražji steni V soboto in nedeljo dne 22. in 23. t. m. predvaja ZKD v prostorih kina Matice izredno lep film iz planinskega in lovskega življenja. Film je delo znane tvrdke Ufa ter ga odlikujejo izredno lepi naravni posnetki Iz visokih Alp. Oglejte si razstavljene slike v izločenem oknu ZKD poleg kavarne Zvezda. Priporočamo poset tega filma vsem, ki ljubijo krasote planin, zlasti našim turistom in športnikom. Sobotna predstava se vrši kakor običajno ob 14JO in nedeljske ob 9.30 in 11. dopoldne u— Skiopdčno predavanje SPD. Danes zvečer ob 20. bo predaval v veliki dvorani hotela »Uinon« g. Janko Mlakar o svoji letošnji turi na Matterborn in M. Roso. — Vstopnice v prid Aljaževi kapeli se dobe v predprodaj v unkmski trafiki zvečer pa pri blagajni. u— Jahalna šola Kola jahačev. S pon-deljkom dne 24. oktobra prične Kolo jaha-čev in vozačev v Ljubljani z jahalno šolo v jahalnici na Bleiweiso>vi cesti. Ker bo Jesensko vreme v najkrajšem času onemogočilo terensko jahanje, se bo jezdenje omejilo samo na jahalnico in kvečjemu enkrat v tednu v teren. Učitelj jahanja podpolkovnik Zaje Je jahačem začetnikom in jahanja veščim s poukom na razpolago vsak delavnik od 15.30 do 18. Jahalnica pa je uporabljiva tudi v dopoldanskih urah pod nadzorstvom g. Matija ŽniderSča. Zaradi razpredelbe umika naprošamo vse interesente — jahače da javijo pismeno svoje želje glede jahalnih dni in ur. V nedeljo dne 23. oktobra se bodo razpredelile jahalne ure in je dadeHtev že v pondeljek dopoldne vsakomur v Jahal, niči na vpogled. Za event jahanje v terenu se je prijavi« vsak delavnik pri jahalnem učitelju od 15.30 do 18. Vse točne informa-cije, tako glede cen kakor tudi jahalnega reda itd so članom na vpogled v iahataici na Bleiweisovi cesti. — Odbor. u— Policijski drobiž. Od srede na četrtek so biM prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina dežnika, 1 popadljiv pes, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnme, I nezgoda, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek posesti orožja brez dovoljenja in II prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirana je bila 1 oseba zaradi beračenja. OBLAČILA Me i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so naibolj$s> in najcenejia. u— Enkrat narobe. Navadno čitamo ali čujemo, da moški preganjajo ter zalezujejo ženske. V Rožni dolini pa je stvar drugačna, vsaj v tem-le primeru. Ko se Je vračal strojnik Andrej K. predsnočnjim okrog 23. domov, se mu je na cesti št 15. nenadoma približala ženska postava Hip nato sta pričela oba kričati, dobro minuto za tem pa je K. že začutil na glavi silno bolečino. Huda ženska Tereza po imenu ga Je s kamenjem salamensko treščila po glavi, tako da mu le prebila kožo in je pritekla kri. Krvava zgodba se bo zdaj seveda obravnavala še pred sodiščem. f TABOR 5. NOVEMBRA m GODBA—KABARET-JECA f KONCERT-PLES-ZABAVA * u— Nepreviden kolesar. Ko se Je ključavničar jeva žena Franja Krže, vračala predvčerajšnjim popoldne domov na Glince, Jo je na hodniku ob Tržaški cesti nenadoma podrl s kolesom na tla delavec Anton Z. Kržetova se je pri padcu občutno poškodovala na levi nogi. Neprevidni kolesar se bo moTal zagovarjati pred sodiščem. a— V semenišču ukradeno kolo. V sredo je neznan tat ukradel Jožefu Ferklju 3600 Din vredno kolo znamke »Torpedo« štev. 283584. Kolo Je tat odpeljal iz veže semenišča. u— Tudi ribe kradejo. Posestnik Ivan Breceljnik, stanujoč v Veliki Čolnarski ul. 19. je razjpel v sredo v potoku GaljevJci na Barju ribareko mrežo, Id Jo je pustil tan&aj čez noč. V četrtek zjutraj pa ie našel močno poškodovano in raztrgana Neznan zlobnež mu je že zgodaj zjutraj bržkone pobral Iz mreže vse ribe, obenem pa poškodoval tudi lovfkio napravo u— Zelena papiga ušla Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi, Bleiweisova cesta št 4. 1566 o— Mestna občina je na stavbišču novih stanovanjskih hiš ob Poljanski cesti in nasipu podrla dva divja kostanja Pridobilo se Je cca. 15 m* razžaganega ta cepljenega lesa Interesenti iz revneSih slojev se vabijo, da se zglase v pisarni gradbenega vodstva na stavbišču omenjene stavbe, ako reflektirajo na odkup tega lesa po primernih cenah. u— Nogavice aajceneiše pri D o b e i c u, Pred škofijo 15. 188 0— Priznano toaletno, desinfekcijsko sred stvo Sanoform se dobi tudi v drogeriji Gre-gorič-Sanltas. Prešernova ulica 5. 1567 n— Grafologlja ta hlromantija. Znani tele-pat Svengali sprejema privatne obiske ter konsultira o grafologiji in hiromantiji na znanstveni bazi v hotelu »Slon« dnevno od 3.-7. popoldne. Soba št 15, I. nadstr. Samo nekoliko dni. 1559 Iz Maribora a— Mariborsko obrtništvo opozarjamo, da bo prejelo danes glasovnice za volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Vsi zaupniki naj store takoj svojo dolžnost in poskrbijo, da nasprotniki ne izmamljo glasovnic fid volUcev. Vse glasovnice za stanovsko Usto obrtniških organizacij! — Obrtništvo mariborske oblasti mora maščevati nasilje SLS, ki ga ]e pokazala s tem, da ie postavila v volilni odbor g. Ložarja, krojača Iz Ljubliane, kot zastopnika oblastnega odbora mariborske oblasti! Maščevati mora g. Jakoba Zadravca, našega odličnega obrtniškega borca, kateremu volilna komisija nI ugodila, da bi volil v obrtnem odseku, ker se ga Je zbala. Zato pa v boj za kandidatno listo stanovskih obrtniških organizacij! a— Društvo naprednih dijakov »Napredek«. V nedeljo, dne 22. oktobra se vrši ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega doma občni zbor. Vsi Sani in članice naj se polnoštevilno udeleže občnega zbora, na katerem bo tudi kratko predavanje o dr. Kreku. Popoldne ob pol 5. se pa vrši interna akademija v mali dvorani Narodnega doma. Načelnik KZO. a— Stanovanjski zakon. Za nedeljo ob 10. sklicuje Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru na veranda pivovarne Union (Gotz) protestni shod zaradi stanovanjskega zakona. a— Ljudska univerza. Nocoj predava ve-lezaslužni zgodovinar prof. teol. g dr. Ko-vačič iz Maribora o našem Prekmurju, o pokrajini, narodu in njega umetnosti. Predavanje bo ilustrirano z lepim! ski optičnimi slikami. V .pondeljek 24. oktobra nadaljuje univ. prof. g. dr. Pitamic svoja veleintere-santna državnopravna izvajanja Predaval bo o temi »Državne oblike«. 1— Kulturna ta politična kriza sodobne Inteligence. O tem vprašanju, ki bi moralo najti splošno zanimanje, je govoril dne 14. t. m. v mariborski Ljudski univerzi zagrebški profesor dr. Turič. Izvajal je, da se sicer tudi drugod govori o krizi inteligence, pri nas pa obstoja v posebni meri. Kaže se v vsakdanjem življenju v različnih momentih. Nikjer ni videti odločilnega vpiiva na javno življenje, ki bi izhajal iz inteligence. Za njeno mnenje se nihče ne zmeni, narod jo smatra za nepotrebno breme, država pa za potrebno zlo. ker bi sicer biia sramota, ako bi ravno mi ne imeli stanu intelektualcev. Zato pa tudi ne skrbi za njih primerno gmotno podlago. In tako inteligenca vedno boli propada, vedno več nesposobnežev rine me<3 njo, zato ne kaže nobene iniciiative in postaja pasivna, poslušna birokratska ma-šma, ki žene mlin, ki samo melje, ne da V gledališča in oa koncertu upllva kešljanje zelo neugodno. ANACOTPAS Vas bodo tega varovale. pa nobene moke. Kriva temu nepovoljnemu položaju je tudi inteligenca sama, ker se rada smatra za neko duševno aristokracijo, oddaljuje se od naroda, spušča se v nepotrebne konflikte z drugimi inteligenčnimi sloji, kdo naj vlada narodu, naslanja se na politične stranke, namesto da bi iskala trdne opore v narodu, izgublja čut za odgovornost ter išče krivce povsod drugod, le ne pri sebi. Tako dolgo ne bo bolje, je dejal govornik v svojih izredno bogatih in zanimivih izvajanjih, dokler se inteligenca ne bo duševno uredila s širokimi vrstami naroda. a— Vedno ravno narobe. Že vsa leta po prevratu zahteva mariborska javnost, da občina odpravi najvidnejšo nemarnost in zanemarjenost nemških občinskih zastopov v Mariboru, to so sramotna javna stranišča ki okužujeJo s svojo zastarelostjo cele trg» in ulice, kakor Rotovški trg, Kopališko ul z delom Aleksandrove ceste in reprezentativni prostor pred kolodvorom, da ne omenjamo nesnage pod Meljskim železniškim mostom. Ko pa se Je občina končno odločila za stavbo dragocenih in modernih toaletnih prostorov, je postavila prvi iokal onstran mosta pri Kralja Petra trgu, kitr je bil najmanj potreben in pustila vse gornje nesnage v mestu. Zadnji čas so se zopet ponavljali apeli za postavitev primerne čakalnice za živahen avtobusni promet na Tr gu Svobode ali na Glavnem trgu, kjer je največ prometa in najbolj ljudje čakajo. Bilo je tudi že obljubljeno, sedaj pa Je bilo naenkrat razglašeno, da bodo postavili takšno čakalnico zopet onstran mosta na Kralja Petra trgu, kjer za to pač ni abso" itno nobene potrebe. Na Glavnem trgu pa bodo morali ljudje še naprej stati in čakati na mrazu in prepihu. Ne samo, da je Kritja Petra trg že itak dovoli pokvarjen s pokojninsko palačo in ne prenese nobenega balasta več, se pravi takšno nerazumevanje potreb postavljati komunalno politiko na glavo. Iz Celja e_ Letna skupščina društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo se bo vršila 12. novembra v Celju. e— G. lekarnar mag. pharm. Vojko Arko je te dni definitivno ostavil Celje ter se preselil s svojo rodbino v Zagreb, kjer je kupil in že vodi večjo lekarno. G. lekarnar Arko je prišel v Celje po preobratu kot Hrvat iz znane in ugledne Arkove rodbine. Tu je kupil od bivšega lastnika Nemca g. Rauscherja lekarno »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Že tekom kratkega časa seje popolnoma vživel v celjske narodne razmere ter sodeloval pri vseh narodno gospodarskih korporacijah. G. lekarnar Arko je bil ge-rent in pozneje načelnik celjske Mestne hranilnice, odkar je prešel ta važni denarni zavod v roke legalno Izvoljenega upravnega odbora, ter marljiv blagajnik celjske podružnice Rdečega križa. Gmotno in moralno je pa podpiral vsa celjska narodna in kulturna društva ter celjske gospodarske korporacije. Dasi se politično ni nikdar eksponiral, je tudi njegovo samo narodno in gospodarsko dedo in sploh bivanje v Celju ogrenila zakulisna gonja proti njemu iz vrst njegovih narodnih in političnih nasprot nikov. Materijelno mu sicer niso mogli priti do živega, a dosegli so končno vendarle, da si je g. Arko zaželel mirnejšega in lepšega življenja v svoji ožji ter hvaležnejši domovini. Dasi bodo celjski narodni krogi g. Arka in njegovo čislano go. soprogo težko pogrešali, jima želijo v Zagrebu trajno srečo. Narodno Celje in zlasti demokratska stranka pa ohranijo svojemu zvestemu so-trudniku na narodnogospodarskem polju trajno hvaležnost e— Smrtna kosa. V Gaberju pri Celju je umrla 19. t m. zasebnica ga. Marija Knez v 75-letu starosti. N. v m. p.l e— Preselitev večjega podjetja v Zagreb. Iz Celja nam poročajo: Te dni Je kupil g. V. Bizjak & Comp. na Savski cesti v Zagrebu veliko tovarno, v kateri namerava etablirati s prihodnjo pomladjo svojo veliko tvornico keksov, ki jo ima sedaj v Rogaški Slatini. Za okraj pomeni ta preselitev hud udarec, ker je imel g. Bizjak v svojem podjetju zaposlenih okrog 100 ljudi ter je tudi eden izmed najboljša odjemalcev mleka in drugih živil v kTaju. Agilnega in narodnega moža pa bodo pogrešali tudi vsi zavedni krogi v rogaškem okraju. Tako se na razne načine ubijajo podjetja v Sloveniji, ker pri gotovih čmiteljih ni najti smisla za razna naša gospodarska podjetja. 3— Ustanova trgovca Antona Kolenca v Celju. Na seji 18. t. m. je kuratorij za štipendije trgovca Antona Kolenca v Celju razdelil srednješolcem oni del obresti od ustanove, ki odpade nanje v gotovem pro-centualnem razmerju. Polletne obresti znašajo toliko, da se je moglo razdeliti 4830 Din. Prošenj je bilo tokrat 64, kuratorij pa jih je upošteval 59. V smislu pravil so deležni ustanove srednješolci ter učenci meščanske, trgovske ter srednjim šolam enako vredne šole v Celju, izven Celja pa le tedaj, če so s pokojnim Antonom Kolencem v krvnem sorodstvu. Kuratorij je skleni!, da bo odslej razpisoval ustanove za srednješolce samo enkrat na leto, in sicer začetkom vsakega šolskega leta, da bodo obresti, ki pridejo za razdelitev v poštev, večje. >— Zopet tatvina kolesa. Pred dnevi je bilo ukradeno iz veže gostilne Plevčak v Gaberju kolo Josipa Veternika iz Lokrovca. Kolo je ukradel Jožef Ferian iz Mojstrane. Zasačen je bil v Motniku, ko ga je prodajal za 200 Din. Isti tat je vzel tudi slugi rudarske šole v Celju dežni plašč. Sedaj je že na varnem. Iz Kranja r— Obrtniki! Danes ali jutri boste do bili od Zbornice za trgovino, obrt in indiu« strijo glasovnice. Klerikalni agitatorji bo» do hodili okrog Vas, da izmamijo glasov« niče. Kranj je od nekdaj napreden in tudi pri zborničnih volitvah njega obrtništvo ne bo podpiralo reakoijonairne SLS. Vsakgga, ki bi hotel na goljufiv način priti do Va« ših glasovnic, poženite čez prag! Glasujte vsi za stanovsko listo obrtniških organiza> clj, katere nosilec je Josip Rebek! Iz Zagorja z— Vse obrtnike, opozarjamo, da bodo dobili morda že danes glasovnice za volit« ve v Zbornico za trgovino, obrt in indu« strijo. Na kandidatni Usti stanovskih obrt« niških organizacij kandidira tudi g. Ivan Bajcar iz Zagorja, ki je s svojim delov a« njem med obrtništvom že mnogokrat po« kazal, da so mu na srcu obrtniške težnje. Zato pa obrtniki iz Zagorja, Litije, Trbce velj in zagorske okolice, pomagajte Va> iemu zastopniku do Izvolttve s tem, da glasujete vsi soglasno za Vašega kandidat ta g. Bajcar ja na stanovski listi obrtniških organizacij, katere nosilec Je g. Josip Res bek! Iz Metlike m— Izvolitev župana in občinskih svet tovalcev. Ne. prvi seji novoizvoljenega ob« črnskega odbora je bil izvoljen za župa« na ponovno naš vrli dosedanji župan g. Ivan Golija. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni: Milan Guštin, Julij Kopinič, An« ton Rajner in Josip Bezek. Meščani so iz« volitev župana in občSnsMh svetovalcev sprejeli z velikim navdušenjem. m— Podpora za nabavo motorne brtz* galne. Veliki župan ljubljanske oblasti je nakazal gasilskemu društvu podporo za no« vo motorno brizgalno v znesku 5000 Din. m— Tatvina perutnine. V Križevski vasi Je bilo posestnici Ani Kočevarjevi ukrade« nih 15 kokoši, a posestniku Ivanu Malevi* ču osem. Tatvino je osumljen neznan mo» žki, ki je pred kratkim kupčeval v okolici s saharinom. m— Neugodna železniška zveza. Potni« ki, ld potujejo proti Zagrebu, se pritožu« jejo, da imajo zelo slabo zvezo, posebno iz Zagreba nazaj. Čudno se nam tudi zdi, da vlak št. 1074, ki vozi na progi Kariovec« Novo mesto, ne jemlje potnikov iz Kar« lovca do Metlike, čeprav vozi garnituro še za sejinski vlak št. 1017 Črnomelj—Karlo« vec. Enako tudi vlak št. 1077, ki vozi iz Novega mesta v Kariovec, ne jemlje potni« kov do Metlike. Iz Novega mesta n— Volitve v TOI. Klerikalci so izdali te dni na vse volilce okrožnico z naslednjo vsei 'no: «Te dni boste prejeli od Zborni« oe za trgovino, obrt in industrijo v pripo« ročenem pismu izkaznico, glasovnico m dve kuverti, s čimer boste volili Da pod« prete s svojim glasom našo kandidatno li« sto, na kateri kandidira tudi g*. Picek iz Novega mesta, Vas teui potom uljudno prosimo, da listine, ki Vam jih pošlje zbornica, shranite, dokler Vas ne obišče ah g. Picek. g. Pelko, g. Vodnik ali g. Ko« šak, ki bodo za nas zbirali glasovnice.-- «Mi bodemo vodili točne račune, kdo se bo v tem volilnem boju postavil proti ve« čini slovenskega ljudstva. Kdor nas noče poznati v volilni borbi, naj se tudi v svo« jih potrebah ne obrača na nas...» Ta pamflet, ki se je izdelal baje v pisarni g. dr. Česnika, jasno govori o volilnem te« rorju, ki ga izvaja SLS pri zborničnih vo» Btvah nad obrtništvom. Z grožnjami hoče prisiliti volilce, da oddajo glasove listi, ka« tere nosilec, g. Ogrin, sploh nima pravice biti voljen, ker vleče za nadziranje pri po« pravljanju zbornične palače masten hono»-rar. Gospoda, ki grozi, naj najprvo doka« že, kaj je doslej storila za obrtnika. Za« vednega novomeškega obrtništva z grož« njami ne boste preslepili niti omajali in bo volilo g. Filipa Ogriča, ki kandidira na li« sti stanovskih obrtniških organizacij in ka« tere nosilec je g. Josip Rebek. Novomeški obrtniki! Solidarno v boj za zbornico, v kateri bodo v obrtnem odseku odločevali zastopniki nepolitičnih, stanovskih organU zacij! n— Tatovi sena izsledeni. Pred dnevi smo poročali o veliki tatvini sena na po« sestvu novomeSkega odvetnika d*. Glo« bevnika na Trški gori Tatove so sedaj že prijeli. So to sinovi dveh premožnih po« sestnikov s Krke pri Ločni. Izsledil jih je mestni stražnik Vidmajer. Škodo so hoteli povrniti in tako preprečiti sodno pošto« panje. Njihov trud pa je bil brezuspešen. n— Pustolovka pod ključem. Aretirali so v Novem mestu 25Jetno' Lilijano L., bi« vajooo zadnje čase na Sušaku, pristojno pa v Cerklje pri Kranju. Imenovana se je odzvala povabilu nekega poštnega uradni« ka v p. in je dospela v Novo mesto pre« teklo nedeljo. Od takrat je prebila v diruž« bi več moških, nakar so jo oni, ki niso bili zastonj deležni njenih čarov, ovadili. Lepo Lilijano so zaprli in pridržali v zaporu. Njene dogodivščine so dvignile v Novem mestu mnogo prahu. n— Aretacija dveh brezposelnih. Na mestni stražnici sta se javila 30=letni Franc Roje iz kamniškega okraja in 27»letni Alojz Tramipuš iz ljubljanske okolice, oba zidarska delavca po poklicu. Izpovedala sta, da sta bila zaposlena pri tvrdki Schell v Ljubljani ter da sta s ponarejenim pod« pisom polirja Franca Žontarja dvignila več zneskov po 100 in 200 Din. Tudi sta ogoljufala zidarja Svetka za njegov zaslu« žek in mu zapravila njegovo delavsko knjižico. Na mestni stražnici sta se pri« glasila iz strahu pred zasledovanjem ljub« ljanske policije m ker sta se klatila okrog brez posla. Novomeška policija je oba ktobra. Danes je bila nadaljevana prekinjena 17. partija med Capablanco in Aliehinam. Kljub nekoliko boljši poziciji se Capablaaci ni posrečilo doseči več kot remis. Odločitev je padla po 59. potezi To je sedaj že dvanajsta partija, ki je končala remis. Vremensko ooročilo Meteorološki zarod » Ljubljani 20. oktobra 1927 Višina barometra 308.8 m Kraj Cas .pazovanj- Ljubljana Maribor . , , Zagreb ,,,, Beograd i , t Sarajevo . > ■ Skoplje ... • Dubrovnik , ■ Split . , . i > Pr«h» 8. 03 'H38 763 9 £ S o C_i 118 11-0 87 ICO Smer vem 'r hrzine » metrih S 2 mirno Jo 10 10 Padavine Vrst« d ei dež * ton do t. m 30.8 18.0 7603 160 94 mirno dež 10.0 760 9 16 0 63 mirno ^ dei 2.0 762-9 16-0 98 mirno 10 dež 3.0 7fi0-7 20-0 84 mimo 5 dež 20.0 760-6 17-0 98 S 2 10 dež 9.0 761-7 8-0 - SW4 3 Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ob 17.10, Luna vzhaja o b2332, zahaja ob 1539 uri. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.2, najnižja 11.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek Milo jesensko vreme bo še trajalo. Triaska vremenska napoved za petek: Lahui vetrovi z raznih strani, spremenljivo, nebo, večinoma jasno. Tempsratura 14 19 stopinj. Morje skoraj popolnoma mimo. Spori IV« kolo prvenstva v Ljubljani« V nedeljo 25. t. m, se nadaljujejo v Ljubljani nogometne prvenstvene tekme v sledečem razporedu: na igrišču Primorja igrata ob 14. uri Primorje in Slavija, ob 15.30 pa Ilirija m Hermes. Rezervi Pri« morja in Slavije igrata ob 10. dop. na igri« šču Primorja, rezervi Ilirije in Hermesa ob 10. na igrišču Ilirije. V II. razredu igrata Panonija in Reka, in sicer ob 14. na pro« štoru Ilirije, Zimski šport v Mariboru. Ni še zaključena sezona poletnih šport« nih prireditev, a že je opaziti živahno gi« banje in priprave za gojitev zimskega športa, ki je doslej le slabo uspeval, če« prav ima Maribor ravno v zimsko šport« nem oziru radi terenskih ugodnosti na Po« horju prav ugodno lego. Večji razmah je zimski šport zadobil šele minulo zimo, ko je zimsko*sportna sekcija ISSK Maribora z večjo agilnostjo pospešila udejstvovanje in propagando za smučanje in sankanje. Skromni poizkusi prejšnjih let so se na mah s sodelovanjem SPD dvignili na zadovoljivo višino. Lani se je vršila prva smučarska tekma, ki je J 10 številu konkurentov in izvedbi pokazala ep napredek. ISSK, Maribor je priredil tu« di dobro uspelo sankaško tekmo na progi Ruška koča — Ruše. Zgledu Maribora je sledilo SPD, ki je tudi letos ustanovilo lastno sekcijo. Računati je torej, da se bo v letošnji sezoni zanimanje močno dvigni« lo in da se bodo lanskoletnim uspehom pridružili novi. Zimsko športna sekcija Maribora bo ra« zen sankanja in smučanja gojila tudi dr« sanje, tako da bodo v sekciji združene vse panoge zimskega športa in da se bo član« stvu nudilo možnost organiziranega udej« stvovanja. 2e prihodnjo nedeljo 3. t. m. bo «Mari« bor* priredil gorski tek Klopni vrh—Ruška koča (10 km), katerega namen je, seznani« ti športnike s terenom in preizkusiti njih vztrajnost, kajti omenjena proga, na kate« ri se bo letos po programu zimsko športne sekcije «Maribora» vršila glavna smučar« ska tekma, zahteva obilo napora. Razen omenjene tekme se bo vršila tudi smučar« ska tekma na progi Ruška koča — Mari« borska koča, ki je lani ugodno potekla. V načrtu sta tudi dve sankaški tekmi: na progi Ruška koča — Ruše za prvenstvo Slovenije in na progi Sv. Bolfenk—Pekre. Drsalci bodo pod vodstvom izurjenega mojstra izrabljali ugodnost mestnih ribni« kov, kjer bo odsek razen drsalnih tekem priredil tudi veliko zimsko«zabavno prire« ditev. Toliko o programu za letošnjo sezo« no, ki je na pragu in ki mora v vsakem oziru nadkriliti lanskoletne na večno lepem Pohorju. — Prijave Alanov za katerokoli zrmskossportno panogo sprejemata g. Še« pec, Grajski trg in g. Igo Baloh v Gospo« ski ulici Smučarji -- dijaki v Mariboru! Zimsko« športni odsek SPD je sklenil ustanoviti smučarski odlsek za dijake in dijakinje. V tem odseku se bo gojil samo za dijake in dijakinje smučarski šport, prvič teoretič« no, s predavanji in knjigami, pozneje pa praktično. Prijave in informacije daje: Ro» bert Kukovec, Gosposka ul. 2. Protest Jugoslavije JHS. Kakor prina« ša «Politika», je SK Jugoslavija kot hazen« ski prvak beograjskega hazenskega podsa« veza vložila protest proti saveznemu skle* pu, da se prvak BHP, ki do tega sklepa še ni bil definitivno, izloči iz tekmovanj za državno prvenstvo. Kakor smo informira« ni, je BHP kljub sklepom saveza odigral le jesensko prvenstveno tekmo, dočim po« mladanske, dasi je bila pred savezom raz« velj avl j ena, iz neznanih vzrokov ni hotel ponoviti. Stvar je dvignila tudi v zagreb« ških listi1 precej prahu. O sklepu saveza v tej zadevi bomo poročali. Program zimske olimpijsde v St. Mot ritzu je po objavi švicarskega olimpijske« ga odbora sledeči: 11. februarja: otvoritve« na svečanost in hockey na ledu; 12.: tek« me vojaških patrulj, tri hockey«tekme in konjske dirke na jezeru; 13.: drsanje na 500 m, hockey in drsanje na 5000 m; 14.: drsanje na 50 km, 10 km, 1500 m, umetno drsanje in hockey; 15.: umetno drsanje in hockey; 16 Dirke skeletona in bobsleigh« tekme; 17.: smučanje na 18 km; semifinale v hockeyju in bobsleigh; 18.: smuški sko« ki; 19.: finale v hoekeyju in zaključne sve« čanosti. Službena objava smuško*tehničnega odbora JZSS. Poziv na olimpijski trening. Trening se vrši pod vodstvom ing. Tunold Thorleif Hanssen«a, in sicer sledeče: 1. trening olimpijske smuške vrste v dobi od 20. novembra t 1. do konca januarja 1928. 2. trening smuških skokov vsako nedeljo. 3. Štirinajstdnevni tečaj v svrho spopolni* tve posameznikov v smuški tehniki, m si« cer v drugi polovici meseca februarja 1928. — Interesenti za trening vseh treh skupin naj javijo svoje naslove (ne glede na to, da so morda že prijavljeni za olim« pijski trening) do 5. novembra t. 1. tajniku smuško»tehničnega odbora JZSS F. Kopri« vi, Ljubljana, Aleksandrova 14., (Palača TPD.) — Za olimpijski trening naj po možnosti nominira vsak klub vsaj po ene« ga svojih krmarjev. Trenira lahko tudi krajšo dobo. vendar pa samo do konca de« cembra. Vstop v olimpijski trening po 1. januarju 1928 ne bo dovoljen. Trening se bo vršil predvidoma v Kranjski gori, Dov« jem in Bohinju. Udeleženci, ki bodo ab« solvirali celotni olimpijski trening, naj bo« do bodoči učitelji smučairstva v svojih klubih. — Vse strdke oskrbe za dobo tre« r.inga nosijo udeleženci sami. Preskrbljeno pa bo za najnižje cene. — Vse eventuelne informacije daje smuško tehnični odbor. — Tajnik. SK Ilirija — nogometna sekcija. Danes v petek ob 20. uri važna seja sekcijskega načelstva. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes zve« čer ob 18.45 se vrši v posebni sobi kavar« ne »Evropa« važen sestanek sekcije, na katerega se vabijo vse atletinje, predvsem pa Bernikova. Tratnikova ta obe sestri Jermolovi. Radi važnosti sestanka se zlasti imenoma navedene nujno naprošajo, da so sestanka udeleže točno in sigurno. — Na* čelnik. SK Svoboda, Ljubljana. Danes v petek članski sestanek ob 18. v lokalu (Gradi« šče). Vabimo gg. Zajec, Tassotti, Kovač Rado in Slavko. Boncelj, Koleša, Sušnik, Gaberšek. — Odbor. Gospodarstvo Težave našega hmeljarstva Resnica je, da se cene hmelju na svetovnih tržiščih dvigajo zaradi živahnega nakupovanja. Zal, ne morejo tega doslej trditi tudi Savinjčani, čemur je največ kriva neizkušenost novih izvensavinjskih hmeljarjev. Izkoriščanje te neizkušenosti bi v interesu vseh hmeljarjev lahko zatrlo ali vsaj pomagalo zatirati Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Do danes ni Hmeljarsko društvo objavilo v asopisih ničesar o tem, naj se hmelj ne ponuja tako vsiljivo in za vsako ceno, niti ni svojim članom razposlalo kakih svaril. Res je, da je delo Hmeljarskega društva naloženo le na par ramen, ker pretežna večina društvenih funkcijonarjev ne posveča v zadostni meri pozornosti društvenemu delovanju. Zato smatramo, da taki člani zaslužijo pri prvem občnem zboru metlo. S ponujanjem hmelja po sramotno nizkih cenah so se zaigrali težki milijoni, kar je hud udarec za vso Savinjsko dolino. Krivi so temu največ nekateri domači posredovalci, izraziti 370—380: baška <6> 315 — 325; baška <7» 260 — 270; baška <8> 200 — 205. Dunajska borca za kmetijske proizvode (19. t. m.) Občutno popuščanje tečajev v Ame liki je vplivalo na razvoj tendence tako v Budimpešti kakor tudi na Dunaju. Povpraševanje po pšenici je minimalno. Tendenca za turščico je nespremenjena, dočim je oves nekoliko čvrstejši. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: p š e-nica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 43.5 — 44; rž: marchfeldska 88.75 do 39.25; turščica: 27.25—27.75; oves: 30.5 — 31. Mok a v trgovini na debelo: domača 63 — 67, madžarska 62 — 65, romunska 60 — 62. Iz življenja in sveta Papestvo in fašizem Letos v septembru se je v Bologni vršil evharistični kongres, katerega so se poleg cerkvenih dostojanstvenikov udeležili tudi predstavniki fašistične Italije. Že tedaj so se v javnosti jeE raznašati glasovi, da je konflikt med Vatikanom in Mussolinijem poravnan in da bo papeževa posvetna oblast v kratkem obnovljena. O tem vprašanju se zadnje čase zopet mnogo piše in nekatere vesti vedo cek> povedati, da se bo Vatikan potom posebnega odposlanstva začel udeleževati delovanja Društva narodov v Ženevi, s čimer bi bila zopet dokumentirana papeževa posvetna oblast. Brat italijanskega ministrskega predsednika Araaldo MussoiM, ki ureja «Popok> d'Ttalia», je ponovno pisal o razmerju med Vatikanom in fašizmom, ter je zavzel napram vprašanju zelo ostro stališče. On povdarja, da ima fašistična Italija vse pogoje, obnoviti papeževo oblast in poravnati spore, ki so desetletja in desetletja delili palačo Chi-gi od Vatikana. Pri svojih člankih se Arnaldo Mussolini sklicuje ua vatikansko tezo. da nima posvetna oblast papeža nič opraviti z univerzalno historično funkcijo Rima, ki je sedež krščanstva. Zanj je tako zvano rimsko vprašanje rešljivo v okviru tendenc sedanjega režima. Amakto Mussolini se namreč boji, da se ne bi med kardinali ojačila misel, ki postaja zadnje čase vedno bolj aktualna: da bi bilo oportu-no povečati število neitalijanskih kardinalov. V tem pa vidi mož nevarnost, da bi Italija sčasoma izgubila papeža. O rimskem vprašanju je že ponovno pisal tudi vatikanski organ «Osservato-re Romano*, ki izrecno priznava, da je Italija zmožna ustvariti državo, kakršno potrebuje cerkev za vodstvo svoje funkcije v svetu. Zadnjih 50 let, pravi papeževo glasilo, je bilo pet de-cenijev težke preizkušnje za papeža in njegovo okolico. Poglavar katoliške cerkve je bil skozi 50 let poniževan v svojem dostojanstvu in le njegovi modrosti se je zahvaliti, da je cerkev ostala to kar je in da še ni bilo večjih žrtev. Kaj so čutili papeži, ki so bili jetniki Vatikana, kljub temu, da so vladali svet. je znano iz osebnih izjav Pija IX.. Leona XIII., Pija X., Benedikta XV. in Pija XI. Vsi ti papeži so bili Italijani in so z veliko bolestjo govorili o ponižujoči vlogi, katero je rimskemu papeštvu dodelila italijanska država. Rimsko vprašanje je glasom tolmačenja papeževega organa vprašanje splošnega pomena in se ne tiče samo Italijanov, ampak vseh kristjanov. Zato, pravi «Osservatore», je treba vzpostaviti svobodo in nezavisnost papeža, ki je sedaj kot jetnik Vatikana v oblasti Italije. Vatikansko glasilo končno priznava fašistom zaslugo, da je v Italiji zma- falo krščanstvo nad prostozidarstvom. ele fašizem je začel v šoli, v zakonodaji in sploh v javnem življenju vračati italijansko ljudstvo k Bogu ter je cerkvi dal, kar je njenega. Vatikan in Mussolini imata skupne interese in se bosta končno le sporazumela. * K tem vestem, ki jih v zgovornem sinhronizmu objavljata glavno fašistično glasilo in papežev organ, ie vsak komentar skoro odveč. Ni slučajno, da je Vatikan, ki ga že čudovito dolgo do- bo reprezentirajo laški papeži, odkril svojo ljubezen do hipernacijonalista Mussolinija, kakor je na drugi strani povsem razumljiva politična gesta laškega diktatorja, ki si je dal svoj civilni zakon sankcionirati v cerkvi in krstiti svoje otroke. Glavna stvar je obema potentatoma pač — utrjenje njune posvetne oblasti, z drugimi besedami, prevlada italijanstva. Pri tem pa je v interesu obeh zabrisati v svetu domnevo, da se je papeštvo podalo pod fašistično tutorstvo. Nekai tednov, preden je Irka Gibso-nova streljala na Mussolinija, je le-ta doba od sestre pokojnega papeža Pija X. v dar njegovo rdečo duhovniško čepico. Pravijo, da je to čepico Mussolini slučajno imel pri sebi, ko je Gibsonova izvršila nanj atentat, in da se je edino Papeževa posvetna oblast Mussolini: «Čuj me, Sve* ti Oče, prepusti meni zenw Ijo, in-obljubim ti, da se nikdar ne bom dotaknil tvojih nebes.® («L'Ere Nouvelle».) tej relikviji imel zahvaliti, da ga krogla ni ubila. Ta epizoda, ki mimogrede omenjeno figurira tudi v seznamu čudežev, na podlagi katerih hočejo Pija X. proglasiti za blaženega, je po zatrdilu poučenih krogov eden otipljivih razlogov, ki so pomagali v papežu odkriti simpatije za Mussolinija . . . Kardinal Gasparri, papežev državni tajnik in glavni inicijator pokreta za spravo med Vatikanom in K vi« rinalom. Italijani, Himalaja in severni tečaj Že nekaj let se govori o italijanskem poletu na severni tečaj in o laškem pohodu na vrh Himalaje. Polet raziskovalca Amundsena. ki se je izvršil v nalašč za to pripravljeni zračni ladji, je italijansko samozavest zelo podžgal in Mussolini sanja o tem, kako bi uvrstil tudi Lahe med tiste narode, ki so si pridobili največ zaslug za odkritje severnega tečaja. Ekspediciji je delala velikanske preglavice fašistični vladi in generalu No-bilu. Nobile je na vso moč pritiskal na to. da se osnuje nova ekspedicija, seveda taka, ki bo prinesla njemu novih časti in slav. Saj je dobro znano, kaHo se je Nobile proslavil zadnjič z Amund-senom. Medtem ko so smeli vzeti Norvežani s seboj le najpotrebnejšo obleko da niso preveč obremenili vodljive- ga zrakoplova, je naložil Nobile več uniform, med njimi tudi paradno obleko z neštetimi odlikovanji. Ko je «Nor-ge» letela čez tečaj, si je dovolil pristno italijansko komedijo. Oblekel se je v galauniformo, pripel nanjo vse rede in strumno stal pokonci ter gledal v neskončne nižave. Amundsen in tovariši so šopirnika gledali po strani, toda kot ljudje takta in okusa so to molče pogoltnili Pozneje, ko se je balon spustil na Aljaski, so Norvežani premrli in trdi od strahu spravljali zrakoplov na varno. Nobile pa se je oblekel v uniformo in se je ponosno sprehajal po snežnih poljanah. Ljudje so seveda častili samo njega, kajti vse druge, ki so bili od naporov in dolge poti razcapani, so smatrali za malopridne cigane. Ta gospod torej pripravlja novo eks-pedicijo, ki bo nastopila svoj polet spomladi prihodnjega leta iz Rima ter bo trajala nekoKko mesecev. Nobile pravi, da bo njegova ekspedicija imela čisto druge svrhe in cilje kakor Amund-senov polet. Ker pripravljata sličnj ekspediciji za leto 1929. tudi Nemčija in Rusija, hoče Italija ti dve državi prekositi, da bo zadoščeno fašističnemu ponosu. Polet bo denarno podprla mestna občina milanska, ki je istočasno ustanovila fond za italijansko znanstveno ekspedicijo na Himalajo. Nesreča filmskega igralca Dieterla Te dni se je v stanovanju znanega nemškega filmskega igralca Wilhelma Dieterla primerila nezgoda, ki bi bila skoro usodna za igralčevo karijero. Dieterle je dekupiral film «Abbejeva tajnost«, ki ga je njegova filmska družba v bližnjih dneh nameravala spraviti v promet, ko je nenadoma nastal električni kratki stik: dva deci-metra dolga iskra je objela filmski trak, kj ie bil mahoma ves v plamenih. Dieterle je hotel rešiti dragi trak, ki je ležal v bližini, toda bilo je že prepozno. Pri tem je igralec dobil težke opekline na obeh rokah. Na njegove krike je pritekla v sobo Dieterlova žena. Hoteč moža rešiti iz objemov zubljev je prišla preblizu gorečega celuloida in jo je plamen ožgal po obrazu. V tem so prihiteli ognjegasci, ki so igralca in njegovo ženo odpeljali v bolnioo. Ogenj so pogasili po dve uri trajajočem delu. Mož, ki mu je bilo 500 žen premalo Med ljudi, ki so mjeli največ žen in ki se jih kljub temu niso nasitili, spada bivši turški sultan Mohamed VI. Sedaj živi v Ženevi, kjer mu streže 12 slug. v ostalem pa se ne meša v javno življenje. Vendar še ni pozabil ljubezni Bivši sultanov harem je štel 500 oda-lisk in malo verjetno je, da je sultams v tem bil enak še kateri drugi Don Ju-an. Ko pa je Mohamed VI. moral dati slovo haremu in oditi v prognanstvo, so se tudi njegove odaliske razkropile po turškem svetu. V tujini pa se je starec zagledal v 22 letno dekle. Francozinjo Julieto Lepeonovo, hčerko ženevskega trgovca. In zgodilo se bo, kar se redko dogaja: sin Mohameda bo stopil pred džaurski oltar in se bo dal zve-zati po krščanskem običaju. Ko je sultan šel v prognanstvo, je vzel s seboj štiri prijateljice. Živel je ž njimi nekaj let v najlepšem sporazumu. Usoda pa je hotela, da je tudi njegov zmanjšani harem vzel žalosten konec. Ena prijateljica je izvršila samomor, druga se je smrtno ponesrečila na Ne samo da si oblečen, važno je, kako si oblečen. Da boš eleganten, v lep topli zimski suknj aii ulstu, si nakupi ta oblačila pri ivrdki Drago Schwab, Ljubljana. Najcenejši nakup vseh oblačil. železniški vožnji po Italiji. Ostali dve sta se prostovoljno ločili od njega in tako je ostal na stara leta sam. Mohamed VI. živi v vili ob Ženevskem jezeru. Star je toliko, da bi bil svoji nevesti lahko ded. toda 22 letno dekle pravi, da je še vedno zmožen ljubezni z orientalskim žarom. Poroka se bo vršila v kratkem in po cerkveni ceremoniji se odpeljeta bivši sultan in njegova mlada žena v Pariz, kjer si bosta ustvarila stalno bivališče. Na Templinskem iezeru pri Berlinu je v sredo demonstriral znani športnik Fritz Oppel zanimive poskuse s svojim rekordnim čolnom »Oppel II«. Športnik ie namreč stavil s svojimi znanci, da bo sledil letalu, se povzpel nanj ter se v polnem poletu zopet izkrcal iz njega. Navzoči so bili zastopniki tiska in mnogih sprotnih udruženj. Letalca Kaab in Katzenstein sta vzletela ter sta letela nizko nad vodo. Oppel jima je sledil s svojim čolnom. Letalo je imelo na koncu pritrjeno visočo vrv, katere se je poslužil pilot Schindler, ki se je zanjo vjel ter splezal po nji na aeroplan. Pol ure pozneje se je izvršil poskus v obratni smeri. Letalo in čoln sta jo rezala drugo vštric drugega in Schindler se je spustil po vrvi na krov čolna, M mu ie sledil, ga dosegel in s tem dobil dogovorjeno stavo. X Ločitev zakona v Italiji otežkočena. Italijansko civilno pravo ima vrzel, katero so opazili naveličani zakonci ter so io izkoristili v svoje dobro, če se nista mož in žena razumela, sta lahko prosila za tuje državljanstvo in sta na podlagi tega državljanstva lahko zahtevala ločitev. Brez formalnosti sta potem lahko stopila v nov zakon. Čez čas iima je država zopet priznala italijansko državljanstvo in vse je bilo po starem, le da sta bila razvedena. V novejšem času so prišle pravne instance tem manipulacijam na sled in fašizem je sklenil ta nedostatek odpraviti. Nedavno je izšel dekret, ki zabraniuje vrnitev italijanskega državljanstva takim osebam, ki so prostovoljno resignirale nanj samo iz razloga, da bi se ločile in ponovno poročile. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Zveze z Nemci so sociialen zlocm Pred občinskimi volitvami v štajerskih mestih. Nemška invazija v slovenske dežele je imeila predvsem gospodarske tendence, isto kakor prodiranje evropskih trgovskih narodov v afriške in azijske dežele. Gospodarsko zasesti vse važnejše trgovske in prometne postojanke v naših pokrajinah, to je bil načrt nemškega nacijonalnega gospodarstva. Ta načrt ie šel lepo v klasje. Saj ga je podpirala nemška dunajska in berlinska vlada, neprestano hrano mu je dajala ekspamzivnost nemškega kapitalizma. Slovenci niso imeli lastne države, vedno so tlačauili državam, v katerih so vladali gospodarsko močnejši narodi Države niso imele interesa, da bi podpirale gospodarsko in kulturno povzdigo Slovencev. Cim bolj so Slovenci gospodarsko in kulturno zaostajali, tem bolj je to dejstvo prihajalo v PTid ekspanzivnosti nemškega kapitalizma ln nemškega kulturnega absolutizma. Na svojih lastnih domačih tleh so se Slovenci morali desetletja boriti za vsako novo šok), z lastnimi sredstvi so morali vzdrževati na lastnih tleh svoje narodne šole. Nemci so v svojih deželah imeli nebroj šol, zato so mogli vsa sredstva uporabljati za ustanavljanje Sudmarkinih in Schulverein-skih šol po naših trgih in mestih. Borba za kulturni napredek je bila borba za gospodarsko bodočnost in za gospodarsko osamosvojitev slovenskih pokrajin. Nemci so vedeli, zakaj se tako trdovratno upirajo kulturnim zahtevam Slovencev. Kulturen Slovenec bi imel večjo odporno silo proti gospodarskemu izkoriščanju, upravno in sodno postopanje je bilo dolga, dolga »desetletja nemško, da slovenski človek ni mogel imeti hitrega in uspešnega stika s tem poslovanjem in da je bil prisiljen zadovoljevati se z onim udejstvovanjem, katero ga je spravljalo v stik kvečjemu z domačim županom ali župnikom. Gradovi in ve-leposestva so bila v nemških rokah, nad njivami, polji in gozdovi je vladal nemški duh, kmet je pred nemškim grofom drgetal, kakor na dan večne sodbe. Tovarne so bile v rokah nemškega kapitala, slovenski delavec je bil zaradi svoje narodnosti, zaradi svoje »manjvrednosti« komaj za po-metača dober. V uradih so slovenskega človeka zmerjali, tako da se je raje odrekel pravicam, kakor da bi bil kakor pes oblajan. Vse to se je dogajalo, ker je bil naš človek zaničevan in preziran, ker je bil v očeh Nemcev manjvreden, ker je bil Nemec gospod, naš človek pa suženj in hlapec. Nad našimi dušami je vihtel bič cinizem nemškega kapitala, brezsrčnost nemške gospodarske moči Naši ljudje so živeli v najhujši socijalni odvisnosti z vsemi posledicami razmerja močnejšega nad slabejšim. Boj, ki se ie vnel, ie bil v svojem jedru gospodarsko-socijalen boj malega hi zani-čevanega slovenskega človeka proti izkoriščanju po narodnem gospodarstvu, katero je bilo v nemških rokah. Vse naše narodne borbe so bile in so borbe izrazito socijal-nega značaja. Problem malega naroda je njegov socijalni problem, njegove težnje gredo za tem, da doseže gospodarsko neodvisnost, zboljšanje svojega socijalnega položaja. Sentimentalnost na stran. Socijal-na borba gre tudi preko narodnih in izven narodnih borb. Ona je odmev in izliv upora slabejšega proti močnejšemu, hotenje izenačiti dolžnosti s pravicami. Nemci so bili v naših deželah nositelji teženj močnejšega ln zato je bila naša socijalna borba istočasno tudi narodna borba, ker reakcionarno zatiranje slabejšega po močnejšem ni imelo svojih motivov samo v grobo materi-jalističnih tendencah, ampak tudi v nacijo-nalnokulturnih težnjah Nemcev. Ker je tujerodni element nosilec gospodarske pre-potence, zato je naša vsenarodna slovenska sorijalna borha tudi nacijonalno pobarvana. Zavest naše narodne skupnosti, naših narodnih pravic nam v tej socijalno-gospodarski borbi daje večji ogenj in vnemo. V tej borbi bi morali biti vsi eno, ker vsi nosimo na sebi pečat socijalno-gospo-darsko slabejšega napram gospodarsko ja-kemu Nemcu. Kdor se ne čuti eno in ne dela v tem smislu, je ali gospodarsko jak, da mu je zamrl vsak čut za socijalno revno skupnost, ali pa je nemoralen špekulant, ki zasleduje gotove partikulame namene, ki z interesi socijalno šibke narodne skupnosti nimajo nobene globlje zveze. Politična svoboda je sicer pozicije gospodarsko šibkega slovenskega človeka poja-čala, vendar pa borbe ni ustavila. Ta gre naprej, ker boj še ni dobojevan. Socijalne razlike so še globoke. Po naSh deželah vbetonirani stebri nemške gospodarske ekspanzivnosti in socijalnega izkoriščanja se s krepko vztrajnostjo branijo proti usodi, ki pravi, da bodo zadnji postali prvi. Nem-štrvo ima po naših krajih močno moralno in gmotno zaslombo v Avstriji in v rajhu. To Nemštvo čuti enoto, državne meje ga ne ovirajo. Pri Nemcu je najbolj razvit naci-janalni čut čut narodne skupnosti. Zato se trudi, da pozicij pri nas ne izgubi, da vedno afirmira svojo eksistenco, keT to je potrebno za vsenemško državno, gospodarsko in kulturno politiko. Kdor to eksistenco jača, podpira vsenemško politiko, proti kateri je naš živel} vodil in vodi najtežjo sodjalno-gospodarsko borbo. Nemške manjšine po naših štajerskih mestih niso manjšine. One so gospodarske sile s socijalno reakcionarnimi tendencami napram soci-ialnim in gospodarskim zahtevam našega naroda. Dokaz: nemške fabrike so dobile stotine glasov v čisto slovenskih krajih. Tudi za to gre: fabrike ne smejo glasovati. V tem je socijalni problem, ne politični ali nacijonalni. Jačanje pozicij Nemštva je slabitev naših socijalno narodnih borb Pod tem vidikom se morajo vršiti občinske volitve v štajerskih mestih. Palce, ki nas je tepla, ne smemo poljubljati. V tem bi bil znak naše moralne manjvrednosti. Ponos človeka je človekovo bogastvo. Huro Lago: Doživljaji v kupeju «Doma sem iz Andaluzije, imenujem pa se Chonchita«, je pripovedovala lepa soseda, ki mi je sdela nasproti, potem pa je pristavila s tišjim glasom: »Oni tam v kotu ie moj mož«. Pokaza-lala je s prstom na gospoda, ki se je stiskal k steni in bral časopise. Vlak je drevil iz Toulosa v Marse-ille. kjer je imel priključek na Genovo. V kupeju smo seedli štirje: Chonchita, njen mož. neki neznan moški in jaz. Chonchita me je takoj prevzela. Imela je velike, temne, sladke, že na prvi pogled zapeljive oči, ki so se melanholično poigravale z mojo dušo. Imel sem občutek, da sem ves v njeni oblasti, kakor otrok v materinem na-ročiu. Opravičil sem se. da ne morem sesti drugam kakor njej nasproti Odgovorila mi je z ljubko kretnjo glavice, za katero sem hotel žrtvovati svoj spanec. Zazrl sem se v njene oriientalske oči, ki so me tako pritezale. Opazoval sem njeno dolgo, vitko, tenko postavo in obšla me je želja, da bi dražestno sopotnico poljubil na čelo. »Gospa ali gospodična,* sem začel, »ali se peljete na morje?« »Na morje in na solnce.« ie odvrnila. »Peljem se v San.to Margherito. Omo-žena sem.« Gospod v kotu ie obrnil list časopisa. »Očividno ga zelo zanima, kaj je novega,« sem rekel Chonchiti »O ne...« je odvrnila. »Sporekla sva se. Prepirček, kakršnih je med zakonci na stotine. In sedaj molčiva do cilja ...« »O, če se zakonca sporečeta. je vedno dobro znamenje,« sem rekel. »To pomeni, da se imata rada.« »A, kaj še... Jaz ga Drav nič ne maram!« je rekla Chonchita. Po hodniku je pridirjal strežaj, sunkoma odprl vrata kupeja in za vpil: »Vagon restavrant, druga serija!« Gospod v kotu je vstal in malomarno izginil skozi vrata. Sosed mu ie sledil. Ostal sem sam s Chonchito. In sem čutil, kako me pogled ognjevite Anda-lvzvanke boža in miluie, kako me njena bližina razvnema... Začel sem izgubljati oblast nad samim seboj. »Vaš mož je odšel na obed?« sem vprašal. »Na obed,« je odgovorila Chonchita. »In ga ni sram, da ste ostali v kupeju s tujcem?« sem sočutno pristavil. »Gospod, kaj vendar govorite!« Chonchita je planila pokonci. Pokril sem obraz z rokama, da bi se vsaj za trenutek odtegnil njenim demonskim pogledom, ki se jim nisem več mogel ustavljati »Nesrečni ste!« sem pristavil čez nekai časa. »Kaj bi o tem!« ie dodala Chonchita. Vlak ie brzel dalje. Sedela sva brez besede, pogledovala zdaj skozi okno, zdaj drug drugega... Nenadoma pa je Chonchita šinila s sedeža in me je prijela za roke. Vrgla se mi ie v naročje. »Nesrečna sem. da ni moči povedati kako,« je zaplakala in se me oklenila z obema rokama- Njen glas je bil kakor godba, njene roke so bile alabastrno bele in tople kakor dih ljubezni. Obšlo me je hrepenenje in sem jo poljubil, ona pa mi je začela pripovedovati zgodbo svoje mladosti: »Bil je mlad. lep. visok moi dragi Mlad kakor vi. In morala sem ga pustiti — onemu na ljubo. Ljubil me je in jaz sem ljubila njega. Ta pa ni vreden žarka moie ljubezni« Vrnila se je na svoj sedež in se je zleknila po baršunu. Lepe oblike njenega telesa so odražale skozi preprosto, lahno obleko. Postal sem drzen. Pogladil sem jo po čelu. po laseh in sem jel šepetati: »Chonchita... ubožica... ko bi vas mogel ljubiti jaz... Ali mi dovolite?« »Ne. Ne vem.« je odgovorila. Dovolila pa je, da sem io ljubkoval in poljuboval na lase in na čelo. Ah. čutil sem do nje več nego strast, ki brzo mine. Spomnil sem se svoje mladosti Čutil sem se boga, gospodarja v raju, Kje pač živi mlad človek, ki razmišlja o vseh posledicah, če se mu nudi ljubezen? .. »Moj Bog, da naju ne bi kdo zalotil! Ne, ne! Dovolj je sedaj. Pusti me! Toliko poljubov... Toliko sreče...« Chonchita je ponavljala besede zelo naglo, še enkrat me ie vroče in strastno privila k sebi. nato pa je dejala: »Oprosti moram si urediti lase!« To rekši je vzela mali ročni kovčeg in je izginila na hodnik. Jaz na sem se zasanjal v to ženo in sem ugibal, kaj naj storim, da postane Chonchita za vedno moia. Cez čas se je vrnil gospod iz restavracije v svoj kot Gledal sem ga po strani in sem mislil, kako se ženske dolgo odpravljajo. Kmalu se je vlak ustavil. Marljivi bravec časopisov je vzel kovčeg iz mreže in se ie začel pripravljati, da izstopi. Bili smo v Cannesu. Mene so jele njegove priprave vznemirjati. Vprašal sem ea: »Oprostite, gospod, ali ne boste počakali gospe? Vaša gosoa se še ni vrnila.« »Moja žena? Kakšna žena? Jaz nimam žene.« »Oprostite vendar, dama. ki mi je sedela nasDroti... Saj je bila vendar vaša žena?« »Nikakor ne, motite se, gospod! Jaz sem samec, a kar se tiče dame, ki je bila preje v našem kupeju. vam moram povedati, da sem videl, kako ie izstopila v Toulonu.« »To je prevara!« sem vzkliknil. Odgovora nisem več slišal. Gospod je izstopil, vlak se je začel spet pomikati. Stopil sem na hodnik. Nikjer žive duše. Drugi sopotnik, ki je bil preje v kupeju in ki je opazil moie vznemirjenje, je trikrat ponovil: »Tudi iaz sem videl, da je izstopila v Toulonu.« »Kako?« sem vprašal. »Ali ie pustila blaznico tu? Mar je imela s seboj samo majhen ročni kovček? Ali me je nalagala?« Instinktivno sem si hotel zavozljati ovratnico. In tedaj sem zapazil, da je iz vozla izginila igla z briljantom. Nato sem se potipal za žep — listnice ni bilo nikjer. Bilo mi je, kakor da ie treščilo vame Kaj naj storim? Kako nai dohitim Chonchito? Ah, ta lažnivka, sleparka, tatica... Hlinila je ljubezen in me je okradla do zadnjega beliča... Kaj sedai? Vlak je,drevil naprej. Poklical sem sprevodnika in sem mu naznanil dogodek, v mislih preklinjaje Chonchitino ljubezen, ki me je stala v tako kratkem času več od vseh mojih ljubezenskih doživljajev do tega srečanja v kupeju. 5 Hali onstran Mc Slovensko učiteljstvo v starih pokrajinah Italije Cela dolga vrsta slovenskih učiteljev je bila poslana na šole v stare pokrajine med italijansko ljudstvo, po večini v gorate kraje Pijemonta, pa tudi v Toskano in v Abruzze. S tem dejanjem so Italijani samo spremenili svojo taktiko preganjanja slo« venskega učiteljstva. Do letošnjega leta so jih odpuščali, da so morali iti s trebuhom za kruhom čez mejo, zdaj pa so jih začeli prestavljati v kraje, v katerih našemu uči* ieljstvu ne bo mogoče izhajati. Prvi po« zdrav, ko so prišli na svoja mesta, je bil ta, da so dobili najslabše razrede; da, po« znamo slučaje, ko poučujejo celo v kleteh. Ponekod so celo take razmere, da bi mo= rali kmali učitelji in učiteljice sami po* metati šolo. Domačini, posebno inteligenca, ki je repolna šovinističnega fašistovskega du« ..a. je gledala nove učitelje kot neznano čudo, češ, to so nasprotniki Italije, ki so poslani za kazen v tc kraje. Oblasti so nmogo pred prihodom učiteljic in učite® Ijev na svoja mesta, obvestile orožnike in didaktične ravnatelje, kako nevarni ljudje pridejo med nje, da je treba radi tega do* bro paziti nanje. Saj so nekateri orožniki in ravnatelji učiteljem celo sami povedali, da imajo nalogo, da jih nadzorujejo. Celo tako daleč je šlo ponekod, da so jim do« bili stanovanja pri znanih fašistih, da bi jih lažje nadzorovali. Ljudje so seveda vse to izvedeli in mislimo si lahko, da so od prenapetežev in tudi od zastopnikov oblasti padale najrazličnejše opazke na njih račun. Najmilejša opazka je bila «Tirolec», za« kaj ti ljudje, posebno v Pijemontu in v Abruzzih ne poznajo Slovanov. Padale so tudi besede kot «Avstrijec», +.J& st. zjgz Ihili vijlan Ujv pristojbuui. jt, oparlcu ii obe/uun. z /uiročilzrtru,^,-ctr n oglasu a* onabcua. Čtkovru, račuA, polhu, trn. ailiuc* fy/thlj/uta.,Jl nef/a. JLali, oglasu, bir jluiljcr u parrieLovaln* tsu xoajaL na, tuamuiA' obcuuLoav: vsaka btstudcu ^opar-.—Naj-manjši ZJiasak Vin> 5'-, VrietojbuLau za, Jifrv.Du1.3-. tuUtucl vcm}u Stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 1—3 sob, s kuhinjo išče gospa, ki je cel dan odsotna. Dotični, ki ga preskrbi, dobi nagrado. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 33353 'k 4 1 ali 2 sobi s kuhinjo želim za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Trgovec 78». 33378 Malo prazno sobico išče invalid. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pritličje«. 33307 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33306 Pisarniško sobo svetlo, iščemo v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Sredina». 33276 Lepo sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v bližini cestne železnice oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra>. 33310 2 opremljeni sobi veliki in zračni, s posebnim vhodom, parketom in električno razsvetljavo, pripravni tudi za pisarno, v bližini cestne železnice, oddam s 15. novembrom. Ogled do 2. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 33309 2 sobi za pisarno v pritličju, s posebnim vhodom, sredi mesta (Miklošičeva cesta) takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33346 opremljeno sobo oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33350 Preprosto sobico s posteljo išče mirna gospodična za takoj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33234 KapiUU 25 delnic Jadransko - podunav. banke in dobro ohranjen ročni dvokolesni voziček z diro poceni prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33256 Klavirji-pianini svetovnih inozemskih tvrdk, po znatno zn žanih cenah vedno v zalogi! Prodaja tudi na obroke! Vsa popravila in ugiaševanje strokov nja na?ih iz d.lkov i i o nj h izMStn kvalile i Gramo'~oni od 345 Din, violine cd 95 Din dalje mandoline od 135 Din, ci.re od 192 D n, ročne harmonike od "5 Din dal e. K'tare, tamburice lesena in pločevinast pihala itd, po izredno nizkih cenah direktno s tovarn škega sk'adišča 8 dni na ogled Vsako glasbilo lahko »rnete, če ne ugaja! Velik kata og zastonj! Zahtevajte ga tako; od tovarn, skladišča HREINEL a HEROLD tovarna glasbil, gramafonov in harmonik MARIBOR št. 101 Trgovci zahtevajte engros cene. ,,/UNiPER ic-eju (ranMsko žgaaiez Driniev m eksUa^ion je najboljše "sredstvo proti levmatizmu glavo boiu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd OoDi se v vsaki apoteki drogeriji 'n trgovini Glavna zaloga i Vitomcr Dolinšek Agentu r a (,Juniper(' Celje, Gosposka ulica št. 25» 11 Ii za prodajo brezkonknrenčnega art kla se v vseh mestah iščejo. Potreben je kapital do Din 4.000-—. Ponndbe na ..Jugoada" Celje. ..©GLJE" Produktorji sladkega oglja so naprošeni pošiljati svoje natančne detajlirane ponudbe na naslov: »Alpinea" Trst, Via Cologna 14 L. Mlkuš Mestni trg Stev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic "....................... KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Mag. št. 29252/27. Ref. IX. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 12 železnih in 2 Lutzovih peči za mestno klavnico. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v zapečatenem zavitku pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do 24. oktobra 1927 do U. ure dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad. Mettni magistrat ljubljanski, dne 18. oktobra 1927. Pevsko društvo ,.Vranska Vila" naznanja tužno vest, da je preminul njen ustanovitelj in častni član, gospod loan Kramar Šolski upravitelj v pokolu Blagemu pokojniku časten spomin! Vransko, dne 20. oktobra 1927. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo iskreno ljubljeno mamico, staro mamico in sestro, gospo Marijo Knez ki nas ie zapustila danes, po dolgem, vdanem trpljenju v 74. letu svoje starosti. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, dne 21. oktobra ob 16. uri iz hiše žalosti Gaberje 79, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 22. t m. ob 7. uri v opatijski cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Celje - Gaberje, dne 20. oktobra 1927. v Žalujoča rodbina Knez. Urejuje Dnom Ravtj«. fcxfaj» » Komoreij «Jntri» Adoif Ribnik«. Z* N »rodno tiskarno dd kot tiskimri. Fran Jererfck z. ^ M_i T