leto XLiv, št. 35 Ruj, 5. septembra 1991 cena 17 dinarjev Trideset let Kmetijskega liombinata Ptuj ^^^^^3 Pred Slovenskim festivalom domače zabavne glasbe strani 7—11 Za otroke gre. gos^a ministrica stran 4 UVODNIK- Dvaindvajsetič dobrodošli na Ptuju Od petka do nedelje bomo v Ptuju prisluhnili ansamblom do- mače zabavne glasbe, ki se bodo v dvorani Center potegovali za Or- fejeva odličja ter za nagrade občinstva in strokovne komisije. Tudi tokrat je organizator Zavod Radio Tednik skupaj z Zvezo kultur- nih organizacij Slovenije pripravil pester program, tako bo vsak dan posebno doživetje za ljubitelje domače zabavne glasbe. V petek se bodo ansambli potegovali za zlate, srebrne in bro- naste Orfejeve značke, v soboto od strokovne komisije izbrani pet- kovi ansambli za nagrade občinstva, v nedeljo pa bomo slišali nove skladbe, ki jih bodo izvajali doslej zlati ansambli. Obeta se nam torej pester in zabaven konec tedna, ki bo neko- liko popravil oziroma popestril letošnje nič kaj vzpodbudne čase. ki jih vsakodnevno spremljamo preko naših medijev. Domača zabavna glasba in veliko zvestih poslušalcev in Ptuj je s svojim jestivalom simbol prikaza dosežkov na tem glasbenem področju in dejavnosti ansamblov. Muhasto vreme nas je prisililo, da smo festival dokončno preselili v dvorano. Morda okolje res ni takšno, kot smo za festival bili navajeni, sprejme pa še več ljudi in prireditev je zanesljivo izvedena. _ Vsem obiskovalcem festivala želimo veliko glasbenega užitka, ansamblom — našim gostom pa veliko dobrih nastopov. . ^ Franc Lačeny (Foto: O. M.) (Foto: L Ciani.) IVO se končuje poletje. se pričenja festival (Foto: V. Topolovec) Zagotovite si vstopnice pravočasno... Plakati vabijo... (Foto: I. C 2 - DOMA IN PO SVETU 5. september 1991 — TEDNIK 24. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CEUU m BODO ODPRLI 13. SEPTEMBRA || Sejemski prostor v celoti razprodan Od 13. do 22. septembra bo v Celju 24. mednarodni obrtni sejem, na katerem bo razstavljalo okrog 350 domačih in več kot 60 tujih raz- stavljalcev. Ne glede na vse težave, ki so spremljale priprave, je orga- nizatorjem (Zavodu Golovec in podjetju Step) uspelo v celoti prodati sejemski prostor okrog 45 tisoč kvadratnih metrov površin. Največji osip je pri tujih razstavljalcih, saj jih je bilo lani samo- stojno ali prek zastopništev okrog 250. Manj pa bo tudi prodajalcev iz drugih delov Jugoslavije. Srbskih razstavljalcev bo približno toliko kot lani, največ dobaviteljev strojne opreme. Sodelovanje v Celju pa so skoraj v celoti odpovedala podjetja in zasebniki iz Bosne in Herce- govine ter iz kriznih območij sosednje Hrvaške. Prodajalci južno od Zagreba so sodelovanje odpovedali zaradi strahu pred potjo do Ce- Ija. 24. mednarodni obrtni sejem bo predvidoma odprl predsednik Predsedstva Repbulike Slovenije Milan Kučan. Že po tradiciji bodo sejem spremljale številne druge prireditve. Med pomembnejšimi je srečanje obrtnih zbornic dežel Alpe-Jadran. Slovenska obrt je v tem trenutku v hudih težavah, tudi zaradi odprtih vprašanj v zakonodaji. Prepričani so, da nova zakonodaja onemogoča svoboden pretok blaga, financ in ljudi. Na ta in še druga vprašanje bodo opozorili na strokovnih posvetih in srečanjih v okviru letošnjega celjskega sejma. [y,jQ Predavanja za vinogradnike Bliža se trgatev grozdja in vsak vinogradnik se počasi pripravlja na spravi- lo svojega pridelka, ki ga je med letom z vsem srcem in trdim delom negoval, čuval pred boleznimi ter opravljal vse druge agrotehnične ukrepe. Vinogradnike pa čaka še najtežje in najbolj strokovno delo — kletarjenje. V pomoč vsem pripravlja Vinogradniško-sadjarsko društvo Haloze strokovna predavanja. Prvo bo v nedeljo, 8. septembra, ob 8.30 v Osnovni šoli Cirkulane, drugo pa naslednjo nedeljo, 15. septembra, ob enakem času v dvorani KS Pod- lehnik. Tema predavanja bodo opravila vinogradnika v času trgatve. Predaval bo magister Tone Skaza. Novembra bo društvo organiziralo še predavanje na temo, kdaj in kako preta- kamo. Predavanje bo po enakem redu v nedeljo, 17. in 24. novembra. Iz vodstva društva pa sporočajo tistim, ki že znajo dobro kletariti, da prinesejo s seboj vzo- rec svojega vina. Za pokušino! jB Novo vozilo za gasilce v Senešcih Prizadevni seneški gasilci so v nedeljo slavili: krstili so novo gasilsko vozi- lo, ki so ga kupili s pomočjo krajanov in gasilske zveze, izdatno pa so pomagali tudi sami. Pokrovitelj prireditve in boter novega avtomobila je bil lastnik trgovi- ne Breg v Senešcih Franci Zelenjak. Krst novega avtomobila. (Posnetek: Laura, Gorišnica) Gasilsko društvo v Senešcih je bilo ustanovljeno leta 1952. Leta 1973 so kupili svoje prvo vozilo in jim je dobro služilo vse do lani, ko so se odločili za nakup novega. ~ Nedeljsko slavje so obogatili s krosom, srečelovom in veselim delom. MG Tradicionalni bistriški teden med 11. in 15. septembrom Kljub nekaterim pomislekom so se pri Turističnem društvu v Slovenski Bi- strici odločili, da tradicije bistriških tednov ne bodo prekinili. Letošnjega bodo odprli v sredo, 11., zaprli pa v nedeljo, 15. septembra. Potekal bo pod geslom »Zdravo okolje in prehrana«. V ta namen je Turistično društvo Slovenska Bistrica skupaj z generalnim po- kroviteljem, zasebnim podjetjem AVTOFINAL, sklicalo danes tiskovno konfe- renco, kjer so novinarjem predstavili vse letošnje posebnosti. Posebej se bo tudi tokrat predstavil Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica in bistriške Mesnine, Vi^^ Topolovec Prenova ptujskega javnega stranišča v okviru obnove ptujske tržnice so sredi prejšnjega tedna že pričeli adapta- cijo edinega ptujskega javnega stranišča. Zvedeli smo. da dela potekajo po na- črtih in da bo prenovljeno stranišče tudi precej modernizirano, predvsem pa bolj čisto, kot je bilo do sedaj. To pa je v največji meri odvisno od nas Ptujča- Foto: M. Ozmec V ormoško-ljutomerskih goricah klopotci že postavljeni v sredini avgusta, ko se prične grozdje mehčati, ob veliki maši postavljajo v Slovenskih goricah na območju ormoško-ljutomer- Klopotec, ki so ga postaviti pred gostiščem Jeruzalem, ni med največjimi v tem delu ormoško-ljutomerskih goric; pri Maleku najdete še večjega. (Foto: VT) skih goric klopotce. Njihov prvo- tni namen je bil odganjati ptiče, lačne škorce in nikdar site vrab- ce. Ti se jih spočetka res bojijo, pozneje pa se jih privadijo in prav »pridno« obirajo grozdje. Danes je postavljanje klopot- cev bolj simbolično dejanje. Na- ših vinorodnih krajev si brez teh velikanov z velikimi vetrnicami, macijeki, ki tolčejo po kostanjevi ali bukovi deski, z močno metlo ali repom na kraju, da veter klo- potec lahko obrača, ne znamo predstavljati. Današnji klopotec ne predstavlja več s svojo veli- kostjo razsežnosti vinograda, ker ga ponavadi postavijo ob kakšni hiši ali na sepu tudi tisti, ki vino- grada ne premorejo ali pa ga imajo zelo malo. V osrčju jeruzalemskih goric so klopotec postavili 17. avgusta, dva dni po »obveznem« datumu. Branko Fifnja, ki vodi gostišče na Jeruzalemu, je povedal, da je bilo letošnje postavljanje skrom- nejše v primerjavi z lanskim. MogočerT klopotec je postavljen tudi pri zidanici Malek in nekaj po vsej vinski cesti med Miha- iovci in Jeruzalemom, ki pa je v teh dneh, ko bi se že morala po- znati turistična sezona, prazna. Tudi o tem problemu sva se pogovarjala z Brankom Fifnjem. Žalosten je, da danes, ko imaš na poti proti Jeruzalemu kaj poka- zati, ni tistih, ki so jim namenjeni postavljeni klopotci ali urejena zidanica Malek s pokušnjo vina, vinskim muzejem in kapelo, ali pa so redki. Kljub vsemu pa ni izgubil volje do prireditev, s ka- terimi bo popestril ponudbo na Jeruzalemu. Čez kakšna dva ted- na, ko bo ranina že zrela in ko bosta na voljo kostanj in mošt, bo za vse tiste, ki imajo radi stare običaje, »ponudil« tudi domačo miziko iz frajtonarice. Vida Topolovec GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH 120 let trških pravic v nedeljo bodo v Gradišču v Slovenskih goricah praznovali 13. krajevni praznik in 120-letnico tr- ških pravic. Osrednji dogodek praznovanja bo položitev temelj- nega kamna za novo telovadnico pri osnovni šoli. Program prireditev so pričeli že minulo nedeljo, ko so pripra- vili nogometni turnir za pokal krajevne skupnosti. Praznovanje bodo to nedeljo v tem idiličnem trgu v Slovenskih goricah pričeli ob 9. uri s koncertom godbe na pihala. Takoj za njim bodo v kul- turnem domu odprli dve razstavi — o zgodovini Gradišča in kuli- narično razstavo. Prvo pripravlja profesorica zgodovine Nataša Kolar, drugo aktiv kmečkih žensk. Ob 13. uri bodo položili temeljni kamen za telovadnico pri osnovni šoli, ki jo bodo gra- dili z denarjem iz občinskega sa- moprispevka. Nato pa bodo obi- skovalci videli zanimivo povorko gradiških društev, organizacij, obrtnikov in kmečkih opravil. V kulturnem sporedu po povorki bodo nastopili šolarji in pevska zbora župnišča sveta Trojica. Posebej zanimiva bo razstava o Gradišču, ki je pred 120 leti dobilo trške pravice. 19. julija 1971 so namreč prebivalci tega kraja zaprosili visoko cesarsko deželno upravo v Gradcu, naj Sveto Trojico povzdigne med de- želne knežje trge. Takrat je imela 64 hiš in 324 prebivalcev. V za- četku oktobra je notranje mini- strstvo s sklepom povzdignilo ta kraj v trg. Tako je dobil pravico do vsakoletnih sejmov. Najpo- membnejši se je ohranil do da- nes —- imenujejo ga jesenska kvaternica, priredijo pa ga vsako tretjo nedeljo v septembru. d. 1. Cvetoča agava v Mihalovcih Na dvorišču znanega vinogradnika Jožka Slavinca v Mihalovcih ob vinski cesti za Jeruzalem imajo cvetočo agavo, ki je prava velikanka. Od korenin do vrha meri med 5 in 6 metri. Kaže, da so Slavinčevi to poletje kar navajeni obi- skovalcev, ki se ustavijo in pridejo na dvorišče, da si ogledajo cvetočo velikan- ko. Mlada gospodinja je povedala, da naj bi bila po pripovedovanju starejših ljudi njihova agava stara okoli 50 let. Letos maja je iz njene sredine pričelo rasti »deblo« in se vidno dvigovalo v višino. Kmalu je na vrhu zrasla še »krošnja«, ki cveti že ves avgust. Zanimivo je to, da se je listje že povesilo in ko bo rastlina to jesen odcvetela, bo tudi odmrla. Vida Topolovec Cvetoča, skoraj 6 m visoka agava na Slavinčevem dvorišču. (Foto: VT) Petnajsti krajevni praznik v sredini septembra Štirinajst let so Podgorčani praznovali krajevni praz- nik konec julija in v začetku avgusta. Letošnjega, petnaj- stega, v nekoliko skromnejši obliki, so zaradi znanih do- godkov minule vojne v Sloveniji prestavili na 14. in 15. september. Razstavo cvetja in domačih dobrot ter kole- sarski trim bodo imeli v soboto,-14., osrednja slovesnost pa bo v nedeljo. 15. septembra, s proslavo, bogatim kul- turnim sporedom in odprtjem ter blagoslovitvijo novega gasilskega doma v Podgorcih. Vida Topolovec PRIBALTIK: Generalna se- kretarka Sveta Evrope Francozi- nja Catherine Laiumier je napo- vedala, da lahko Latvija, Estoni- ja in Litva postanejo polnopra- vne članice tega sveta že januarja prihodnje leto. V naslednjih led- nih bi lahko dobile tudi posebni status, ki omogoča delo v njego- vem parlamentu, a brez pravice glasovanja. Vse tri države so ko- nec minulega tedna dale tudi zahteve za sprejem v Organizaci- jo združenih narodov. Generalna sekretarka Sveta Evrope je ome- nila tudi možnost, da bodo vrata tega združenja odprli Sloveniji in Hrvaški. SOVJETSKA ZVEZA: Minuli konec tedna je Moskvo kot prvi državni voditelj po spodletelem puču obiskal ministrski predsed- nik Velike Britanije John Major. Že na začetku je dejal, da je za- dovoljen z iztekom dogajanj v SZ, saj bodo lahko nadaljevali reforme. ZDA: Konec minulega tedna je ameriški State Department iz- razil bojazen zaradi iraških krši- tev premirja, posebej zaradi po- skusa iraških čet, da bi se izkrca- le na kuvajtski otok Bibijan. Stal- ni predstavnik Kuvajta v Združe- nih narodih Abdul Hasan je za- radi kršitev premirja zahteval nu- jen sklic varnostnega sveta. Ku- vajtske sile so napad iraške voj- ske sicer preprečile, pri tem pa ujele 43 vojakov. ALBANIJA: V nedeljo je tja pričela prihajati pomoč Sveta Evrope. V pošiljki so predvsem zdravila, vredna 1,8 milijona do- •larjev. Prvo pošiljko so albanske oblasti sprejele na letališču v Ti- rani, razdelile pa jo bodo pod nadzorom francoske farmacevt- ske industrije. Iz Budimpešte naj bi v Albanijo poslali tudi 45 tisoč ton žitaric. Prihodnjo večjo po- moč lahko pričakujejo čez dva meseca. KITAJSKA: Hongkonški ča- sopis South China Morning Post je pred dnevi objavil izjavo neke- ga kitajskega generala, da je nji- hova vojska v popolni pripravlje- nosti. Vzrok naj bi bile težave ve- like sosede — Sovjetske zveze. BLIŽNJI VZHOD: Kot trdijo predstavniki Palestincev, naj bi konferenco o Bližnjem vzhodu, predvideno za oktober, preložili. Preložitev naj bi po palestinskih virih najavil ameriški državni se- kretar James Baker, ko je v avgu- stu potoval po Bližnjem vzhodu. Zaradi dogodkov v Sovjetski zvezi se je problem bližnjega vzhoda še bolj zapletel. Palestin- ci so zaradi nove vloge SZ pre- stavili zasedanje palestinskega narodnega sveta, na katerem se bodo odločali o tem, ali bodo so- delovali na mirovni konferenci. Izrael kot pogoj za sodelovanje na njej zahteva, da ga SZ diplo- matsko prizna. LATINSKA AMERIKA: Epi demija kolere se je v teh dneh razširila tudi na območje Bolivi- je. To je sedaj že šesta latinskoa- meriška država, v kateri razsaja. Samo letos je ta bolezen zahteva- la 3100 življenj. Po podatkih Sve- tovne zdravstvene organizacije je v tem delu sveta s kolero okuže- nih 286 tisoč ljudi, največ — kar 240 tisoč — jih je v Peruju, kjer se je epidemija tudi pričela. pripravila: d. 1. TEDNIK - 5. september 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Velik pridelovalec hrane — negotova prihodnost TRIDESET LET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Kmetijski kombinat Ptuj Je nastal leta 1961 z /družitvijo treh kmetijskih gospodarstev: Dravsko polje Kidričevo, Vinogradniško gospodarstvo Haloze in Kmetijsko gospodarstvo Ptujsko polje. Ob nastanku so za- posleni v kombinatu obdelovali 1200 hektarov zemlje, po tridesetih letih razvoja pa gospodarijo na 5519 hek- tarjih obdelovalnih površin. * Kmetijski kombinat Ptuj je da- nes uspešna delovna ogranizaci- ja, ki se lahko pohvali tudi z uspešnim poslovanjem vsa tri de- setletja. Podjetju so se v letih od 1962 do 1975 priključili še Mizarstvo in žaga, Zadružno podjetje Slo- venske gorice. Trgovsko podjetje Sadjar, Kmetijska zadruga Jože Lacko, Kmetijska zadruga Halo- ze in Kmetijska zadruga Ptujsko polje, trgovska organizacija Mer- kur v Beogradu, Gostinstvo Ha- loški biser. Živilska industrija Petovia in Gostinsko podjetje Breg. Glavni direktor Alojz Eriač, dipl. oec. Znotraj podjetja so se razvile dejavnosti, ki pomenijo danes pretežni del dejavnosti Kmetij- skega kombinata. Gre za rejo prašičev, proizvodnjo krmil in servisno dejavnost. Kmetijski kombinat se je v skladu s takra- tnimi političnimi in gospodarski- mi dogajanji združeval v večje gospodarske sisteme. Leta 1973 je na Ptuju nastal Prehrambeno- Tudi v prihodnje za tovarno krmil dovolj dela. kmetijski kombinat bolj kot poli- tična organizacija. Zaradi tega tudi nikoli ni prav zaživel, po pe- tih letih je nehal obstajati. Ker se je podjetje želelo povezati z mo- čno trgovsko organizacijo, je pri- šlo leta 1981 do združjtve v SOZD Emona Ljubljana Že leta 1989 pa je prišlo do ponovne raz- družitve, in to zaradi teženj v Emoni po centralizaciji odloča- nja in kapitala na ravni sestavlje- ne organizacije. ^ N 1300 delavcev in 700 upoko- jencev bo slavilo tridesetletnico podjetja v soboto. V okviru slo- vesnosti bodo predstavili no- vozgrajeno čistilno napravo na Farmi prašičev v Dražencih, nadaljevanje slovesnosti pa bo v Ptujskih toplicah. V letih pogostih sprememb se je iz Kmetijskega kombinata iz- ločilo gozdarstvo, tudi trgovska organizacija Merkur iz Beogra- da, Živilska industrija Petovia je prenehala obstajati. Dogajale so se reorganizacije znotraj podje- tja. Končno so se leta 1989 v skladu z zakonom o podjetjih dotedanji tozdi preoblikovali v dele enovitega družbenega pod- jetja, ob tem pa je iz kombinata odšla še Mlekarna. Kmetijski kombinat danes v Kmetijskem kombinatu Ptuj je danes zaposlenih okoli 1300 delavcev. Lani so ustvarili 851 milijonov dinarjev prihodka, za 3,3 milijona dinarjev akumulaci- je, z izvozom na konvertibilne tr- ge pa so zaslužili 2,5 milijona do- larjev. Glavne dejavnosti podjetja so danes kmetijstvo (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, praši- čereja in govedoreja), živilska predelava, vinarstvo in proizvod- nja žganih pijač, turizem in go- stinstvo s ptujskimi toplicami, servisne dejavnosti, lesarstvo in trgovina. Najpomembnejši delež v pri- hodku predstavlja agroživilstvo, kar slabih 66 odstotkov. Kombi- nat ima v upravljanju okoli 7 ti- soč hektarov zemljišč, približno 3 tisoč hektarov so pridobili z melioracijami na območjih Pes- nice, Polskave in Drave. Danes pridelajo v povprečju 20 tisoč ton sladkorne pese, 14 ti- soč ton koruze, 10 tisoč ton pše- nice, tisoč ton oljne repice ... Z govedorejo zagotovijo letno 1500 ton mesa, iz farme prašičev pa gre na tržišče letno po 7 tisoč ton mesa. Ce te količine uvrstimo na slo- vensko prehrambeno lestvico, ugotovimo, da zagotavlja ptujski Kmetijski kombinat 21 odsto- tkov vse slovenske sladkorne pe- se, 17 odstotkov koruze, 21 od- stotkov pšenice in 23 odstotkov oljne repice. Pomemben je tudi njihov delež v prašičereji, saj pri- spevajo kar 17 odstotkov svinj- skega mesa. , Uspehi Kmetijskega kombi- nata so rezultat pridnega dela delavcevb in umnega gospo- darjenja. Njihovi strokovni ka- dri so oboroženi z znanjem. Imajo 62 višje in 39 visoko izo- braženih delavcev, tri magistre in enega doktorja znanosti. V lanskem letu so povečali fi- zični obseg proizvodnje za dva odstotka, produktivnost pa dvi- gnili za osem odstotkov. Število zaposlenih se je zmanjšalo za de- setino, pretežno na račun upoko- jitev. Težko je govoriti o poslo- vanju v prvem letošnjem polle- tju, saj je njihova proizvodnja se- zonskega značaja, kažejo pa se nekatere težave. Fizični obseg proizvodnje je pričel padati kot posledica splošnih gospodarskih težav, predvsem zaradi izločanja plačilno nesposobnih poslovnih partnerjev. Vedno večja so neso- razmerja med cenami surovin in pridelkov. Še leta 1989 so za ki- logram koruze lahko kupili več kot tri kilograme dušičnega gno- jila, lani samo še polovico te ko- ličine. Velik problem je zviševa- nje obrestnih mer brez ustreznih nadomestil za kmetijstvo, ki ima dolge proizvodne cikluse. Tako vsi prihodki od subvencij, dota- cij in regresov, ki jih je dobil Kmetijski kombinat, predstavlja- jo manj kot pol odstotka vseh prihodkov. Kljub težavam pa prav letos končujejo pomembne investicije, med njimi na prvem mestu čistilno napravo na farmi prašičev, v vrednosti šest milijo- nov nemških mark in obnovo osmih hektarov vinogradov v Halozah. Bogastvo kombinatovih sadovnjakov. Kombinat in nova zakono- daja Precej vznemirjenja so med delavci Kmetijskega kombinata Ptuj povzročili predlogi zakonov o zadrugah, o lastninjenju podje- tij in denacionalizaciji ter zemlji- škem skladu. Glavni direktor di- plomirani ekonomist Slavko Er- iač: »Republika Slovenija še vedno nima konsistentne kmetij- ske politike. Tržno gospodar- stvo, ki ga vsi podpiramo, naj ne bo v praksi samo privatizacija se- danje družbene lastnine prek de- nacionalizacije in najema zemlje Velika investicija v ekologijo — čistilna naprava pri farmi prašičev v Dražencih. iz novoustanovljenega zemljiške- ga sklada, temveč bi potrebovali še izgrajen sistem subvencij, pre- mij, zaščite pred dumpinškim uvozom svetovnih presežkov hrane. V ekonomskih težavah je danes tako družbeno kot zaseb- no kmetijstvo. Samo privatizaci- ja ali podržavljanje ni rešitev. Zakon o denacionalizaciji ne bo spremenil zemljiške strukture, saj je jasno, da je delež zemlje, ki se bo vrača! s predvidenim zako- nom o denacionalizaciji, premaj- hen, da bi to zemljiško strukturo popravil. Naša stališča k omenjenim za- konom so naslednja: nismo proti denacionalizaciji krivično odvze- tih zemljišč. Zavzemamo pa se, da v pretežni men dobijo bivši lastniki odškodnine v vrednost- nih papirjih, lahko tudi z lastnin- skim deležem ali pa z obveznica- mi ali delnicami republike. Smo za pravo zadružništvo, razume- mo pomen zadružništva in smo mu naklonjeni. Pri nas se bo po zakonu o zadrugah preoblikova- lo Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze. Smo proti zakonu o skladu kmetijskih in gozdarskih zemljišč ter zakonu o preobliko- vanju podjetij, kakor sta predla- gana. V njih je namreč predvide- no podržavljenje vseh obdeloval- nih zemljišč v družbeni lastnini in njihov prenos na republiški sklad kmetijskih zemljišč. Za nas je to odvzem osnovnih proizvod- nih sredstev in smo tako posta- vljeni v neenakopravni položaj v menjavi s podjetji v drugih de- javnostih. Zahtevamo, da se kmetijstvo lastnini enako kot vse drugo gospodarstvo, da omogo- čimo stvarno lastninjenje tudi za- poslenim. Ne samo teoretično. kot je predvideno v predloženih predlogih. Uprli se bomo vsem tistim zakonskim predlogom, ki onemogočajo perspektivo in raz- voj kmetijstva in ki ogrožajo so- cialno varnost naših delavcev. Tako je možno razumeti tudi aktivnosti sindikata, za katerega je treba reči, da je samostojen in da nanj ne moremo vplivati, kot si to nekateri domišljajo.« Kmetijski kombinat bo iz procesa lastninjenja in denacio- nalizacije ter oblikovanja zadrug izšel nekoliko okrnjen. Kljub ne- gotovi situaciji pa v vodstvu ku- jejo načrte za prihodnost. Imajo strategijo razvoja do leta dva ti- soč pa tudi usmeritve za obdobje do leta 1995. Nova zakonodaja bo prinesla nekatere spremembe, v nekatere pa bi šli že sicer sami, saj jih terja večja učinkovitost v poslovanju. Znotraj kmetijskega kombi- nata Ptuj so zaokrožena kme- tijska posestva s 100 do 500 hektari zemlje. Na takih kom- pleksih je mogoče organizirati sodobno kmetijsko proizvod- njo. So pa taki zemljiški kom- pleksi tudi običajni za Evropo, po kateri se zgledujemo. j Ker bodo ob tisoč hektarjih obdelovalne zemlje (to je manj kot 20 odstotkov vseh obdeloval- nih površin), ta izguba ne bo pri- zadela njihove proizvodnje, ve- zane na ta zemljišča. Gre pred- vsem za goveje in prašičjo farmo, ki jih bo mogoče oskrbovati s su- rovinami tudi iz preostalih kme- tijskih površin. Tako ostajajo polno izkoriščene tudi zmoglji- vosti tovarne močnih krmil. Os- novna proizvodnja kombinata bo tekla naprej, računajo pa, da bo prišlo do lastninskih spre- memb po zakonu o lastninjenju. Vendar tako, da bodo tudi delav- ci in drugi sposobni upravljalci dobili osnovna sredstva in da bo prehod iz sedanje družbene v za- sebno ali drugačno obliko lastni- ne trajal daljše časovno obdobje. J. Bračič 4 — OD TU IN TAM 5. september 1991 — TBPPflK PREJELI SMO • PREJELI SMO Za otroke gre, gospa ministrica Ta prispevek je namenjen predvsem Vam osebno in vsem tistim, ki ste bili proti odprtju četrtega oddelka I. razreda na OŠ Olge Meglic v Ptuju. Namenjen pa je tudi vsem staršem, ki so samo starši, tistim, ki so pred leti vpisovali otroke v osnovne šole in imeli pri tem enake proble- me, in še posebej staršem, ki bodo drugo ali naslednja leta vpisovali svo- je otroke v osnovne šole. Sem mati otroka, ki ne spada v šolski okoliš (določen z občin- skim odlokom) OŠ Olge Meglic, čeprav mu je ta šola najbližja. V to šolo sem otroka želela vpisati iz osebnih razlogov: šola je naj- bližja in zaposlena sem zraven nje, kar pomeni, da bi zjutraj lahko šla z otrokom v šolo. Pot v šolo Olge Meglic pelje le po plo- čniku iz Bezjakove na Prešerno- vo ulico, kar pomeni, da je ta pot tudi najbolj varna. Ker pa stari del mesta — center — po biro- kratsko določenih okoliših ne spada v šolski okoliš te šole, sem se z ravnateljem dogovorila, da bom otroka lahko vpisala sem, če bo prostor. Drugi razlog pa je ta, da poznam program te šole in se z njim strinjam, ker je v skla- du z vzgojo mojih otrok (progra- mi med šolami se razlikujejo). Vse našteto so osebne stvari, ki pravzaprav ne bi imele poseb- ne teže, ker kot en sam posamez- nik s svojimi problemi in željami Vam osebno ne pomenim niče- sar. Moje osebne želje pa posta- nejo pomembne, in sicer zelo po- membne v tistem trenutku, ko ni- sem sama, ampak ima podobne probleme več ljudi. Da, takrat, gospa ministrica, pa postane tak problem tudi Vaš in nasploh šir- še narave. Najprej par besed o šolskih okoliših. Mislim, da bi lahko na dolgo in široko pisali o njih, nji- hovem pomenu, logičnosti . . . Jaz pa mislim tole: v demokrati- čni družbi, za katero se tako zav- zemamo, bi moral biti človek največja vrednota in bi moral v takšni družbi človek kot posa- meznik imeti možnosti in pravi- co vpisati se na tisto šolo, ki se njemu (ali staršem) zdi najpri- mernejša. Res je. da šolski okoliši obsta- jajo po celi Sloveniji, vendar pa se jih ne držijo drugod »kot pi- jan plota« in tudi sprejemajo no- ve, četrte oddelke, če je to po- trebno. Pa si oglejmo, kdo vse so tisti, ki so prizadeti sedaj, ko nam ni- ste uspeli ugoditi in urediti, da bi odprli na OŠ Olge Meglic četrti oddelek 1. razreda: UČENCI Tudi tisti otroci, ki so v »sre- čnem« šolskem okolišu in ki so se brez problemov vpisali na to šolo, so prikrajšani, kajti s to Va- šo matematično transakcijo so razredi napolnjeni nad maksi- malnim številom dovoljenih otrok. Ce pa bi bili štirje oddelki, bi bilo v razredu 24 otrok in v takšni skupini bi otroci mnogo lažje delali. Ni naključje, da so republiško določeni maksimumi v razredu 28 otrok, in težnja je, da bi jih bilo še manj. UČITELJI Gospa ministrica, če sami ne veste, pa vprašajte kakšnega uči- telja ali pedagoga, kakšna razli- ka je delati s 24 učenci ali s 30. O tem naj se raje razpiše stroka, vsi tisti pa, ki smo kdaj delali v šol- stvu, to presneto dobro vemo. Tako ste prizadeli tudi učitelje Osnovne šole Olge Meglic. RAVNATELJ Skoraj si upam trditi, da ste osebno prizadeli tudi ravnatelja gospoda HOJKERJA. ker vem, da se je z vso vnemo in z vsemi sredstvi-boril za nas starše, otro- ke in svoje delavce, da bi odprli četrti oddelek. Na tem mestu se mu za to gesto tudi osebno za- hvaljujem. SPLOŠNO DRUŽBO Ne nazadnje ste prizadeli vso družbo, kajti ve se. da bo kvalite- ta dela slabša, saj so skupine v razredih prevelike, da bi lahko bile enako kvalitetne, kot če bi bilo v razredu po 24 učencev. Tu- di o tem naj raje spregovori stro- ka. Naša družba pa naj bi se se- daj še posebej zavzemala za kva- liteto na vseh področjih; zlasti je to pomembno pri izobraževanju. STARŠI Prav gotovo se v tem trenutku počutimo najboli prizadeti starši, ki smo morali svoje otroke prepi- sati v drugo osnovno šolo tik pred pričetkom pouka. Mi bomo to preživeli, naši otroci se bodo prilagodili . . . Kaj pa so otroci doživljali ob tem, ko smo jih dve leti pripra- vljali na eno šolo, jih tja peljali na predvpis, na vpis in pogovor s socialno delavko, pokazali bodo- či razred, jih peljali po poti v šo- lo .. ., zadnji dan pred šolo pa povedali, da morajo v drugo šo- lo, si lahko predstavljajo samo starši, ki so imeli ta problem, ali pa starši, ki se brigajo za svojega otroka in jim zanj ni vseeno. Kot že rečeno, ti otroci pač pr- vega šolskega dne ne bodo imeli v najlepšem spominu. Pa saj to ni važno, saj problemi so vsako leto, pa tudi od 250 otrok je takš- nih le peščica (18 ali manj), to pa je matematično zanemarljiva šte- vilka, kajne, gospa ministrica? Vendar pa ne otroci in ne starši nismo številke, ki bi se jih dalo le matematično obdelati. Verjetno so se danes vsi spri- jaznili z usodo in drugi dan ali drugi teden bo vse steklo z nor- malnim tokom kot že par let do- slej, ko so bili enaki problemi z isto šolo. Pozabili bomo na vse, dobili druge probleme in živeli naprej. Da, tako je pač življenje. Toda, gospa ministrica, jaz dolžim Vas, da ste Vi tista oseba, ki bi morala urediti četrti odde- lek 1. razreda. Glede na razloge sem prepričana, da bi se to dalo urediti, če bi bila le volja, in ker Vas poznam, sem prepričana, da ste za to dovolj sposobni. Kar se tiče mene, pa je zadeva taka: moj otrok bo 8 let hodil v šolo, ki mu je trikrat bolj odda- ljena od šole Olge Meglic, 8 let bo hodil po bolj prometni poti, 8 let ne bova mogla zjutraj hoditi po isti poti, ki sva se je veselila, in jaz, gospa ministrica. Vam 8 let tega ne bom pozabila. Dragi starši — vi, ki boste vpi- sovali otroke, učitelji, ki delate z otroki, ravnatelji in vsi ljudje do- bre volje, ki vam je kaj'do demo- kratizacije in kvalitete, zavzemaj- te se za to, da se prekine s temi starimi komunistično-centralisti- čnimi težnjami; naj ukinejo šol- ske okoliše in naj občina neha barantati z najbolj občutljivim blagom naše družbe — z otroki. Tjaša Mrgole Ivan Božičko, vodja tabora in predsednik Zelenih Ptuja. Udeleženci EKO tabora Drava 91 ob zaključku v prostorih gasilskega doma v Jablanah. (P„t„. ^ ^^^^^^ TABOR EKO DRAVA 91 KONČAN Ekološka zavest narašča v Jablanah pri Cirkovcah je v nedeljo, 1. septembra, končal delo ekološki tabor EKO Drava 91, na katerem je sodelovalo 14 mla- dih raziskovalcev in 5 strokovnih mentorjev. Komandant tabora Ivan Božičko, ki je tudi predsednik Zelenih Ptuja, je vsebino tabora ugodno ocenil, saj so od petih predvidenih tem skrbno obdelali štiri zahtevna področja. Omenjene raziskovalne naloge bodo zagoto- vo pomemben pripomoček pri drugih razi- skavah okolja v naši državi. V štirih strokovnih skupinah so tematsko obdelali stanje malih sesalcev na širšem ob- močju Dravskega polja. Ugotovili so, da ob- stajajo nekateri sesalci, za katere so bili pre- pričani, da so že izumrli (pritlikava miš). Opravili so pomembno analizo vode v poto- ku Grajena v vseh treh bistvenih mestih. Ugotovili so, da je Grajena v zgodnjem toku,_ pred Ptujem (onesnaževalcem), v drugem ka- kovostnem razredu. Takoj za mestom se vo- dotok spremeni v tretji kakovostni razred, v spodnjem delu pa se spet nekoliko izboljša. Sicer pa bodo natančne analize, ki so jih po- slali v Zavod za zdravstveno varstvo v Mari- boru (vzorce pa so jemali pod predvidenimi potencialnimi onesnaževalci) kmalu pokaza- le glavne onesnaževalce. Raziskovalci na ta- boru so opravili tudi pregled stanja ptičev na širšem območju severovzhodne Slovenije in ugotovili, da ni več tako kritično, kot je bilo, da pa je še vedno nezadovoljivo. Nekoliko ugodnejši so rezultati ugotavljanja stanja be- le štorklje (njenih gnezdišč), pa tudi z najd- bami o okolju sove so bili zadovoljni. Zelo zaskrbljujoča pa je druga akcija ozi- roma kataster divjih odlagališč na območju ptujske občine. Teh je več kot v prvem popi-^ su, v nekaterih vaseh pa so našli divje odla- gališče že skoraj pri vsaki kmečki hiši. Izdela- li so tudi tabelo z grafičnim prikazom najbolj ogroženih krajevnih skupnosti, ki jo bomo v kratkem objavili tudi v Tedniku. Udeleženci tabora so si poleg svojega red- nega dela ogledali tudi centralno čistilno na- pravo v F*tuju, čistilno napravo svinjske far- me v Dražencih ter obiskali enega največjih čebelarjev v Evropi Janeza Pislaka v Apačah. Med številnimi obiski na taboru velja omeni- ti predvsem obisk predsednika Zelenih Slo- venije dr. Dušana Pluta. Potek in vsebino de- la tabora so sproti dokumentirali z videoka- mero, vse skupaj pa so vnesli tudi v svoj ra- čunalnik. Ob koncu so izdali stenčas s foto- grafijami, izdali svoj bilten, obširneje pa bo- do o taboru poročali tudi v glasilu Zelenih Mavrični bojevnik. —OM, PTUJSKI ŠOLSKI OKOLIŠ - JABOLKO SPORA MED STARŠI, ŠOLSKIMI OBLASTMI IN RAVNATEUi Kdaj bomo pripravljeni pogledati resnici v oči v Ptuju že nekaj let znano, da je vedno več staršev, ki želijo vpisati svoje otroke v Osnovno šolo Olge Meglic. Tudi letos ni bilo nič drugače, kljub spremembi šolskega okoliša. Sprememba je povzročila val ogorčenja med starši, ki so lani svoje otroke spivali v osnovno šolo Olge Meglic in petega avgu- sta letos dobili obvestilo, da je njihov otrok prerazporejen na osnovno šolo Toneta Žnidariča ali Franca Osojnika. Gre za otro- ke iz novega dela mesta: iz Volk- merjeve ulice, Ulice 25. maja, pa tudi s Slovenskega trga, iz Pa- nonske, Gajzerjeve, Kraigherje- ve, .Aškerčeve in še nekaterih ulic. Starši s tega konca mesta so se prejšnja leta izgovarjali, da je pot teh otrok do osnovne šole Toneta Žnidariča prek križišča ceste z železniškim prelazom ne- varna. Tudi letos je bil to eden od argumentov staršev — poleg tistega, ki ga še vedno ne upajo vsi povedati dovolj na glas, da so mnenja, da lahko otroci na osno- vni šoli Olge Meglic pridobijo več kot na drugih dveh. Če se že očitno ne branijo osnovne šole Franca Osojnika, pa je tokrat bi- lo več kot očitno, da se branijo osnovne šole Toneta Žnidariča. Tako očitno, da bi morala zasve- titi šolskim oblastem opozorilna luč. Pa ni. Zakaj je tako, bi si morali odgovoriti ravnatelji sku- paj z učiteljskim zborom na tej šoli. Izgovor ali pa uradno pojasni- lo sekretarke za vzgojo in izobra- ževanje, kulturo in telesno kultu- ro skupščine občine Ptuj Kristi- ne Šamperl-Purg, da so v občini pač izpeljali republiško usmeri- tev, naj imajo šole po tri paralel- ke prvih razredov s po 28 učenci (normativ, za katerega so šole iz- vedele šele julija), in da so po- skušali vse osnovne šole enako- merno obremeniti, ne vzdrži, saj vse preveč spominja na socreali- stično preteklost. Tudi to so star- ši očitali sekretarki. Družbene spremembe, na katere smo prise- gali, in obljube izpred volitev so se izkazale kot prevara. Sprememba ptujskega šolske- ga okoliša je prinesla v novi de! mesta tudi tako imenovani prosti šolski okoliš, iz katerega je mogo- če vpisati otroke na katerokoli od treh ptujskih osnovnih šol. Seveda pa je ta »prosta izbira« šole samo navidezna, saj je se- kretariat do konca vztrajal, da morajo imeti vse tri šole tri od- delke in v skladu z normativom 28 učencev oziroma glede na šte- vilo šoloobveznih otrok v pov- prečju 28,1 učenca v razredu. Na vztrajanje nekaterih staršev (12 otrok je bilo glede na šolski oko- liš nadštevilnih na osnovni šoli Olge Meglic in 6 takih, ki so so- dili v drugi šolski okoliš, pa so starši želeli, da obiskujejo Olgo Meglic) so prejšnji četrtek na se- kretariatu ponovno prerazpore- dili devet otrok, ki bi morali na osnovno šolo Toneta Žnidariča, na osnovni šoli Olge Meglic in Franca Osojnika. S tem seveda niso rešili vseh zahtev staršev in pet jih je v po- nedeljek, na prvi šolski dan, pri- peljalo otroke na osnovno šolo Olge Meglic in zahtevalo, da jih sprejmejo na to šolo. Ravnatelj Ervin Hojker je staršem razložil pristojnosti šole in potem na nji- hovo zahtevo poklical tudi sekre- tarko. Ta je prišla, vendar pogo- vor ni prinesel nič novega; osta- lo je tako, kot je bilo dogovorje- no na četrtkovem sestanku star- šev in delavcev sekretariata. Osnovna šola Olge Meglic je že aprila na zahtevo staršev, ko je imela vpisanih že 114 učencev, predlagala sekretariatu, da bi imela letos štiri paralelke prvega razreda. Potreben bi bil le učitelj, vsi drugi pogoji na šoli so, saj ne bi bilo prvič, da bi imela štiri pa- ralelke. Starši so pri četrtem od- delku vztrajali do ponedeljka, vendar brez uspeha. Sekretariat vztraja pri svojem: trije oddelki na vsaki od treh ptujskih osnov- nih šol. S prerazporeditvijo učen- cev po zadnjem sestanku s starši bosta imeli osnovni šoli Olge Meglic in Franca Osojnika po 30 otrok v prvih razredih, osnovna šola Toneta Žnidariča pa pod normativom, ki je največ 28 učencev v razredu (to velja letos le za prve razrede). Kdo je pote- gnil v tem sporu krajši konec, ve- do najbolje učiteljice v prvih ra- zredih teh šol. Ne glede na vojne razmere, ki so bile razlog vsem tem spre- membam (znižanje normativa od 32 na 28 učencev, šolski okoliš) tik pred začetkom šolskega leta, pa je očitno, da sekretariat za šolstvo ni dorasel tovrstnim pro- blemom, kajti togo vztrajanje pri administrativnih odločitvah še ne pomeni kakovostnega dela se- kretariata, ampak prej nasprotno — najlaže se je pač skriti za sklep tega ali onega organa. Pa še nekaj noti pri vsem skupaj. Toliko smo si prizadevali za sve- tovalne službe (socialni delavec, pedagogog, psiholog) na osnovni šolah. Zdaj jih imamo ~ ne na vseh in ne popolne time, vendar jih imamo. Vsi ti so v teh »zdra- hah«, ki so za otroke, saj so zad- nji trenutek izvedeli (predpis go- vori, da morajo biti obveščeni o tem dva meseca prej), katero šo- lo bodo obiskovali, lahko tudi usodni, molčali. NaV Kultura podaja roko turizmu že sam pogled na fotografijo je dovolj zgovoren. Ravnatelj Po- krajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič (desno) podaja roko direktorju ptujskega hotela Mi- tra Dragu Kaučiču. Posnetek je nastal v petek, 30. avgusta, v pro- storih hotela Mitra, ki ga bodo svečano odprli 12. septembra. Pokrajinski muzej je namreč sklenil narediti stalno razstavo o mitraizmu na našem območju v spodnjih prostorih novega hote- la Mitra. Za povračilo pa bo ho- tel prevzel pokroviteljstvo nad mitrejema na Zgornji Hajdini in Bregu. Več o tem v prihodnjem Tedniku. Foto M. Ozmec RAZSTAVA RIMSKO STEKLO V RAZSTAVIŠČU __OB DRAVI ŠE DO 15. SEPTEMBRA Obiskovalcev muzejskih zbirk manj če je prva polovica leta govorila o rekordnem številu obiskoval- cev zbirk in razstav ptujskega muzeja, je druga polovica vsaj v prvih dveh mesecih zaradi znanih razmer pri nas krepko zdesetkala to števi- lo. Od januarja do konca junija je bilo obiskovalcev 30.000 ~ kar za 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Julija in avgusta pa je bilo obiskovalcev blizu 7.000. Cena ogleda muzejskih zbirk je simbolična, saj stane vstopnica posameznika, ki pride v skupini, 20 dinarjev, sicer 25, za otroke 12 in za vodstvo v tujem jeziku 40 dinarjev. Sicer pa muzej komajda veže konec s koncem, saj pomeni manjši obisk izpad prihodkov, pa tudi denar iz republike in občine prihaja bolj neredno. Tudi zaradi tega, ker je muzej zahteval, da se investicij- ska sredstva v letošnjem programu namenijo za grajski kompleks, v občini vztrajajo pri žitnici, muzej pa se je odločil, da glede na razpo- ložljiva sredstva in obseg potrebnih del obnavlja vzhodni stolp v okvi- ru grajskega kompleksa. Končujejo tudi obnovo južnega pritličnega dela gradu, ki ga nameravajo nameniti za recepcijo. Zaradi velikega zanimanja in možnosti, da si razstavo ogledajo šo- le, je muzej podaljšal razstavo Rimsko steklo Arheološkega muzeja Zadar do 15. septembra. Velik odmev je imela tudi razstava ptujskih akademikov slikarjev Albina Lugariča in Dušana Kirbiša ter kiparja Viktorja Gojkoviča v Beljaku. Tako je muzej dobil povabilo, da bi umetniki razstavljali tudi v Tinjah na avstrijskem Koroškem. . NaV TKlMMflK - 5. september 1991 OD TU IN TAM - 5 Kdo pa so ti mladi fantje... Slovenci zadnje leto z vse bolj odločnimi koraki stopamo na pot državne suverenosti. Ob tem se nam po- gosto odpirajo vprašanja o nas samih, o slovenski zemlji, še posebej pa o njenih braniteljih. Prav o slednjih zadnje mesece veliko razmišljamo. Trepetali smo za prve slon-nske vojake, ko jih je konec letošnjega maja v Pekrah obkolila jugo-vojska, ponosni smo bili ob prvi zaprisegi slovenskih vojakov, bali smo se za naše fante in vse pripadnike TO v času agresije na Slovenijo in bili hkrati ponosni nanje. Ob premirju pa smo pričeli na- nje gledati tudi s kritičnimi očmi, ker se pač vsi niso obnašali tako, kot pričakujemo od ljudi, ki nosijo unifor- mo. Pri tem mislimo na kakšnega, ki je po svoje »meril« cesto, ali pa na posledice neveščega ravnanja z orož- jem. Ker so tudi slovenski vojaki ljudje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, smo se o tem pogovorili z ormo- škim psihiatrom mag. Marijanom Preglom, ki o ljudeh in njihovem ravnanju v raznih situacijah posebej veliko zna in razmišlja. Splošno vprašanje, kakšna naj bi bila slovenska vojska o/iroma kakšni naj bi bili ljudje v njej, je dokaj zapleteno. Mag. M. PregI: »Jugoslovan- ska armada je izšla iz ljudstva in začela skoraj iz nič. Po vojni se je podobno kot v vseh realsocia- lističnih državah pričela njena vloga spreminjati, tako da sčaso- ma ni bila več namenjena zuna- njemu agresorju, temveč zaščiti režima. Ko smo se v Jugoslaviji pričeli odpirati proti zahodu, so bile tudi polemike o vlogi JA ra- zlične. Še leta 1980 je bilo prepo- vedano prikazovati JA kot mili- taristično silo, ločeno od družbe. Ko pa so se pričela strankarska gibanja, se je s tem spreminjala vloga JA. Menili so, denimo, da so novinarji agenti specialne voj- ne proti njim. Namesto da bi 1988. leta postala armada navad- na državna vojska pod kontrolo civilnega obrambnega ministr- stva in javnosti, je iskala tako imenovane kontrarevolucionarje. Tako nisi več vedel, ali služi ar- mada državi ali ljudstvu. Še ved- no pa je v posameznih republi- kah upoštevanja vredna sila, ki v skupnem seštevku premore ogromno oborožitev. Ker pa je bila do nedavnega sestavljena iz pripadnikov različnih narodov, se je in se še vedno postavlja vprašanje (predvsem zato, ker je Jugoslavija v svojem sedanjem razpadajočem stanju sod smod- nika), kateri častnik ali vojak naj se bori proti kateremu narodu. Kako te reči potekajo trenutno na Hrvaškem, vemo, povsem ja- sno pa je bilo tudi ob agresiji na Slovenijo, ko smo bili nehote pri- ča, da morajo mladi fantje v vlo- gi vojaka streljati sosed na sose- da, ko branijo svoj narod.« Ob vsem povedanem je vloga slovenske teritorialne obrambe ja- sna. Mag. Marijan PregI: »V prete- klosti smo pri nas razvili parti- zanski način bojevanja, ki seje v drugi svetovni vojni dobro obne- sel. Tako smo dobili teritorialno obrambo in s tem nehote dvoje vrst obrambe: tisto, ki naj bi šči- tila režim, to je JA, in to, ki naj bi ščitila narod, in ki se bori na svojem prostoru, to je teritorial- na obramba. Kljub temu da naj bi se 1988. leta obe sinhronizira- li, pa je prišlo po svobodnih vo- litvah očitno do razkola pri obeh zamišljenih obrambnih možno- stih, kar je bilo še posebej očitno ob lanskoletni zaplembi orožja TO, kljub temu da je to orožje, denimo, kupil v našem primeru slovenski narod. Očitno se je JA nenadoma počutila ogroženo. Kljub temu da ima naša TO nekatere slabosti, jih bo brez dvoma hitreje odpravila kot JA. TO sloni na bogatih izkušnjah partizanov in druge vojne in ima podporo pri prebivalstvu. Na svojo srečo nima tako toge struk- ture kot JA in je tudi veliko bolj prilagodljiva. Upam, da bodo nadomestili nekatere pomanjklji- vosti, ki so se pokazale ob agresi- ji na Slovenijo — od pomanjka- nja nekaterih izkušenj do slabe oborožitve.« Ker sva ravno pri oborožitvi, mag. PregI, kaj pomeni za člove- ka orožje? Mag. Marijan PregI: »Orožje pomeni vselej moč, tisto moč, ki je nekateri nimajo. Za nekatere, predvem čustveno nezrele osebe, pomeni važneje — podobno kot pri pubertetniku, ko si prižge pr- vo cigareto. Pri ravnanju z orožjem bi pri- padnike teritorialne obrambe razdelil v tri skupine. V prvo so- dijo tisti, ki so bili v minulih dneh izpostavljeni izjemnim na- porom, nočem brez spanja, stra- hu, skratka stresni situaciji. Po prenehanju nevarnosti je bila ve- čina srečna, če je orožje smela oddati. V drugo skupino sodijo čustveno nezrele osebe, ki težijo za važenjem. Spoštovanje do družbenih obveznosti jim je manj pri srcu, neredko zlorablja- jo alkohol, predvsem pod njego- vim vplivom želijo doseči pozor- nost. Orožje v rokah osebe, ki je vinjena, sočasno pa je orožje le- galno, utegne postati kaj nevar- no za okolico. V tretjo skupino sodi del marginalne populacije, ki običajno nima delovnih navad in je tudi intelektualno manj na- darjena, nagibajo se k nasilnosti in jim orožje služi za nasilnost. Pred leti sem se bežno srečal z ameriškim vojaškim psihiatrom z otoka, kjer so mornariške in le- talske baze. Presenetila me je njegova izjava, da so najboljši vojaki tisti, ki so srečni, ko se orožja lahko znebijo. So discipli- nirani in natančno izvršujejo na- loge. Bitke najhitreje zapustijo čustveno nezreli ljudje, saj se jim kmalu pojavijo histerični simpto- mi.« Smo potemtakem Slovenci spo- sobni, da bi lahko imeli orožje do- ma in bi bilo v primeru obrambe domovine takoj pri roki? Mag. Marijan PregI (Foto: V. T.) Mag. Marjan PregI: »Mirno lahko trdim, da vsaj del Sloven- cev ni sposobnih, da bi imeli orožje doma. Iz svoje bogate zdravniške in tudi sodne prakse lahko trdim, da bi v primeru spo- ra za dediščino, meje ali podob- no sprta in prizadeta odšla vsak po svoj kalašnikov in potem si lahko predstavljamo, kaj bi bilo. Pa ne gre samo za objestnost pri osebnostno motenih osebah, ki (Foto: I. C.) jih je v populaciji 10 do 15 od- stotkov. Pri njih ne gre toliko za obrambo domovine, temveč zdravljenje kompleksa manjvred- nosti, ker se zaradi osebnostnih lastnosti niso uspeli uveljaviti v svojem okolju. Ker se stanje na Slovenskem pomirja, je boljše, da je orožje zaklenjeno in do- stopno v primeru nevarnosti. Med tem časom je potrebno pri- padnike teritorialne obrambe va- diti in po vajah orožje varno pos- praviti.« Kakšen je za ljudi pomen unifor- me? Mag. Marijan PregI: »Sloven- ci smo bili stoletja pod vplivom avstrijske in ogrske države, ki sta veliko dali na uniforme. Tudi v delu Jugoslavije jo zelo cenijo, denimo v Srbiji. Vemo, da imajo pripadniki različnih poklicev ra- zlične uniforme in v času, ko jih nosijo, se morajo obnašati tako, kot ljudje od njih pričakujejo. Predstavljajte si, kaj bi Ormoža- ni menili o naši bolnišnici, če bi medicinsko osebje v belih ali modrih uniformah v TIMI ali or- moškem hotelu uživalo alkohol! Ta pojav bi brez dvoma takoj po- splošili. Spominjam se dogodka pred dvajsetimi leti, ko sem v Mariboru videl vinjenega mili- čnika: kapo je imel postrani in ni zmogel končati stavka. Seveda se je v očeh ljudi osmešil. Vendar ne gre za tega miličnika; ljudje zelo radi posplošujemo, češ da so vsi takšni, kljub temu da sem v tistih časih poznal veliko mili- čnikov, ki so bili abstinenti. Nič nimam proti, če se pripadnik TO v uniformi pojavi v gostilni, ven- dar naj bo takrat njegova pijača sok ali kakšna druga brezalko- holna pijača. Alkohol lahko uži- va v civilu, ne pa takrat, ko nosi uniformo pripadnika teritorialne obrambe, čeprav je brez orožja, ker s tem nehote pade slaba luč na vse pripadnike TO. Ce je teh pojavov več, menim, da bi TO iz svojih vrst morala izločiti takšne ljudi, ker je njihova borbena učinkovitost majhna. Važijo se pred osebami, za katere menijo, da jih lahko z uniformo ustrahu- jejo, ne obvladujejo pa okolja, kjer bi se morali izpostaviti. Kot sem že omenil, je najboljši vojak tisti, ki želi braniti domovi- no za ceno svojega življenja in je obenem srečen, če lahko po kon- čani vojni operaciji čimprej odda orožje in obleče civilno obleko. Menim tudi, da če poteka pro- gram usposabljanja TO na način, ki je utečen v zahodnih državah, potem pripadnik TO nima časa, da bi v uniformi popival. Ne glede na nadaljnji razvoj teritorialne obrambe Slovenije bomo z njo prebivalci morali so- delovati. Hudo bi bilo, da bi za- radi osebnostnih lastnosti neka- terih postala pri ljudeh nezažele- na. TO se bo morala vživeti v mi- selnost prebivalstva Slovenije saj je njeno najmočnejše orožje to, da jo Slovenci jemljemo kot del vseljudske obrambe pred agresi- jo. Tega pa se s popivanjem v go- stilni in važenjem z orožjem ne da doseči. Ne sme se zgoditi, da bi TO postala sama sebi namen na račun razpada nekaterih druž- benih dejavnosti. Teritorialna obramba Sloveni- je naj še naprej ostaja prilagod- ljiva in v sožitju z narodom. Če pa se med njenimi pripadniki najdejo ljudje, ki se ne obnašajo v skladu s pravili, naj jim slečejo uniformo in odvzamejo orožje,« je sklenil pogovor mag. Marijan PregI iz Ormoža. Vida Topolovec Odgovor na izjavo SDZ Ptuj (Tednik 34 — str. 7) PREJEL! SMO • PREJELI SMO V teh demokratičnih časih je pač dovoljeno vsakomur obešati etikete, podtikati in degradirati ljudi, ki so pošteno delali in po- kazali, kaj zmorejo in znajo, no- vim oblastnikom pa je čas žal še prekratek, da bi lahko kaj nare- dili ali pokazali razen da ima- jo precej časa na razpolago za degradacijo. Če so bili prej svin- čeni časi in nikomur ni bilo do- voljeno povedati svojega mne- nja, to »omogočate« novi »de- mokratični« oblastniki. Kaže, da je prišel čas, ko si za- veden Slovenec le, če ničemur ne nasprotuješ, kar pripravi sedanja oblast. Bivši »oblastniki« ne naspro- tujejo lastninjenju, saj smo v Pe- rutnini prvi pristopili k lastninje- nju podjetja po veljavnih zako- nih in imamo tudi pozitivno tr- žno ceno podjetja s strani Agen- cije za prestrukturiranje gospo- darstva R. Slvoenije. Celo omeji- tev smo si postavili, da razen na- kupa delnic managerski team ne more sodelovati v privatizaciji. Čemu nasprotujemo, je zapi- sano v glasilu »Informacije« Pe- rutnine F*tuj: . . . »sprejemu takš- nega zakona, ki predlaga, da 40 % knjižne vrednosti v obliki navadnih delnic dobijo koope- ranti, 60 % pa država. Ne nas- protujemo realnemu vložku ko- operantov, da so lastniki realne- ga deleža lastnine, ki so ga s svo- jim delom vložili. Zahtevamo pa, da tudi mi, delavci Perutnine do- bimo svoj pravični delež, ki je vsekakor večji od deleža koope- ranta.« V čem je past nove zakonodaje — upravljalske delnice koope- rantom, prednostne državi! Tisti, ki ima prednostne delnice, lahko z zakonom odredi, da ima pred- nostna delnica npr. 5 % dobička ne glede na gospodarski rezultat; tudi izguba je lahko, pa se mora zakonski dobiček izplačati tiste- mu, ki ima prednostno delnico. Navadna delnica pa je v celoti upravljalska in je dividenda ab- solutno odvisna od gospodarske- ga rezultata. Nikjer ni zapisano in ni bilo govorjeno, da bodo delavci izgu- bili delo, temveč so poudarjali, da sta delavec in kooperanti medsebojno povezana in eden brez drugega ne moreta biti. Za- to si takšne revanšistične flosku- le zataknite za klobuk, da vas bo- do delavci dokončno spoznali. Bog vas varuj! Ste v teh dnevih prebirali dne- vno časopisje, poslušali radio in gledali televizijo, kjer so različni na novo ustanovljeni sindikati in druge politične stranke ter vidni slovenski strokovnjaki drugače opredelili predlagano zakonoda- jo? Ali ste seznanjeni z njihovimi mnenji? In ali so v njih res sami bivši oblastniki? Predsedstvo konference Svo- bodnih sindikatov Slovenije in Poslovodni odbor Perutnine Ptuj nasprotujemo zlorabam — ven- dar je zaenkrat ta metoda vaše izrazno sredstvo političnega de- lovanja. Prav je, da delavci iščejo svoj delež, priznavajo pa ga tudi ko- operantom, saj so vsako poslo- vno leto zategovali svoj pas, da je bilo lahko izgrajeno to, kar da- nes Perutnina predstavlja v Re- publiki Sloveniji, Jugoslaviji in svetu. Na delovnih mestih bodo osta- li isti delavci, sedanja politika pa bo pripeljala do tega, da bo izgu- bljeno drugo tržišče — manjša proizvodnja, manjši dobiček, manjši osebni dohodek — manj delavcev. Zakaj je boljše, da je delavec lastnik delnic nekega imaginar- nega sklada in ne delnic svojega podjetja? SDZ odkriva svojevrsten para- doks, ki daje preprost »recept«: dve izmed malo uspešnejših pod- jetij na Ptuju vodita »neuspe- šna« direktorja, kar pomeni, da je potrebno za uspešnost podje- tja imeti le neuspešnega direktor- ja. Poslovni rezultati Perutnine Ptuj pa do sedaj kažejo, da t.i. »neuspešni« direktorji uspešno vodijo to podjetje. Seveda pa smo močno zainteresirani za vaš recept, kako še boljše voditi pod- jetje. SDZ se zahvaljujemo za duše- brižništvo, gospodarstvo bo po- trebno res zgraditi s skupnimi močmi — zato v SDZ prenehajte z razprtijami in vas vabimo, da svoje sposobnosti pokažete kon- kretno v Perutnini. Poslovodni odbor Perutnine Ptuj, Predsedstvo konference SSS Pe- rutnine Ptuj PREJELI SMO • PREJELI SMO Odgovor predsedniku Slovenske demokratične zveze Ptuj v zadnji številki našega Tedni- ka in v časopisu Večer (28. avgu- sta 1991) je bila podana Izjava za javnost, ki jo je posredoval pred- sednik lO SDZ Ptuj Ivan Lo- vrenčič. V navedeni izjavi so bila postavljena nekatera vprašanja oz. dileme ter uporabljeni napa- čni podatki, ki pomenijo -- milo rečeno - zavajanje javnosti. Ob- močna organizacija Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije ob- čine Ptuj v zvezi s tem daje naši javnosti javni odgovor na to izja- vo. 1. »Po našem mnenju gre sicer zaTegitimen način političnega ho- ja, s tem da je vprašljivo sodelova- nje sindikatov, saj gre za politična vprašanja, in ne za vprašanja sin- dikalnih pravic delavcev.« Kot odgovor si, spoštovani predsednik, preberite ustavni amandma XČ11., ki pravi, da družbena ureditev v Republiki Sloveniji, med drugim, temelji na (6. alineja): »— svobodi ustanavljanja sin- dikatov kot neodvisnih delavskih organizacij, v katere se delavci prostovoljno združujejo, da bi varovali in izboljšali svoj družbe- ni, ekonomski in socialni polo- žaj, pravice na podlagi dela in iz dela ter iz delovnih razmerij.« Iz navedenega sledi, da za naš sindikat ni važno, ali je na obla- sti prejšnja komunistična oblast ali sedanja Demosova — za sin- dikat sta v ospredju delavec in njegov položaj v družbi. 2. Glede nasprotovanja last- ninskemu preoblikovanju in strankarski obsodbi kampanje pri lastninskem preoblikovanju Perutnine Ptuj pa si, spoštovani predsednik, preberite stališča in sklepe, ki jih je sprejela izredna konferenca Zveze svobodnih sin- dikatov Slovenije 27. avgusta v Ljubljani! 3. Informaciji: »Po doslej zbra- nih podatkih in ocenah tako upra- vičencev do denacionalizacije kot tudi strokovnih služb občine naj bi bilo zajetih v vračilo zemlje kakih 1200 ha zemljišč v družbeni lastni- ni. Samo Kmetijski kombinat pa ima v upravljanju več kot 6000 na zemljišč. Ob upoštevanju, da niti vseh 1200 ha ne bo vrnjenih, gre za sorazmerno majhen obseg pre- moženja . . .« dajemo javnosti v primerjavo del informacije obči- ne Ptuj — Sekretariata za kmetij- stvo z dne 26. junija 1991 kot odgovor na delegatska vprašanja Slovenske kmečlce zveze — po- družnice Ptuj. Odgovor na vprašanja 176: ., . »Od 1. avgusta 1990 do 23. maja 1991 je svoje premoženje priglasilu 692 lastnikov oz. njiho- vih pravnih naslednikov za 5.981,2252 ha kmetijskih zemljišč in gozdov: — sekretariat za kmetijstvo je podrobno preveril in ugotovil, da je bilo 48 bivšim agrarnim skupnostim odvzetih 921,5264 ha kmetijskih gozdov in zemljišč in da je bilo po letu 1960 arondira- nih 154 ha zemljišč.« Pri tem pa je treba opozoriti (po informaciji iz občine Ptuj), da v navedenih številkah niso kvantitativno zajete vse zahteve bivših lastnikov, saj nekateri v zahtevah niso podali velikosti zemljišč. Območna organizacija ZSSS Ptuj PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO Stališča vodstva Kmetijskega kombinata Ptuj k izjavi SDZ za javnost (Tednik št. 34) Ugotavljamo, da lokalni strankarski »veljaki« v želji za lastno afirmacijo v javnosti sprejemajo iz- jave, ki niso v skladu niti s politiko njihove lastne stranke. Podtikajo nam namišljene konstrukte, npr. o obsegu zemljišč, ki bodo z denacionalizaci- jo'odvzete Kmetijskemu kombinatu Ptuj (80 od- stotkov), zato da bi nas v nadaljevanju potolažili z ugotovitvijo, da bo denacionalizacija zajela manj kot 20 odstotkov naših površin. Ti politiki želijo svojo »veličino« povzdigniti še na račun omalovaževanja (po njihovem »bivšega komunističnega«) sindikata, ki združuje pretežno večino sindikalno organiziranih delavcev; ti so po njihovem tako nerazgledani in naivni, da ne spre- gledajo, kako z njimi manipulirajo nesposobni di- rektorji. Tem strankarskim voditeljem in še nekaterim drugim želimo jasno povedati, da nismo »boljševi- škopolitična birokracija in tehnokracija, ki se želi razglasiti za velike menežerje, ali celo tatovi«. Na- vedeno izrazoslovje, ki ga uporabljajo, kaže, da so sami še vedno v časih, ki jih tako vneto kritizirajo. Očitno je, da se s propagiranjem tistih zakonskih rešitev, ki predvidevajo državno upravljanje go- spodarstva, oni sami zavzemajo za birokratske re- šitve, sebe pa vidijo v funkciji velikih menežerjev. V vodstvu podjetja smo proti samo tistim zakon- skim predlogom, ki onemogočajo perspektivo in razvoj kmetijstvu ter ogrožajo socialno varnost na- ših delavcev. Zavzemamo se zgolj za enaka načela pri lastninjenju, kot bodo veljala za podjetja v drugih dejavnostih. Še vedno verjamemo, da bo sprejeta umna zako- nodaja, ki bo zagotovila, da se bodo v bodoče op- timalno razvijale in izkoriščale velike kapacitete našega podjetja in drugih enako uspešnih. Glavni direktor KK Ptuj: Alojz Eriač, dipl. oec. 6 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 5. september 1991 - fglfflfnC PISMO IZ U(»UANE Dragi Franček! Hvala ti za tvoje pismo, še po- sebej pa za sporočilo, da so tudi v tvoji občini že petič zamenjali predsednika občinske vlade, če- sar se lahko samo veselimo, saj je to znak prave demokracije, ni- kakor pa ne posledica slabe izbi- re. Pišeš mi tudi o zakonih o de- nacionalizaciji, lastninjenju in zadrugah. Oprosti, če ti odkrito povem — ne razumem, zakaj za vraga se razburjaš zaradi teh za- konov. Kolikor jaz razumem, bo sprejem teh zakonov pomenil re- volucionarno pridobitev za ves slovenski narod, saj predlagate- lji zakonov z njimi želijo doseči predvsem boljše gospodarjenje, nikakor pa ne privilegiran polo- žaj nekaterih slojev prebivalstva, še manj pa imajo v mislih politi- čne in ideološke cilje. Po novi za- konodaji bodo vsi ljudje enako- pravni, saj bodo eni gospodarji, drugi pa hlapci, oboji pa bodo ži- veli od svojega dela — nekateri bodo celo preživeli. S sprejemom novih zakonov- bodo popravljene stare krivice, nikakor pa ne bodo storjene no- ve, saj nam to zagotavljajo mini- stri, ki so zakone pripravili. Njim pa je glede na dosedanje izkuš- nje vsekakor treba verjeti. Praviš, da se bodo postopki pri denacionalizaciji zelo dolgo vlekli in da bo s tem ogromno dela. Kar zadeva mene, sem pre- pričan, da je v tem primeru pač treba potrpeti, saj gre za revolu- cionarne družbene spremembe, ki se, kakor zgodovina uči, niko- li ne morejo končati. Ondan, ko je minister Pirnat razlagal enega od teh zakonov v republiški skupščini, je tudi ome- nil, da so v prejšnjem totalitar- nem, nečloveškem, nehumanem, strašnem in neciviliziranem si- stemu delavci pravzaprav bih brez vsakih pravic, kar gotovo pomeni, da bodo poslej imeli vse pravice - to praksa zadnjih me- secev dovolj zgovorno kaže. Pišeš, da si že sit vojne med Hrvaško in Srbijo in da ne razu- meš, zakaj se vojska toliko vme- šava v spopade s svojimi tanki in kanoni. Menda ja veš, da je vojska za- to, da se bojuje, ne pa da samo žre denar davkoplačevalcev. Na- ša vojska je ljudska in jugoslo- vanska, to pa še ne pomeni, da pobija ljudi in razbija Jugoslavi- jo. Očitno premalo poslušaš in hereš izjave generalov na tiskov- nih konferencah, kjer dajo vedno znova jasno vedeti, da je Jugo- slovanska Ljubljena Armada skrajno miroljubna in da nika- kor ne ščiti samo Srbov na Hr- vaškem, ampak ščiti predvsem svoje interese. Nekateri pravijo: Hvala bogu, da se vojska končno umika iz Slovenije. Jaz pa pravim, da je po svoje škoda, ker ne ostane, saj bi v tem primeru ostala tudi njihova bolnišnica za zdravljenje njihovih ljudi, ostala bi vojaška igrišča, ki so jih uporabljali tudi civilisti, in ostalo bi še marsikaj, kar sedaj vojska jemlje s seboj ali pa hoče zaščititi pred zlobni- mi Slovenci — tudi tako, da kaj razstreli. Upam, da še vedno gledaš slo- vensko W. Ravno včeraj so za- čeli vrteti novo nadaljevanko o Goringovi ljubezni do likovnih umetnin. Tako bomo imeli na TV kar dve nadaljevanki hkrati o zadnji vojni, ki vsaka na svoj način govorita o boju zoper oku- patorje. Seveda sta obe nadalje- vanki izdelek neslovenskih oz. nejugoslovanskih držav, kar po- meni, da ni res, da smo pri nas pozabili na pravičen boj za svo- bodo v drugi svetovni vojni. Res je sicer, da že nekaj časa na slo- venski TV ne vidimo fdmov o NOB na Slovenskem in v Jugo- slaviji — menda zato, ker še ni- so posneli fdma o tem, kako so se domobranci bojevali zoper okupatorja, saj so drugi fdmi na to temo že zastareli. Preden končam, naj ti še spo- ročim, da se bom kmalu oglasil zaradi ozimnice. Do tedaj pa lep pozdrav tebi in vsem tvojim. Tonček POGOVOR Z JOŽETOM SOTURJEM, PREDSEDNIKOM DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ V pričakovanju novega zakona o stanovanjskih razmerjih Zakon o stanovanjskih razmerjih je bil nedolgo tega že nekoliko spremenjen oziroma dopol- njen, v pripravi pa je nov, popolnejši. V tem trenutku lahko zapišemo le to, da so pri Stanovanjski skupnosti občine Ptuj ukinili združeno stanovanjsko komisijo, ki je imela nalogo dodeljevati sta- aovaaja, ki jih imajo upokojenci v Ptuju (146 eaosobaih ia družinskih). Da bi več zvedeli, smo se oglasili pri Jože- tu SOTLERJU, predsedniku ptujskih upoko- jencev. Med drugim je opozoril na nekatere nejasnosti oziroma pomanjkljivosti v zvezi s sedanjo stanovanjsko zakonodajo: »V Sloveniji je v lasti SPIZA približno 4400 stanovanj; od tega jih imamo na Ptuju 124, ki so bila zgrajena iz dveh odstotkov sredstev SPIZA, poleg tega pa še 22, zgraje- nih iz solidarnostnih sredstev. Zveza društev upokojencev Slovenije in SPIZ sta se že zav- zela, da morajo vsa stanovanja, zgrajena s sredstvi upokojencev, tudi v bodoče ostati njihova last, se pravi, da bodo s temi stanova- nji razpolagali izključno upokojenci. Želim pa opozoriti, da doslej nista niti Zveza upokojencev Slovenije niti SPIZ dolo- čila, kako naj bi v bodoče potekalo vzdrževa- nje teh stanovanj. Do sedaj so namreč tudi stanovanja, ki jih zasedajo upokojenci, bila formalno last Stanovanjske skupnosti občine Ptuj; njej so plačevali tudi stanarino. Iz teh sredstev je stanovanjska skupnost jemala de- nar za adaptacije. Ni namreč razčiščeno, kdo bo pobiral najemnino, sredstva za amortiza- cijo, opravljal razna vzdrževalna dela na sta- novanjskih objektih in kdo bo vodil nadzor nad stanovanjskim skladom, ki bo v lasti dru- štev upokojencev. Kot najpomembnejše pričakujemo od no- vega stanovanjskega zakona določilo, da se v bodoče ne bo moglo oziroma naj bi bilo one- mogočeno vsako odtujevanje stanovanj, ki so v lasti upokojencev in so last SPIZA, kajti le tako se stanovanjski sklad ne bo rapidno zmanjševal, kar se žal danes pogosto dogaja. Naj povem še to, da smo pri Društvu upo- kojencev v Ptuju že izvolili 5-člansko komisi- jo, ki bo imela nalogo, da bo izpraznjena sta- novanja upokojencev pravično razdeljevala — razumljivo, da izključno upokojencem, kajti v svojih vrstah imamo precej upokojen- cev, ki živijo v nemogočih stanovanjskih raz- merah . . .« Franjo Hovnik Razstava na Statenbergu Štatenberg se že od lanskega leta srečuje s ciklusom prireditev Štatenberška srečanja s kulturo; otvoritev razstave MAGIJA MA- TERIALA IN ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA, ki je bila v soboto, 31. avgusta, je pričetek jesenske- ga dela teh prireditev. Skupina razstavljalcev pod skupnim imenom KERAMIKA ima sedež v Ljubljani, čeprav so iz vseh vetrov Slovenije. Povezu- je jih enotno izrazno sredstvo — glina in nagnjenost k eksperi- mentiranju, s sodelovanjem pa lahko izmenjujejo tudi izkušnje. Člani skupine so že razstavljali na mednarodnih razstavah, na tem delu Štajerske in v dvorcu Štatenberg pa so prvič. Uvodne besede k otvoritvi raz- stave je povedala lastnica dvorca Štatenberg Branka Štimec, pose- ben priokus razstavi pa je dal Marko Cvahte z nastopom Jurija Vodovnika, ki je ljudi sprostil. Po uradnem delu so se imeli pri- ložnost pogovarjati z umetniki. Razstava v Beli dvorani dvor- ca Štatenberg bo odprta mesec dni, nekateri razstavljeni ekspo- nati pa so tudi na prodaj. Nataša Pogorevc 28. štatenberško srečanje pisateljev posvečeno Kocbeku Baročni dvorec Štatenberg pri Makolah je znan po tradicional- nem srečanju slovenskih pisateljev; letos bo že osemindvajseto. Zara- di vojnih razmer v Sloveniji in na Hrvaškem je bilo pričakovati, da bo letošnje srečanje odpadlo. Da bi dokazali voljo slovenskega naroda po samostojnosti in od nikogar diktiranemu načinu življenja, so se slovenski pisatelji odločili drugače. Minuli četrtek se je v Slovenski Bistrici — pokrovitelj pisatelj- skih srečanj je slovenjebistriška občinska skupščina — sestal odbor za tehnično pripravo letošnjega srečanja. Dogovorili so se, da bo sreča- nje trajalo dva dni v zadnjem tednu septembra ali v prvem tednu ok- tobra. Prvi dan bi bil namenjen pogovoru o Kocbeku, zvečer pa bi po- tekalo družabno srečanje. Drugi dan bi razpravo nadaljevali, pripra- vili pa bi tudi članski pisateljski sestanek (»pogovor ob čaju«), kjer bi pisatelji obravnavali svoje društvene probleme in jih skušali reševati. Vida Topolovec Pacifisti delajo s peresom, pacifikatorji pa s pendrekom. • • • Pendrek je mlajši brat šibe božje. • • • Kmete bi kap, če bi vedeli, koliko jih je prišlo do kruha z mlatenjem prazne slame. • • • Če si dober kot kruh, te bodo slej ko prej pojedli. • • • Policaja vprašajte, ali je bikovka bikova žena. • • • Rabljeni rablji so bolj cenjeni kot novi. • • • Kaže, da bo večina Slovencev ob lastninjenju dobila v roke le srpe in kladiva. • • • Zaslužni dobro zaslužijo. • • • Človek ima izredno dobro razvite obrambne mehanizme. A še bolj ima razvite napadalne. • • • Zanima me, katera je bila, ki ji je uspelo natakniti rogove celo hudiču. • • • Med osli je že vsako kljuse paradni konj. • • • Za tiste, ki garajo kot črna živina, aparthajd ne bo nikoli od- pravljen. • • • Rezultat razvoja kapitalizma so multinacionalne, socializma pa multinacionalistične družbe. • • • Bog kaznuje s šibo, hudič pa s šihico. PREJELI SMO • PREJELI SMO »Kjer je Srb — tam je Srbija!« Verjetno se, dragi bralci Tednika, spominjate izjave oziroma kar grožnje velikosrbskega despota Slobodana Miloševiča, ki je preroško povedal: »Kjer je Srb, tam je Srbija . . .« Ker imamo na Ptuju nekaj srbskega ozemlja, ki je zabeleženo tu- di v katastru, obstaja resnično nevarnost, da bo lepega dne Miloševič poslal svojo vojsko oziroma JA, naj to njihovo ozemlje anektira in sredi zgodovinskega Ptuja naredi še kakšno avtonomno pokrajino. Prepričan sem, da že veste, da imam v mislih SRBSKI TRG, kjer med drugimi zgradbami trdno stoji tudi občinska upravna zgradba. Če torej hočemo še pravočasno onemogočiti srbsko invazijo v Ptuju, je nujno potrebno, da občina po hitrem postopku to zemljišče nekako nacionalizira. Morda bo dovolj, da Srbski trg preimenujemo, recimo v Trg samostojne Slovenije ali pa kar v Trg davkoplačevalcev . . . Franjo Hovnik Nagradno turistično vprašanje v drugem avgustovskem nagradnem turističnem vprašanju smo vpraševali, kdaj se Ptuj prvič omenja v pisnih dokumentih. Pravilen odgovor je leta 69. Nagrado Pokrajinskega muzeja v Ptuju prejme: Boštjan Kolarič, Muzejski trg 1, Ptuj. Danes vprašujemo, kako se imenuje pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem starih grbov. Nagrada za pravilen odgo- vor so muzejske publikacije, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in spominek. Odgovore pričakujemo do sobote, 14. septembra, na uredništvu Radia-Tednika (Raičeva 6). Otroci jutranje zarje Minula nedelja, 1. septembra, je bila za vernike krajevne skup- nosti Videm nekaj posebnega, pravzaprav izjemnega. Tega dne so namreč lahko prvič in mogoče tudi poslednjič v življenju priso- stvovali nedeljski maši s prime- sjo afriškega bogoslužja. K temu enkratnemu doživetju (tudi pre- senečenjujje v celoti prispeval domačin, pater Miha Drevenšek, po domače Šimičev Miha, s Po- brežja. Iz »svojega« misijona sv. Jožefa v pokrajini Copperbelt v Zambiji je na Videm pripeljal skupino črnskih otrok (7""di&klic in 2 dečka v starosti od 10 do 14 let), ki so pri treh nedeljskih ma- šah prepevali zambijske ljudske duhovne pesmi ob ritmični spremljavi afriških tradicional- nih bobnov (domačini jih imenu- jejo ngoma). In ker je že tako, da so prebivalci črne celine izredno muzikalni in z velikim nagnje- njem do plesa, so bila telesa mla- dih pevcev v nenehnem gibanju, noge pa v nenehnem ritmičnem prestapljanju, kot posledica ne- kakšnega zanosa, nekakšnega ne- zavednega duševnega stanja. Mladi Afričani, od katerih se je po videmski cerkvi širil poseben fluid, so razumsko mašo belih ljudi že v kratkem času spreme- nili v čustveno razgibano bogo- služje ... Za črni kontinent ne- kaj povsem običajnega. Z nekoli- ko spremenjenim sporedom so mladi pevci iz Zambije v večer- nih urah istega dne nastopili tudi v ptujski proštijski cerkvi. Naš rojak minorit p. Miha Drevenšek je do leta 1975 župni- koval v Sostrem pri Ljubljani, od koder je odšel v London na štu- dij angleščine in misijologije. Le- ta 1976 pa se je odločil za misijo- narsko delo v afriški državi Zam- biji. Prišel je na misijonsko po- stajo, ki poleg župnišča z devet- najstimi podružnicami obsega še veliko bolnišnico, redno osno- vno šolo z več kot tisoč učenci, srednjo šolo s šeststo dijaki, os- novno in srednjo šolo za gluho- neme, gospodinjsko šolo, seme- nišče s petdesetimi semeniščniki domačini in dom za duhovne va- je. In sedaj lahko s ponosom še zapišemo, da je predstojnik tega ogromnega misijonskega kom- pleksa prav domačin iz Pobrežja p. Miha Drevenšek. Otroci jutranje zarje. Svoje pojoče varovance je od- kril povsem po naključju. Med otroki, ki so se kaj radi smukah okoli misijonske postaje, je p. Miha opazil skupino, ki je veno- mer bobnala, večglasno prepeva- la, se ritmično gibala v hoji, še prestapljala ... in na sploh kaza- la vse znake tipične afriške na- gnjenosti do glasbe in plesa. To so bili otroci iz okoliških vasi iz treh različnih plemen: Lunda, Bemba in Lamba, ki vsako govo- ri svoj jezik. Zbral jih je okoli se- be, jih začel vzgajati in organizi- rano z njimi vaditi razne pesmi (tudi slovenske). Po treh letih skupnega dela so začeli nastope in gostovanja, dokler niso prišli tudi v našo deželo. Njihov na- stop na Vidmu je tako bil prvi, odkar so prišli v Evropo, in prvi v svobodni državi Sloveniji. Iz Zambije so z letalom odpotovali že prejšnji četrtek najprej do Jo- hannesburga. od tod do Ziiricha in nato še na Dunaj, od koder so jih z avtomobili pripeljali narav- nost v župnišče sv. Trojice pri Podlehniku. Tukaj bodo namreč mladi Afričani domovali med svojim bivanjem v Sloveniji. De- nar za njihovo dolgo, a hkrati tu- di drago pot so zbrali Koroški Slovenci skupaj z avstrijsko mla- dino in s slovenskimi Misijonski- mi obzorji. Mladi pevci s črne celine bodo v Sloveniji nastopali še ves sep- tember, mimogrede pa bodo go- stovali še v slovenskih župnijah v Italiji in na avstrijskem Koro- škem. Besedilo in foto: L C. TEDNIK " ^' seP^en^ber 1991 FESTIVALSKA PRILOGA - 7 POTEK FESTIVALA PETEK, 6. septembra, ob 20. uri: — nastop ansamblov za zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke SOBOTA, 7. septembra, ob 20. uri: — nastop izbranih ansamblov za nagrade — revialni nastop NEDEUA, 8. septembra, ob 10. in 17. uri: — podelitev Orfcjevih odličij — predstavitev novih skladb Vsak festivalski dan bo žrebanje vstopnic za lepe praktične nagrade! KRAJ; DVORANA CENTER SŠC PTUJ ORGANIZATOR: ZAVOD RADIO — TEDNIK PTUJ GENERALNI POKROVITELJ: SOLID DORNAVA - MEZGOVCI POKROVITELJA: OPTE PTUJ in STIK PTUJ nedelja, 8. september, ob 17. uri VEČER VIZ 1 GASILSKE STORIJE STOPAR 2 GORSKA MELIŠČA STOPAR 3 HUDI ČASI PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL 4 NA VASI JE LEPO BRATJE IZ OPLOTNICE 5. NOCOJ GREM VASOVAT BRATJE IZ OPLOTNICE 6 OB HUDINJI BRATJE ZEME 7. OSTANI Z NAMI, MUZIKANT FRANCI ZEME S. PA ŠE ENO ZAIGRAJMO METALURG 9. PLANIKA NAGELJ 10. PLANINSKI CVET NAGELJ 11 POZDRAVNA POLKA PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL 12 PRLEŠKA VESELICA PREROD 13 RADA BI NOCOJ ZAPLESALA METALURG 14 SLOVENCI SMO KORENINE BRATJE ZEME 15 STARI PTUJ PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL 16 ZA MIR NA SVETU FRANCI ZEME 17 ŽIVLJENJE BRANE KLAVŽER Franc Lipičnik Kati Turk Franc Lipičnik Nande Razboršek Silvo Kolarič Barbara Potrč Tine Lesjak Marjan Stare Tine Lesjak Marjan Stare Boris Roškar Ivan Sivec Franci Zeme Ivan Malavašič Edvin Fliser Suzana Potrč Franc Lipičnik Ivan Sivec Franc Lipičnik Ivan Sivec Marjan Rus Marjan Rus Smiljan Greif Ljubo Huzjan Drago Lesjak Marjan Stare Peter Vodeb Ivan Sivec Edvin Fliser Barbara Potrč Franci Zeme Franci Zeme Brane Klavžer Ivan Sivec Zmagovalci lanskoletnega festivala: Bratje iz Oplotnice. (Foto: Langerholc.) Dvorana SŠC sicer ni minoritsko dvorišče, vendar domača glasba tudi v njej prijetno zveni... PROGRAM FESTIVALSKIH DNI PETEK, 6. SEPTEMBER, OB 20. URI 1. MIKADO, Hoče — Alkohol Boris Rošker Olga Majcen — Moja frizerka Boris Rošker Oiga Majcen 2. EDI POTRČ, Maribor — Bodiva spet mlada nocoj Boris Rošker Suzana Potrč — Vražji ples Edi Potrč Tone Korošec 3. VINOTEKA, Maribor — Ne bom pozabil te nikoli Smiljan Greif Smiljan Greif — Le pravi pustim se ujeti Edvin Fliser Suzana Potrč 4. MLADI PRIJATELJI, Pesnica — Po veselici Rudi Kraner Rudi Kraner — Vinograd Rudi Kraner Rudi Kraner 5. FANTJE IZPOD ROGLE, Zreče — Vinska pesem Franc Lipičnik Ivan Sivec — Presnete ženske Franc Lipičnik Ivan Sivec 6. VIGRED, Laško — Laško pivo Lovro Škarja Lovro Škarja — Slovenci smo Drago Krajnc Drago Krajnc 7. EKART, Prepelje — Vse najlepše mama ti želi Jože Ekart Jože Ekart — Dopustnik Jože Jože Ekart Jože Ekart 8. ŠTAJERSKI VRELEC, Rogaška Slatina — Pozdravljeni, prijatelji Boris Rošker Regina Jerman — Najina pesem 9. PODKRAJSKI FANTJE, Velenje — Sam hodil sem skozi življenje — Večni ženin 10. PTUJSKIH 5, Gorišnica — Domotožje — Tam te našel bom 11. JOŽE ŠERUGA, Ptuj — Na blejskem zapravljičku — V zalivu ljubezni 12. JOŽE ŠUMAH, Velenje — Ni neveste — Ne odhajaj 13. ŠIK, Velenje - — Sanje o Paki 14. ANTON ISKRA, Begunje — Sinko moj — Karavanke 15. VRTNICA, Nova Gonca — Samo. da sem doma — Vesele deklice 16 SPOMIN, Novo mesto — Boj se meduze — Gozdovi umirajo Boris Rošker Regina Jerman Franc Flere Ivan Malavašič Edvard Holnthaner Ivan Malavašič Edvin Fliser Suzana Potrč Igor Podpečan Nande Razboršek Franc Lipičnik Ivan Sivec Franc Lipičnik Ivan Sivec Jože Šumah Ivan Sivec Jože Šumah Ivan Sivec Dušan Krajnc Ivan Sivec Anton Iskra Hvale Anton Iskra Hvale Boris Rošker Metka Karba Boris Rošker Metka Karba Zdravko Zupan Brigita Kobe Zdravko Zupan Malči Božič 17. GAŠPERJI, Preddvor — Moj Preddvor Slavko Avsenik 18. DAN IN NOČ, Velenje — Lepe so naše gore Igor Podpečan Brigita Kobe — Še midva Igor Podpečan Peter Resman 19. BORIS RAZPOTNIK, Domžale — Mladost se končuje nam Marjan Ogrin Ivan Sivec . — Naša dežela Marjan Ogrin Ivan Sivec 20. DRAGO ELIKAN, Turjak — Kmet na Kranjskem Drago Elikan Marjan Stare — Marostarska Drago Elikan Marjan Stare 21. BRATJE POLJANŠEK, Kamnik 22. ROBERT PRAPROTNIK. Ljubljana — Stari čas nazaj hiti Janez Sever Janez Sever — Na Krimu Janez Sever Janez Sever 23. BISERI, Ptuj — Koline Igor Podpečan Ivan Sivec — Rožmarin Igor Podpečan Brigita Kobe 24. STOPAR, Mengeš 25. BRATJE ZEME, Vojnik — Furmanska polka ' Viki Ašič ml, — Vinska resnica Miro Kline Sobota, 7. septembra, ob 20. uri: FINALNI NASTOP V PETEK IZBRANIH ANSAMBLOV 8 - FESTIVALSKA PRILOGA 5. september 1991 - TSmVIK Vaša festivalska gostitelja bosta tudi letos Nataša Vodušek in Marjan Šneberger. Mojster Bojan Adamič je že lep čas član strokovne komisije, letos pa je »napredoval« v predsednika. Lani sije poljubček prislužil zidar Feliks — kdo si ga bo letos? (Foto: Langerholc) Celjski instrumentalni kvintet in Vinko Šimek. FESTIVALU NA POT Vokalni kvintet Ajda s citrarko Cito Galič. Dekleta cirkovške folklore — neutrudne pomočnice. Nagrade I. Nagrade občinstva za najboljši ansambel: 1. 8.000,00 din 2. 7.000,00 din 3. 6.000.00 din 11. Nagrade občinstva za najboljšo skladbo: 1. 8.000,00 din 2. 7.000.00 din 3. 6.000.00 din lil. Nagrade strokovne žirije za najboljše besedilo: 1. 3 000.00 din 2. 2.000.00 din 3. 1.000,00 din IV. Nagrada strokovne žirije za najboljši ansambel: 10.000.00 din V. Korenova plaketa VI. Nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta: 5.000.00 din BISTRO ZOGA Bukovci 97 vabi cenjene goste v prenovljeni lokal. Postreženi boste s kvalitetno domačo hrano in pijačo. Bistro ŽOGA je lokal, ki ga je vredno obiskati. Trgovina DANICA danica angel, ptujska gora 92 Vse, kar potrebujete v svojem gospodinjstvu, lahko dobite pri nas — dostava na dom — konkurenčne cene Vsem svojim potrošnikom želimo prijetno počutje na festivalu. Priporoča se trgovina DANICA! Strokovna komisija Predsednik: Bojan Adamič Člani: Ivo Ciani Vinko Štrucl Tomaž Tozon Kajetan Zupan Tajnik: Vlado Brlek Komisija za štetje glasov Predsednik: Franc Fideršek Člani: Anton Brglez Jože Slodnjak Vera Feguš Zdravko Geržina SAMOPOSTREŽNA ANGELA Povodnova 1 (ob Mariborski cesti) se priporoča s pestro ponudbo vseh prehrambenih izdelkov, Na voljo vam je široka paleta mešanega blaga. Pridite in se prepričajte. Ustregli bomo vsaki vaši želji! Samopostrežna ANGELA ® 062/775-622 OKREPČEVALNICA AMBIENTE ZABOVCI Ste ljubitelj pizz ali speciaiitet z žara? Pravi lokal za vas je, okrepčevalnica AMBIENTE. Po okusni hrani boste lahko žejo pregnali z vrčkom odličnega črnega piva ali kozarčkom dobrega domačega vina »Amblente« — lokal za vas TEDNIK ~ ^- september 1991 FESTIVALSKA PRILOGA - 9 je trgovsko-gostinsko podjetje v Dornavi, ki se v glavnem ukvarja z maloprodajo blaga široke potrošnje in gostinsko ponudbo. SOLID ima tri prodajalne in en gostinski lokal, četrta prodajalna pa je tik pred odprtjem. V kolektivu je 20 zaposlenih, predvsem žensk. Moto podjetja SOLID je: kupcem ponuditi čimvečji asortiman blaga, konkurenčne cene, sodobno opremljene prodajne prostore in prijazno postrežbo. 10 - FESTIVALSKA PRILOGA 5. september 1991 — TEDNIK TEDNIK ^' s^p^^'"^^'' ^^^^ FESTIVALSKA PRILOGA - 11 AREH NA POHORJU Posvetitev obnovljene cerkve sv. Henrika Mariborski škof dr. Franc Kramberger je v spomin slovenskega škofa Antona Martina Slomška na nedeljski slovesni maši blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Henrika na Arehu. Enoletna obnova osem stole- tij stare cerk ve, ki stoji na nadmorski višini 1250 metrov, sodi \ 1146. leto, je stala 2,6 milijona dinarjev. Sedanjo obliko je cerkev dobila ob prenovitvi konec 17. stoletja. Nedeljske svečanosti se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi tudi predstavniki slovenjebistriške, ruške in mariborske občine, republiški minister za kulturo dr. Andrej Capuder in podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič. Slovesnost je pričela najstarejša slovenska godba na pihala iz Frajhajma. »Pravljica o zidavi cerkve sv. Henrika na Arehu, ki jo je napi- sal tukajšnji domačin, sicer pa učitelj Jože Tomažič, doma iz Ti- nja, govori o tem, kdaj in kako je vitez Henrik Rogaški sezidal to cerkev z namenom, da bi se od- kupil za nečedna dela v svojem življenju, je skoraj blizu resnice, kakršna je morala biti, da so lju- dje na tem prelepem kraju že kar sredogorskega Pohorja sezidali Areška cerkev v novi preobleki. Vsa cerkvena ladja z zvonikom je prekrita z novim skrilom. V ta namen so pri Zrečah odprli nov kamnolom. lično cerkvico, ki se je skozi sto- letja ohranjala in prezidavala, da bi ohranila današnjo podobo. Od takrat je čez zeleno Pohor- je šlo več sto belih zim in zelenih zmladleti. Na grebenastem hrbtu Pohorja pa še vedno stoji areška cerkvica s Šentlovrenško kapelo. Njune šriljaste strehe razdvajajo vodo snežnice in vode dežnice za areške studence, za senčna in sončna pohorska pobočja, s kate- rih se zbirajo v gorske potoke in teko v Bistriško in Dravsko doli- no . . .«, so bile uvodne besede predsednika gradbenega odbora za areško cerkev, znanega slove- njebistriškega kulturnega delav- ca Staneta Gradišnika, s katerimi se je slovesnost posvetitve o ob- novljeni cerkvi pričela. Povod za nedeljsko slovesnost je bilo nezadržno propadanje kulturnosakralnega spomenika. ki je s tem vztrajno izgubljal svoj ugled in izgled. Pred nekaj več kot leto dni so pri ZKO Slovenska Bistrica os- novali gradbeni odbor, sesta- vljen iz predstavnikov občinskih izvršnih svetov Slovenske Bistri- ce, Ruš in Maribora, škofije. Za- voda za varstvo naravne in kul- turne dediščine iz Maribora ter predstavnikov domače, šmarske župnije, kraja in ZKO. Takšna povezava se je pokazala kot iz- jemno hvaležna oblika sodelova- nja, saj je bilo vseskozi, vse do nedeljske svečanosti malo težav. Vsi, ki se spoznajo na podobna dela so bili mnenja, da je bilo za 2,6 milijona dinarjev, opravljeno veliko dela. V odboru so imeli srečo, da so našli izvajalce (Bori- sa Kanglerja, Ivana Podgrajška in Marijana Korparja), ki se na svo- je delo resnično dobro spoznajo. »Vzrokov za današnje veselje je več kot dovolj. Uspeli smo iz- polniti naš načrt obnove, ki se nam je v lanskem novembru zdel še skoraj nemogoč. Cerkvena zu- nanjščina je sedaj resnično vsa v novi obleki, tudi kapelici ob ce- sti, še bolj pa smo veseli, da so bila vsa dela narejena natančno po predvidenih datumih, saj je območje Areha klimatsko izred- no zahtevno. Vse smo uredili ta- ko, da se bo cerkvena notranjšči- na lahko presuševala in zračila in bo čez kakšno leto nared za notranjo obnovo«, so bile še be- sede Staneta Gradišnika. Po po- novni posvetitvi cerkve je mari- borski škof dr. Franc Kramberger v svojem nagovoru med drugim povedal. »Želimo si svet brez voj- ne,, svet miru. Zakaj dajemo več denarja za ubijanje, kot za življe- nje? Ne vemo, kaj vse se bo še zgodilo do konca tega tisočletja, prav tako ne vemo, kaj nas čaka na pragu tretjega tisočletja?« Zbrane v cerkvi je nagovoril tudi slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder. »Živimo z zgo- dovino. Vsi sedanji dogodki se od- vijajo z neverjetno naglico. V zad- njem letu se je v Sloveniji dogodi- lo veliko reči, od prvih demokrati- čnih volitev, do plebiscita, kjer smo se odločili za samostojno Slo- venijo, razglasitve samostojnosti, temu pa je kot za kazen sledila vojna, ki nas je Slovence še bolj združila. Skušali bomo dobiti pri- znanje za našo neodvisnost, ven- dar pa bomo morali marsikaj na- rediti v domači hiši, med drugim tudi s prijazno zakonodajo. Tudi na kulturnem področju bi želeli. da bi se dogajalo še več. Veliko takšnih kulturno — sakralnih spomenikov smo v peteklosti zane- marjali. Prav bi bilo, da našo de- želo zapustimo zanamcem lepo in urejeno ...« Po končanih slovesnostih je bil kulturni program, ki so ga pripravila »Anina dekleta« iz Lovrenca na Pohorju, recitatorka iz Šmartnega na Pohorju, vse skupaj pa je sklenil s pridigami Janeza Svetokriškega slovenjebi- striški amaterski igralec Marko Cvahte. Ob sklenjenih slovesnostih se je v Ruški koči na svečani seji zbral odbor za obnovo cerkve, kjer sta imela sklepno besedo slovenjebistriški župan Ivan Pu- čnik in podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič, ki so ga v delo odbora pritegnili zadnje mesece in ki je uspel za obnovo pridobiti še zadnjih prepotrebnih 600.000 dinarjev. Povedal je, da je pred pičlim mesecem še neko- liko dvomil o dokončanih delih do 1. septembra, pa si je sam pri sebi dejal, ko seje vozil v dolino, da so predstavniki vseh treh ob- čin »trmasti Pohorci«, ki bodo tudi sicer nemogoče reči zmogli. Ivan Pučnik pa je poudaril, da opravljeno delo kaže, kako se morajo zbrati ljudje dobre volje, ki kljub stiskam, ki so prisotne v sedanjem času složno sodelujejo z edinim ciljem, da bo delo do- bro opravljeno. Ker pa je leto dni dela v takš- nem odboru zahtevalo veliko na- porov, so najbolj prizadevnim podelili priznanja v obliki origi- nalnih Goljevih linorezov slo- venskih domačij. Obema sloven- skima ministroma so podelili drugi slovenjebistriški Zbornik z željo, da pri podobnih akcijah še sodelujeta. S primernimi spo- minskimi darili so se oddolžili še izvajalcem del in seveda tudi predsedniku odbora Stanetu Gradišniku, ki pa so mu podarili Goljevo sliko areške cerkve. Ob cerkvi, pri bližnji planinski koči in hotelu se je pozno večer še slišala razposajena muzika in petje. Pod njenim vznožjem, kije zidano še v romanskem slogu, zadnja večja obnovitev pa je bila 1895. leta, bodo ob lepih nede- ljah prihajali številni planinci in romarji, ki bodo ponovno »od- krili« staro romarsko pot na vrh Pohorja. Vida Topolovec Biserna maša v Studenicah v nedeljo, 25. avgusta, je bil za Studeničane in ljudi iz bližnje in daljne okolice poseben dan. Biserno mašo je imel dolgoletni studeni- ški župnik Pankracij Potek, ki pa je sedaj v domu upokojenih duhov- nikov v Mariboru. Slovesnost je potekala v cerkvi sv. treh kraljev, ma- šo pa je vodil jubilant ob soma- ševanju sedmih duhovnikov. Pri- reditev je organizirala studeniška krajevna skupnost; po maši je organizirala tudi prigrizek za vse povabljene. Tekst in foto: Nataša Pogorevc 12 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 5. september 1991 — f ]|K NAMIZNI TENIS Uspešen pričetek sezone v soboto, 31. avgusta, in nedeljo, 1. septembra, je bilo v Murski Soboti že 22. odprto prvenstvo za mlajše in starejše pionirje v namiz- nem tenisu. NTK Petovia je igral z dvema skupinama pri starejših in mlajših , pionirjih. Prvo ekipo sta sestavljala st. pionir Strašek in ml. pionir Rozman. Presenetljivo sta osvojila tretje mesto. V odlični igri sta izlo- ; čila celo Olimpijo. Druga ekipa v sestavi Pišek —Grega Zafoštnik pa i ni upravičila nastopa; kljub znanju sta igrala neborbeno. Preseneče- ■ nje je pripravila prva ekipa ml. pionirjev v sestavi Marko Zafoštnik— j Nejc Janžekovič. Po zelo dobrih igrah in veliki borbenosti sta se uvr- ! stila od 5. do 8. mesta. Druga ekipa Šilak—Janičikič pa je bila še na »šolanju«, vendar sta igrala dobro. Drugi dan, v nedeljo, so v drugem kolu posamezno izpadli Nejc, Marko in Pero; Rok in CJrega pa nista opravila niti prvega kola. Pričakovan vstop med četverico si je zapravil Strašek s premalo agresivno igro pri starejših pionirjih, pri mlajših pa je popolnoma ra- zočaral Rozman. Vendar je to prvi odprti turnir in vsi bodo imeli možnost pridobitve točk še v Varaždinu in Zagrebu; potrebno bo pač bolj zavzeto delati. Igralo je 24 klubov od Kranja do Osijeka s 70 eki- pami in 150 posamezniki. IP Drava v Varaždinu Na povabilo nogometnega kluba Varteks iz Varaždina so se ka- deti in pionirji NK Drava udeležili prijateljskega srečanja. Srečanje je bilo v okviru priprav ekip za prvenstvena srečanja, ki so pred vrati. Kadeti Drave, ki jih vodi trener Dušan Ceh, so prikazali všečno igro in so vrstnike iz Varaždina premagali z rezultatom 2:1. Strelca golov sta bila Nastja Ceh in Andrej Kurbus. V igri je opaziti sistema- tično strokovno delo, ki daje upanje na lepšo bodočnost NK Drave. O kvaliteti ekipe kadetov govori tudi dejstvo, da so v njihovih vrstah štirje reprezentanti Slovenije: Nastja Ceh in Damjan Bezjak pri sta- rejših pionirjih ter Aleš Huzjan in Vojko Vrbanec pri mlajših kadetih. Pionirji, ki bodo pričeli nastopati v ligi prvenstva pionirjev MNZ Ptuj, so proti vrstnikom iz Varaždina prijetno presenetili. Po začetni tremi so si ustvarili tri zrele priložnosti za zadetek. Trenerja Branko Krajnc in Janko Vindiš sta z rezultatom 0:0 zelo zadovoljna. Upata, da bodo pionirji z vestnim delom na treningih dosegli uspešne rezul- tate v prvenstvu. Prijateljsko srečanje je koristilo igralcem ekip in trenerjem, ki so izmenjali strokovne izkušnje s kolegi iz sosednje republike. L. M. Turnir trojk. (Foto: OM.) V članski ekipi RK Drava se vedno bolj uveljavlja mladi Renato Vogri- nec (pri preboju obrambe Ormožanov v prejšnjem prvenstvu). Šport v nekaj vrsticah z novim prvenstvom so začeli v medobčinski nogometni zvezi Ptuj, v vzhodni območni ligi pa so odigrali srečanja drugega ko- la. Središče je na svojem igrišču osvojilo točko proti Partizanu iz Slovenj Gradca. Tekma se je končala z rezultatom IM. Bistri- ški Impol je gostoval v Žalcu in z 1:2 izgubil z domačim Partiza- nom Hmezadom. • • • V prvi medobčinski ligi so bili v 1. kolu doseženi naslednji izi- di: Aluminij Gerečja vas 2:1, Bukovci —Pragersko 1:3, Dorna- va —Preskrba Boč 3:0, Stojnci — Slovenja vas 4:1 in Skorba—Go- rišnica 5:1. Tekma Drava —Haj- dina bo danes (v četrtek). • • • Nogometaši Drave so se v ne- deljo popoldan v Ptuju pomerili z Mariborom Branikom. Po pre- cej živahni igri z obeh strani so z 2:1 zmagali gostje, ki igrajo v pr- vi slovenski ligi in so med kandi- dati za vrh. Zadetek je dosegel Ramšak. • • • V Šoštanju je bil 12. pozivni turnir v malem nogometu za slo- venski revijalni pokal. Ptujska ekipa Poetovio je osvojila drugo mesto in v skupni uvrstitvi prev- zela vodstvo ter si zagotovila na- stop v finalnem delu. Šport v nekaj vrsticah Na atletskem mitingu v Celju je Dejan Doki sunil kroglo 16 metrov in 19 centimetrov ter z novim osebnim rekordom seveda zanesljivo zmagal. Ob tridesetletnici rokometne- ga kluba so v soboto v Ormožu odigrali več tekem v različnih starostnih kategorijah, v osrednji pa je Pomurka iz Bakovec z dve- ma zadetkoma razlike premagala domačine (več posebej). Na turnirju v košarki je v Ptu- ju v soboto nastopilo osem ekip. Udeležba sicer ni bila na ravni prejšnjih, tradicija srečanja pa le ostaja. • • • Na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave je med članica- mi slavila ekipa iz Ormoža. Člani rokometnega kluba Dra- va so uspešno zaključili petdne- vne priprave na Rogli, do začet- ka prvenstva v slovenski super li- gi pa bodo petkrat na teden vadi- li v Ptuju. V naslednjem kolu v območni ligi se bo Impol v Slovenski Bi- strici pomeril s Kovinarjem, Sre- dišče pa bo gostovalo v Pekrah. V prvi medobčinski ligi bosta v soboto popoldan tekmi Prager- sko—Dornava in Drava—Bu- kovci, v nedeljo dopoldan Hajdi- na —Gorišnica in Gerečja vas— Skorba, popoldan pa še Slovenja vas —Aluminij in Preskrba Boč—Stojnci. 1. k. Športno in prijateljsko srečanje ob 30-letnicl RK Ormož Kot je za Ormož značilno, se je minulo soboto ob praznovanju tri- desetletnice rokometnega kluba zbralo več športnikov kot publike. Od 13. do 20. ure zvečer so odigrali kar enajst rokometnih tekem. Slavno- stni govornik aa slovesnosti je bil župan dr. Jože Bešvir. Priče'o se je z rokometno tek- mo mlajših pionirjev RK Ormož in Pomurka (Bakovcev), nadalje- valo s tekmo starejših pionirjev in kadetov Ormoža in Bakovcev in tekmovanjem dveh ekip kade- tov Ormoža in Velike Nedelje, nakar so tekmovalni del srečanja vseh generacij ormoških rokome- tašev prekinili, da bi opravili slavnostni del ob tridesetletnici delovanja. Dr. Jože Bešvir je povedal, da je trideset let dolga doba v življe- nju človeka, mnogo zahtevnejše pa je to obdobje za neko dru- štvo, skupino ljudi z enakimi cilji in hotenji. Ob skupnih treningih, nastopih in vsem, kar so imeli v klubu skupnega, se je med ljud- mi spletlo trajno prijateljstvo, ki navadno ne mine niti takrat, ko člani kluba zapustijo Ormož ali pa se prenehajo aktivno ukvarja- ti z rokometom. To dokazujejo rokometaši, ki so pred tremi de- setletji tekmovali skupaj in se kasneje razšli, vsi pa se v Ormož radi vračajo. Jožetu Kukcu in Mirku Havlasu so ob tej prilož- nosti za 30 let organizacijskega dela v klubu podelili priznanje. Prireditev se je nadaljevala z že tradicionalno tekmo vetera- nov. Tekmovale so tri ekipe ozi- roma tri najboljše generacije: 1965, 1975 in 1985 ter ekipa vete- ranov Velike Nedelje. Zmagala je ekipa mlajših veteranov iz 1985. leta. Tekmovalni del so sklenili s tekmo med člani RK Ormož in Pomurka (Bakovci). Zmagali so slednji. Predsednik kluba Franci Šulek je povedal, da rezultati, ki so jih posamezne ekipe v soboto dose- gle, niso pomembni. Večjo vred- nost ima prijateljsko druženje vseh, ki so se zapisali ormoške- mu rokometu. Vida Topolovec Caravelie in boeingi na ptujskem letališču Člani Aerokluba Ptuj si še ni- so povsem opomogli od poškodb po neurju, ki je divjalo 18. avgu- sta, ko so dober teden zatem pri- pravili veliko in nadvse zanimivo razstavo letalskih modelov. V so- boto, 24. avgusta, so prišli mode- larji iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz sosednjih držav. Na leta- lišču v Moškanjcih so številni obiskovalci z zanimanjem opazo- vali v letu ali na stezi modele šte- vilnih in najrazličnejših velikih potniških in športnih letal. Pred- sednik aerokluba Ptuj Otmar Gajzer je bil zadovoljen tako z udeležbo modelarjev kot obisko- valcev. — OM — Foto: Langerholc Novi plavalci v Ptujskih toplicah sta Športna zveza in Plavalni klub Ptuj orga- nizirala plavalni tečaj. Tečaja, ki so ga vodili vaditelji Barbara Bezjak, Jože Breznik in Ljubo Gabez,-*e je udeležilo 24 tečajnikov. Najmlajši so si pridobili osnovne prvine v procesu učenja plavanja — najmlajša udeleženka je bila stara tri leta — drugi so uspeli splavati, tretji pa so pridobili novo znanje iz osnovnih tehnik plavanja. Na končuje sledil preizkus znanja. Za uspešen napredek je 12 te- čajnikov dobilo priponko »PRIPRAVNIK PLAVALEC«, trije so do- bili bronasto značko, dva srebrno in 4 zlato značko DELFINCKA. L. M. Jesenski tečaji šolanja psov Kinološko društvo za vzrejo in šolanje službenih psov Ptuj je le- tos praznovalo 10-letnico obstoja in ravno tako dolgo je tudi organi- zator vsakoletnih tečajev šolanja psov za vse stopnje. Tudi letos orga- nizirajo tečaj male šole za pse, stare od 6 do 9 mesecev, ter začetni te- čaj za pse, stare eno leto. Vsi, ki jih to zanima, se lahko oglasijo na društvu v torek, 10. sep- tembra, ob 18. uri, ko bo na vežbališču v Budini (pri čistilni napravi levo) začetni sestanke. Dobili boste vse informacije o tečaju, kakor tu- di vse želene podatke o vzreji, negi in prehrani svojega štirinožnega prijatelja. Mgk Udeleženci enega prejšnjih tečajev. Na Grajeni živahna športna aktivnost Poletje je običajno čas, ko večina rednih športnih aktivnosti zamre, vendar je bilo letos drugače. Zaradi vojnih razmer nas je večina prežive- la počitniške dneve kar doma. Tako so po vaseh in mestih spet prišla na svoj račun včasih pozabljena igrišča, marsikje pa so jih uredili kar na novo. Da se ne bi dolgočasili, so na Grajeni v organizaciji tamkajš- njega športnega društva poskrbe- li za številne počitniške aktivno- sti. Na asfaltni ploščadi pri osno- vni šoli so po ustaljenem urniku izvajali rekreacijske aktivnosti. Igrali so odbojko, košarko, tenis, mali nogomet in še kaj. Izvedli so tudi nekaj turnirjev. Tako so 3. avgusta organizirali turnir se- stavljenih ekip v odbojki, 11. av- gusta so svečano odprli novo no- gometno igrišče, ki pomeni novo kvaliteto športa na Grajeni. Na otvoritvenem turnirju v velikem nogometu so sodelovale ekipe iz Leskovca, Podvincev in Vidma ter dve ekipi domačinov, tekme pa je spremljalo več kot 500 ob- čanov. 18. avgusta so uspešno iz- vedli ndčni turnir v malem nogo- metu, na katerem je sodelovalo sedem ekip, v soboto, 24. avgu- sta, pa so izvedli prvensty9 d,YO-,;. jic v tenisu. Dan ■žatem,'25,'aV§U-;'' sta, pa še velik nogometni turtii^, za pokal krajevne skupnosti ter tradicionalno tekmovanje v vleki vrvi med vasmi KS Grajena. V nedeljo, 1. septembra, so na novem igrišču za veliki nogomet izvedli še dve zanimivi nogome- tni tekmi. V prvi so se pomerili veterani in naraščajniki nogome- ta na Grajeni. Rezultat ni bil ta- kt) pPmemben kot zanimivost cer premagala »starino« s 3 proti 1. Vrhunec zabave pa je pomeni- la tekma med suhimi in debeli- mi, ki je bila vseskozi izenačena (4:4), zato so o zmagi odločile enajstmetrovke. Končni izid je bil 8:7 za debele. Kot je povedal predsednik no- gometnega kluba Grajena Drago Kokol, pomeni novo nogometno igrišče (ki je dober kilometer pred Grajeno na levi strani) veli- ko pridobitev in odpira nove možnosti za razvoj nogometa v tem kraju. Uradni tehnični prev^ zem in pregled s strani nogomet- ne zveze so opravili včeraj, 4. septembra. —OM S srečanja med veterani in mlado generacijo nogometašev na Grajeni, ki ga je spremljalo precej gledalcev. TEDNIK - 5. september 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 13 POGOVOR S PROFESORJEM MARJANOM GOJKOVtČEM O 122-LETNI TRADICIJI PTUJSKE GIMNAZIJE Elitizem v znanju v predzadnji številki našega časopisa se je iztekla nadaljevanka Zgodovina gimnazije Ptuj, ki jo je napisal profesor Srednješolskega centra v Ptuju Marjan (iojkovič. Nadaljevanka, ki je naletela na pre- senetljiv odziv, kot pravi avtor sam, saj smo \ zadnjem desetletju kar pozabili, da se Ptuj lahko postavlja s stodvaindvajsetletno tradicijo gimnazije, tradicijo, s katero se lahko pohvalijo bolj redke institucije v Ptuju, i smerjeno izobraževanje je k temu še pripomoglo, lani in letos pa smo spet »odkrili« gimnazije kot šole. ki so »potrebne«. Kako je avtor zbiral gradivo, kar je tisto, kar ga je pri tem najbolj preseneti- lo, kako je živela gimnazija v kraju stoletje in več, kaj je danes gimnazija in še kaj boste izvedeli v pogo- voru s profesorjem Marjanom (htjkovičem. Kaj vas jo pri pripravi gradiva najbolj presenetilo? Marjan CJojkovič: Ce zdaj po- mislim, je bilo tisto najbolj impo- zantno profesorski zbor v tride- setih letih. V njem so bili doktor- ji, profesorji: dr. Sovre. znani slovenski prevajalec, znani mate- matik Molenaro... To so bili ljudje, ki so kot učitelji dali vpliv tej gimnaziji, ne samo učenci. V tistih časih ni mogel vsak v gim- nazijo, to so bili le najboljši učenci, čeprav je pretežni del pri- hajal iz kmečkega okolja. To je bila vedoželjna mladina. Danes ima mladina druge interese, bolj je usmerjena v zabavo, tiste pra- ve vedoželjnosti, ki jo je imela mladina takrat, ni več in na to se žal pozablja. Sami so pisali časo- pise, organizirali krožke, danes tega ni več. Ali je za to krivo usmerjeno izobraževanje? Mi- slim, da bolj čas na pragu 21. sto- letja: tudi na šolah na zahodu je podobno . . .__ Takratni profesorji so bili ka- pacitete v slovenskem prostoru. Se živeča sta profesor Pavlinič, ki je začel učiti na ptujski gimna- ziji leta 1934, pa Matija Maučec, .^nton Ingolič . . . Nekdaj in kaže, da bo spet, je bila gimnazija elitna šola, na ka- tero so se lahko vpisali le najbolj- ši. Elitizem v šolstvu — da ali ne? Marjan Gojkovič: ELITIZEM V ZNANJU! Tako je treba to ovrednotiti. Mi to napačno poj- mujemo. Govorimo, da je neka šola elitna, ker gredo nanjo tisti iz bogatih družin, na primej be- žigrajska gimnazija ali pa Šubi- *eva gimnazija v Ljubljani. Vpra- šanje pa je, ali je to tudi elitizern i znanju. Elitizem v znanju pa Tiora biti. Nismo vsi enaki. Ide- a, ki smo jo imeli, da smo vsi ;naki »v glavah« — tega ni. Mo- amo vzpodbujati to, da bomo meli mlade, ki jim bomo dali ■eč, saj bodo ti mladi v končni ^azi s svojim znanjem potegnili Iružbo najprej. Dejstvo pa je, da lam ti mladi odhajajo v tujino. To je posledica naših gospodar- skih težav, zahod pa jih lahko plača. Tam, kjer so to spoznali, je sistem krut. Krut je zaradi te- ga, ker se mnogi učenci prece- njujejo oziroma bolje povedano, starši so tisti, ki precenjujejo svo- je otroke. Danes zahtevajo naj- več naravoslovne šole, in čeprav bi otroci veliko bolje uspevali v kakšni družboslovni, pa na željo staršev doživljajo v letih od pet- najstega do osemnajstega največ- je strese; vprašanje je, kako bo to vplivalo na njihovo kasnejše življenje. Z mladimi je treba de- lati, se jim približati in jim dati spoznanje, da lahko od tebe zah- tevajo še in še, da sta v prostem dialogu . . . Ko ste brskali po gradivu o gimnaziji — kdo je imel včasih možnost obiskovati gimnazijo, kakšni so bili pogoji? Marjan Gojkovič: Različna ob- dobja so bila. Gimnazija je bila ustanovljena z namenom ponem- čiti našo deželo, mesto Ptuj. Po- datki kažejo, da je bila okolica zelo slovenska, Ptuj sam pa nem- ški. Pred prvo svetovno vojno so bili učenci iz nemških bogatih družin, iz bogatih družin sloven- skih veleposestnikov ali pa iz revnih slovenskih družin, ki jih je šolala cerkev. Ti so se zelo tež- ko preživljali. Podatki kažejo, da so živeli vedno od inštrukcij, da je bila ustano\ljena dijaška kuhi- nja, kjer so enkrat na dan lahko jedli. Učencev je bilo na primer stodvajset. štirideset pa jih je imelo pravico jesti v tej dijaški kuhinji. Pred drugo svetovno vojno, ko je gimnazija postala slovenska, seje razširila in pokri- vala območje vse do Murske So- bote, imela svoj dijaški dom. Sloj najbogatejših se je zmanjšal. Bili so primeri, ko je cela vas zbrala denar, da je lahko tisti najboljši odšel na gimnazijo, so se pa ti otroci zelo težko prebijali. Ko prebiraš Izvestja, vidiš, da so vsako leto umrli trije, štirje zara- di jetike . . . Omenili ste Izvestja, to je bil eden od virov iz katerega ste črpa- li zgodovino gimnazije. Kaj pa drugo gradivo je bilo mogoče spo- znati življenje gimnazije tudi iz drugih dokumentov, če so bili in so ohranjeni? Marjan Gojkovič: Izvestja so sama dovolj skrbno spremljala življenje gimnazije, včasih so bi- la z zakonom celo predpisana. Vir bi bili lahko tudi stari dnev- niki in redovalnice, ki jih tudi mi predajamo arhivu, nisem pa za- sledil, da bi kdo raziskal, kako daleč v zgodovino imamo to gra- divo. Največje seveda gradiva iz povojnega obdobja, predvsem fotografij: zanimivo je, da je fo- tograf Langerholc že pred vojno slikal profesorski zbor in bil tudi pozneje nekaki uradni gimnazij- ski fotograf. Rad pa bi rekel, da je gimnazija stalnica mesta Ptu- ja, ki se je mesto ne zaveda. Le- po bi bilo, če bi lahko izdali o ginmaziji kakšno monografijo, saj zgodovina daje identiteto šo- li, pa žal za take stvari zmeraj zmanjka denarja. Menim, da je to narobe. Navsezadnje je večina »veljakov« občine izšia iz te gim- nazije; pa ne samo iz občine, da- nes imamo v svetu veliko prizna- nih strokovnjakov, ki so izšli prav iz ptujske gimnazije in za- nje sploh ne vemo. Zato bi bila knjiga o zgodovini gimnazije več kot potrebna in f*tuj bi moral biti zainteresiran zanjo. Mi se lahko s tem postavljamo. Tako kot pro- dajamo kurenta, lahko podobno »prodajamo« tudi zgodovino gimnazije. Kakšne so bile razmere za ob- stoj gimnazije v njeni zgodovini? Marjan Gojkovič: Financira- nje je bilo zmeraj problematično. Zmeraj se je borila za denar, in ko prebiraš dokumente, je bilo zmeraj prisotno: bo ali ne bo. Enkrat je takratna občinska oblast celo sama financirala gim- nazijo, dokler je ni Beograd zo- pet priznal. Leta 1927 so se do- govorili, da bo v kraljevini Jugo- slaviji samo 80 gimnazij in na ve- liko so jih začeli ukinjati, med njimi naj bi bila tudi ptujska. Dokazali so, da je dovolj otrok. Od tridesetih let naprej pa obstoj gimnazije ni bil več problemati- čen. Denar je redno pritekal in kaže, da ga je bilo dovolj, saj so Marjan Gojkovič ve. da je izbrskal le del 122-letne zgodo- vine gimnazije. Zato si želi. da hi se oglasili vsi, ki imajo kak- šne podatke, fotografije, spo- mine na gimnazijo, in seveda upa. da bo mesto prej ali slej zbralo toliko denarja, da bi lahko tudi to institucijo pred- stavili v kakšni monografiji, da se bo mesto prej ali slej za- vedlo svoje zgodovine tudi sko- zi gimnazijo. Izvestja redno izhajala, to je od leta 1925 do 1941. Do stoletnice potem za to ni bilo denarja, od leta 1969 pa do 1978, ko je bil ravnatelj Rudolf Ceh, pa so spet redno izhajala. Redno so izhaja- la tudi od leta 1869 do 1915. Lahko tudi rečemo, da so bili učitelji dokaj solidno plačani, in kaže, da so v tistih časih dajali oblastniki večji poudarek šolstvu kot danes, saj je to, kar se danes dogaja v šolstvu, pravi kriminal. Kdo pa je včasih lahko postal učitelj na gimnaziji? Marjan (iojkovič: Profesorje je vedno nastavljala oblast. Pred prvo svetovno vojno je bila poli- tika taka. da naj bi bilo čim manj slovenskih profesorjev. Bilo je celo obdobje, ko je učil sloven- ščino in verouk nemški učitelj. To sta bili klasični delovni mesti, rezervirani za slovenske učitelje. Vsako leto je bilo precej preme- stitev, iz česar je mogoče sklepa- ti, da posamezni učitelji niso bili oblasti primerni. V tridesetih le- tih velja ptujska gimnazija za do- kaj »rdečo« gimnazijo z napred- no usmerjeno mladino in s pro- fesorji, ki so z njimi simpatizirali in bili zato premeščeni. Pogoj je bil, da si končal visoke šole, v za- četku so bili učitelji nekaj časa suplenti, in šele ko si se dokazal, te je oblast priznala in si postal profesor s stalno zaposlitvijo. Tudi z ravnatelji je bilo tako. To so bili Nemci in nekaj jih je bilo, ki sploh niso znali slovensko. Med vojnama je bilo nekaj slo- venskih ravnateljev. Takoj po vojni od leta 1945 do 1949 se je menjalo precej ravnateljev, naj- dalj je bil potem Rudolf Ceh. dvajset let, ko pa je on odšel v pokoj, pa se je menjalo enajst ravnateljev v dvanajstih letih. Koliko je bila v vseh teh letih gimnazija vpeta v življenje mesta? Marjan Gojkovič: V vseh ob- dobjih je dajalo ton mestu. Že sam izid Izvestij vsako leto je bil osrednji kulturni dogodek v me- stu. Gimnazija je bila tudi tista, ki je dolga leta prirejala kulturne prireditve, potem so bile tu vsa- koletne predstavitve uspehov učencev ... V zadnjih letih pa je to bolj ali manj zamrlo. Tak je moj občutek, bralci pa bodo lah- ko ocenili sami. Še bolj pa je bila vpeta v dogajanja mesta, ko so se ti učenci po študiju vrnili v go- spodarstvo in druge dejavnosti in so spet vplivali na življenje v mestu . . . Kakšni so bili odmevi v času objavljanja nadaljevanke? Marjan Gojkovič: Moram reči, da sem bil prav prijetno presene- čen. Ljudje, ki me poznajo, so me na cesti ustavljali, mi čestita- li, na primer stari profesorji, go- vorili, kako dobro je, da sem se tega spomnil. Tudi mladi, učenci v mojem razredu, so me spraše- vali; videlo se je. da so ljudje či- tali, kar pomeni tudi, da veliko ljudi bere vaš časopis . . . Pogovarjala se je Nataša Vodušek Fotografije: Martin Ozmec Kaj pa zdaj, gospod Vrečer? v lanski poletni vročini je Vesna Arnuš iz Zamušanov 10 potrkala na marsikatera vrata, klicala marsikatero te- lefonsko številko . . . Otroka — dveletni Denis in štiriletna Iris ~ sta bila že nekaj mese- cev v mariborski bolnišnici ~- zdraviki so dejali, da zara- di uživanja oporečne vode. Vesna je najprej zahtevala analizo vode iz vodnjaka, na- to iskala novinarje, inšpek- torje ... — skratka kogarko- li, ki bj potrdil ali ovrgel njen sum. Že dolgo je namreč su- mila, da iz hlevov Kmetijske zadruge Ptuj, ki so 50 metrov Rov odkriva, zakaj so imeli Arnuševi onesnaženo vodo. Cev iz hlevov je 15 metrov od njihovega studenca. od njenega doma, izteka gnojnica v bližino njenega vodnjaka in onesnažttje vodo z amonijakom in nitrati. Analize, ki jih je naredil Zavod za zdravstveno var- stvo v Mariboru, so njene domneve potrdile, a težava je bila v tem, da sanitarna in- špektorica ni mogla odkriti. Odkar je hlev v Zamušanih prazen, sta Denis in Iris, čeprav pijeta vodo iz domačega studenca, zdrava. Kaj bo, ko bo zadruga znova napolnila hleve? (foto: OM.) kje je vir onesnaževanja. Ar- nuševa se je o ravnanju z gnojnico želela pogovoriti tu- di z direktorjem ptujske za- druge Janezom Vrečerjem, ki pa je bil do nje zelo osoren in je na pogovor ni sprejel. Tr- dil je celo, da njihovi hlevi ne morejo onesnaževati Arnuše- vega vodnjaka in da so rav- nanje z gnojnico uredili, kot jim je naložila sanitarna in- špektorica. Zgodba bi se tu končala, če . . . Ce ne bi letos delavci ptt- ja kopali mimo hlevov in Ar- nuševih jarka za telefonsko napeljavo in naleteli na ka- nal, ki vodi iz hlevov na Ar- niiševo zemljišče in vsaj 15 metrov do njihovega vodnja- ka (dalje namreč niso kopa- li). Naključje je torej poskr- belo, da je sedaj povsem ja- sno, od kod gnojnica v Arnu- ševem vodnjaku. Vprašanje je samo, kaj poreče na vse to direktor Kmetijske zadruge Janez Vrečer. Mu je res bilo upravičeno vseeno, kaj se do- gaja v Zamušanih, medtem ko sta dva majhna otroka jo- kala zaradi bolečin v želod- cu, njuna mama pa se je tru- dila, da bi prišla zadevi do dna?! Ne zaradi drugega — zaradi zdravja svojih otrok. Darja Lukman MIRKO KOSTANJEVEC Dohodnina in davek od dohodka iz kmetijstva 3. nadaljevanje) stopnje davka iz kmetijstva Po 25 čl. ZD so stopnje davka: — O "o od osnove, ki znaša do 50 % povprečnega ptnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki >'oveniji v preteklem letu: — 8 ""> od osnove, ki presega 50 "h povprečnega ^tnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki '^loveniji v preteklem letu. "ižanje davčne osnove, to je katastrskega dohodka Po 24. čl. ZD se zavezancu, ki vlaga lastna sred- '^a v preureditev prostorov v turistične namene, v "■aditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v '*havo kmetijske mehanizacije in naprav, lahko ^ njegovo dokumentirano vlogo zniža katastrski ohodek v višini 25 "<> vloženih sredste\ za dobo ^ch let. znižanje katastrskega dohodka pa ne more pre- ^§ati zneska dvakratnega katastrskega dohodka, ^otovljenega za leto, za katero zavezanec uvelja- znižanje za namene iz prejšnjega odstavka. '''j se davek iz kmetijstva ne plačuje? ek iz kmetijstva se ne plačuje od katastrske- -^ohodka, če gre za zemljišče: ki ga je pristojni upravni organ na podlagi '"^ona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proiz- ^^njo; ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o J^^živninsicem varstvu kmetov zaradi uveljavljanja llpce do preživninskega varstva (glej Zakon o preživninskem varst\ u kmetov. Ur. list Rep. Slove- nije, št. 1/79); — katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz dejavno^sti (takšen davek se odmerja npr. tesničarjem, dre\esničarjem itd.); — na katerem, so nasipi, kanali, prekopi in jezo- vi, objekti za potrebe splošne ljudske obrambe, obrambni nasipi, vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, ro\i in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje; — ki je znotraj visokovodnih nasipov; — ki je v obmejnem pasu: — ki je pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takega zemljišča onemogočeno ali omejeno. Prenehanje razlogov za oprostitev mora davčni zavezanec naznaniti davčnemu organu. Začasna oprostitev davka iz kmetijstva Od katastrskega dohodka se začasno ne plačuje davek od zemljišč: ki so bila neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna. Oprostitev davka tra- ja 5 let, računajoč od začetka usposabljanja zem- ljišč; na katerih se zasadijo novi vinogradi. Opro- stitev davka velja 5 let; na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in dru- gi dolgoletni nasadi. Oprostitev davka velja 6 let. V navedenih primerih se oprostitev davka pri- zna k, če pristojni občinski upravni organ ugotovi. da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programom razvoja kmetijstva v Republiki Slove- niji. Do kdaj je potrebno vložiti vlogo za začasno opro- stitev davka? Vlogo za začasno oprostitev davka iz kmetijstva mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu do konca leta, v katerem so nastali pogoji za opro- stitev, sicer se smatra, da vloga ni bila vložena pra- vočasno in oprostitev se prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za preteklo leto pa se trajanje oprostitve skrajša. Primer: v 1. 1990 je zavezanec zasadil novi vinograd, od katerega mu pet let, to je od I/I 1991 - l/l 1996, ne bi bilo trebalo plačati davka, če bi zahtevo za oprostitev vložil do konca leta 1990. Ker pa je zahtevo vložil npr. šele febru- arja 1991, bo deležen oprostitve od l/I 1992 do i I 1996. torej le 4 leta. Odpis davka v primeru razlastitve zemljišča Ce pride bodisi na podlagi odločbe državnega organa ali na podlagi ustrezne pogodbe do razla- stitve zemljišča, se na zahtevo davčnega zavezanca ali državnega organa davek iz kmetijstva, ki odpa- de na razlaščeno zemljišče, odpiše, in sicer za do- bo, v kateri zavezanec zaradi razlastitve ni imel dohodka. Posebna davčna olajšava Po 31. čl. ZD se priznava posebna davčna olaj- šava v odstotku zmanjšanja katastrskega dohodka, če je bil zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogod- kov, ki je zavezanec nt mogel preprečiti, donos na. posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah (v nadaljevanju prizadete parcele) manjši. Olajšava se prizna tako, da se katastrski doho- dek vsake prizadete parcele zmanjša za toliko od- stotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce pa znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka prizadetih parcel v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od vseh kmetij- skih zemljišč v enem koledarskem letu več kot 20 "o, se zmanjša katastrski dohodek kmetijskih zemljišč za znesek, ki ustreza ugotovljenemu od- stotku, to je od 20 "ii naprej. Ra/lika med prej od- merjenim davkom in davkom, odmerjenim od ka- tastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše. Posebno davčno olajšavo za škodo, nastalo iz opisanih vzrokov, lahko zavezanec potem, ko je škodo ocenila posebna od izvršnega sveta občin- ske skupščine imenovana komisija, uveljavlja v 15 dneh po nastanku škode. Bivši predpisi o davku iz kmetijstva Ker sem o davku občanov od dohodka iz kme- tijske dejavnosti v občini Ruj pisal že v Tedniku št. 25 -29 v I. 1986. v tem članku nisem prikazal bivših predpisov in velikih razlik med sedanjimi in bivšimi predpisi o davku iz kmetijstva. Na vpraša- nja, ali so sedanji predpisi boljši ali slabši in za ko- ga, pa bodo najlažje odgovorili tisti davčni zave- zanci, ki so oz. bodo v praksi preiskusili te davčne predpise. Konec 14 — NEKOČ IN DANES 5. september 1991 - XEDNI| KDO ALt KAJ BO V KtNODVORANI V MAJŠPERKU? Več glav — več zmešnjav Doslej je veljalo, da sklicujejo zbore krajanov predsedniki skup- ščin krajevnih skupnosti zato, ker sami menijo, da je potreben, ali na pobudo predsedstva, sveta kra- jevne skupnosti, delegatov ali ob- činskega izvršnega sveta. V Maj- šperku pa sta prejšnji četrtek skli- cala zbor občanov poslanca občin- ske skupščine Ciril Murko in Mi- lan Tacinger. /. dvema točkama dnevnega reda: sprememba na- membnosti kinodvorane in razla- ga zakona o lastninjenju. Navse- zadnje je prav vseeno, kdo skliče zbor krajanov, če je v kraju kaj narobe in je treba postaviti stvari na svoje mesto. In v Majšperku — vsaj tako so prepričani tamkajšnji prebivalci — je nekaj narobe. Majpšerk je imel kinodvorano, v kateri pa že nekaj let ne vrtijo filmov. Nekaj zaradi tega, ker je kinooperater že v letih, nekaj za- radi tega, ker je ljudem udobneje sedeti doma pred televizorji, in gotovo tudi zaradi samega pro- grama filmov, ki si jih lahko »privoščijo« kinematografi, kjer vrtijo filme le enkrat na teden in morda v zimskem času dvakrat. Kot je v manjših krajih običaj, pa kinodvorana ne služi samo predvajanju filmov, ampak v njej potekajo mnoge druge dejavno- sti — od nastopa kulturnih sku- pin do sestankov in še česa. V kinodvorani v Majšperku pa zadnja leta niso praga prestopili ne kulturniki ne filmski gledalci in tudi krajani za svoje sestanke niso uporabljali te dvorane. Dvo- rana je last Tovarne volnenih iz- delkov Majšperk. Pred tremi leti so krajani sicer namenili del sa- moprispevka za obnovo dvora- ne, pa kljub temu nanjo »pozabi- li«. Tovarna volnenih izdelkov v tekstilni industriji ni nobena izje- ma: tudi njim gre za nohte iz me- seca v mesec razmišljajo, kako preživeti v teh nestabilnih razme- rah gospodarjenja in v spremi- njajočih se političnih razmerah. Dober gospodar bo seveda nare- dil najprej red pred domačim pragom — ali kot pravijo eko- nomski strokovnjaki: poiskal no- tranje rezerve. Med drugim se je Tovarna volnenih izdelkov odlo- čila, da bo pregledala objekte, s katerimi gospodari. Eden teh je tudi kinodvorana, katere lastnik je. Ker se v njej nič ne dogaja, je kolegij odločil, da jo da v najem zasebniku, ki naj bi v njej uredil disco. Denar od najemnine bi ta- ko postal eden od virov prihod- ka tovarne. Kot kaže, pa je lastnik delal račune brez krčmarja. Krajani Majšperka — vsaj tako je poka- zal četrtkov zbor občanov — so se v trenutku, ko naj bi dvorana spet oživela, spomnili na kultur- no dejavnost, ki da bi lahko v njej živela, na to, da bi si spet že- leli ogledati v njej kakšen film, predvsem pa, da so vanjo vložili, kot je bilo slišati na zboru, 280.000 dinarjev (po današnjih cenah) iz samoprispevka. Ce so dali denar, imajo torej tudi pra- vico kaj reči, kaj bo v tej dvorani. Disco zagotovo ne, je pokazala glasna razprava večine. Slišali smo, kaj vse da je bilo v tej in v današnji jedilnici tovarne — v drugi majšperški dvorani, ki tudi ima oder tako kot kinodvorana, vse od leta 1945 dalje. Nič pa ni- smo slišali, kaj se je v teh dveh dvoranah (direktor tovarne je na- mreč zagotovil, da bodo občani tako kot doslej za svoje aktivno- sti lahko uporabljali jedilnico še naprej), dogajalo v zadnjih letih. Pa če se omejimo samo na kul- turno dejavnost DPD Svoboda Majšperk, lahko ugotovimo, da na Zvezo kulturnih organizacij lani niso poslali nobenega poro- čila o svojem delu. Vzroka sta lahko dva: ali so bili tako akti- vni, da poročila niso uspeli napi- sati, ali pa se ni nič dogajalo. Za leti 1988 in 1989 pa lahko iz teh poročil ugotovimo, da so delova- li recitacijska skupina, moški pevski zbor in zabavni ansambel Tornado. Vendar na zboru ni bi- lo slišati nikogar, ki bi rekel, da ti, ki so še delali, za svoje delo niso imeli pogojev. Dvorani sta oddaljeni druga od druge 50 me- trov. Eden od prisotnih je poskušal trezno razmišljati, zakaj ne bi od do sedaj praznega prostora nekaj iztržili, zakaj ne bi dvorane iz- boljšali; novi najemnik naj bi sprhnela lesena tla zamenjal s tlakovcem, medtem ko vse drugo ostaja tako, kot je bilo, in zakaj ne bi mladim Majšperka omogo- čili, da hodijo v disco v doma- čem kraju, saj se zdaj vozijo v Rogatec, Rogaško in Ptuj. Takoj je bil seveda očrnjen, da mora govoriti tako, ker pač prihaja iz tovarne. Večina prisotnih je vztrajala pri tem, da dobi krajevna skup- nost dvorano nazaj, saj bo zdaj tako ali tako sprejet zakon o de- nacionalizaciji in jim dvorana pripada, samoprispevka, ki so ga vložili v obnovo, pa tudi ne na- meravajo kar tako zavreči, pa če- tudi so se po treh letih spomnili nanj in bi bil, kot kaže, poza- bljen še naprej, če ne bi tovarna oddala v najem. Tudi opozorilo podpredsednika sveta krajevi skupnosti, da naj nikar ne želj dvorane, saj denarja, da bi vzdrževali (lani novembra se n mreč krajani krajevne skupno Majšperk niso odločili za poda sanje samoprispevka) — tudi argument prisotnih ni preprii; Bil je le povod za vprašanje, , gave interese zastopa podpre sednik sveta. Prepričalo ni tu zagotovilo direktorja tovarne, ( se je o vloženih sredstvih iz s moprispevka mogoče dogovor in jih na neki način vrniti. Tako so udeleženci, ki so poimenovali zbor občanov, spi jeli z večino glasov odločitev, ( se v kinodvorani ustavijo vsa d la in se zagotovi postavitev v p votno stanje, hkrati pa se zači postopek, da se objekt, v kat rem je kinodvorana, skupaj z 1 karno prenese v lastništvo kraj vne skupnosti. Kakšen bo razplet spora m tovarno in krajani Majšperka, težko napovedati. V razmisli vsem pa le stari ljudski rek: Kd hodi za muho, ga pripelje do gn ja. Na Nekateri Slovenci že stradajo v Sloveniji (neodvisni in sa- mostojni) nekateri ljudje dobe- sedno stradajo — žive ob kruhu in vodi, če še imajo za to dovolj denarja. Poznam ljudi, ki so imeli še pred nedavnim avtomobile in so hodili na dopust z družino vred. Danes so avtomobile prodali (ne morejo jih več vzdrževati), na dopust več ne hodijo, ker nimajo za to denarja, otrok ne morejo ustrezno hraniti, kaj šele oblačiti. Iz nekdanjega srednjega razreda so padli v spodnji razred, in to ne po svoji krivdi, pač pa po krivdi sistema, našega in svetov- n »ga, ki jih je pahnil v brezposel- nost in zato na rob preživetja. »Blagor ubogim na umu — njih je nebeško kraljestvo,« piše v Novi zavezi, žal pa so bogati na umu prevzeli vajeti v svoje ro- ke in si ustvarili svoje kraljestvo na Zemlji. In to v vsem svetu, kjer vlada tako imenovano tržno gospodarstvo. Vendar imajo v deželah, v katerih vlada relativno blagostanje, tudi najnižji (brez- poselni) sloji dovolj dohodkov (socialne in druge podpore), da lahko živijo normalno, človeka dostojno življenje. Pri nas žal ni tako. Že srednji sloj životari, spodnji sloji pa so na robu preživetja. Zato se lahko vprašamo, ali je za revne države (kot je Slovenije) resnično prime- ren kapitalističen sistem. Za tisto peščico posameznikov, ki se ko- pljejo v denarju (mednje spadajo tudi nekateri od politikov, ki si pišejo zakone na kožo), je že, za velik del prebivalstva, zlasti za nižje sloje, pa ne, kljub oblju- bam, da bodo soudeleženi pri lastninjenju z delnicami ipd. (kaj bo to koristilo brezposelnim — stečajnikom?). V vsakem sistemu, tudi v na- ravnem ali političnem, morajo za stabilnost veljati neka načela. V živalskem sistemu morajo biti v naravi zastopane vse živalske vr- ste, tudi tiste, ki nam na prvi po- gled niso simpatične (npr. mrho- vinarji), da sistem ohrani nara- vno ravnovesje. Podobno je v svetovnem družbenem sistemu. Kljub nekaterim nepravilnostim, ki so se dogajale v socialističnih sistemih, se imajo delavci v raz- vitih državah zahvaliti za svoje današnje pravice predvsem stra- hu delodajalcev pred socialisti- čno revolucijo; to je bilo tudi os- novno gonilo za nastanek kodek- sa o človekovih pravicah na za- hodu. Bati se je, da bodo z izgi- notjem konkurenčnega socializ- ma polagoma izginile tudi člove- kove pravice, ki so dajale v zad- njem času prednost novemu ka- pitalizmu pred socializmom. V tekmi med novim kapitaliz- mom (»oboroženim« s človeko- vimi pravicami) in socializmom je slednji očitno izgubil. Vpraša- nje pa je, ali bi bilo tako tudi v primeru, da bi socializem pravo- časno vključil v svoj sistem tudi človekove pravice. Oba navede- na družbena sistema pa imata precej pomanjkljivosti, na pri- mer kapitalizem potrošništvo in alienacijo, socializem pa nizko produktivnost in psihične priti- ske na prebivalstvo (le-ti so v drugačni obliki prisotni tudi v kapitalizmu). Menim, da nobe- den od obeh sistemov ni idealen v svetovnem merilu (oba vsebu- jeta elemente nasilja) in da bi bi- lo treba poiskati neki tretji si- stem, v katerem hi se ljudje do- bro počutili in uživali relativno blaginjo. Le kdo ga bo iznašel? Naši neprestani posnemalci za- gotovo ne! Naj se povrnem k naslovu! Slovenija je — in bo še bolj — v podobni gospodarski krizi, v ka- teri se je znašel svet okoli leta 1930. Nekatere države so takrat ustanovile za svoje lačne siroma- ke javne kuhinje, v katerih je bi- lo moč dobiti brezplačen topli obrok. Menim, da bomo pri nas v kratkem v podobni siromašni situaciji, zato bi bilo potrebno o podobnih javnih kuhinjah že raz- mišljati. In to ne samo v okviru Karitasa. Dr. Adolf Žižek IZJAVA PTUJSKEGA DEMOSA Kdo manipulira z delavci Ko so prišli na svetlo predlogi zakonov o lastninjenju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah, seje pi čela zelo živahna politična dejavnost v mnogih podjetjih. Pričele so se širiti različne enostranske razlage, kai da so ti zakoni zgrešeni in pomenijo pogreb našega gospodarstva. Pojavile so se ocene, da se bo zlasti nega, vno pokazala nova zakonodaja v živilskopredelovalni industriji, v kateri bi na tisoče delavcev ostalo brez dei Slovenci pa naj bi ostali brez vsakdanjega kruha. Pred zadnjo sejo republiške skupščine je bilo kar nekaj poizkusov, da bi se dogovorili in umirili pregrete strasti. Pri iskanju konsenza so sodelovali tudi visoki predstavniki republiške skupščine in predstavniki občinske vlade. Poizkusi niso bili uspešni. Vodstva kolektivov Perutnine Ptuj in Kmetijskega kombinata Ptuj so celo s pomočjo sindikata organizirala protestni shod ali štrajk proti sprejemu predlaganih osnutkov zakonov o lastninjenju. Mnogi, ki nismo zaposleni v teh dveh podjetjih, smo prepričani, da je tako obnašanje protestnikov škodljivo za omenjeni podjetji in še posebno za v njih zaposlene delavce. Prepričani smo, da v živil- skopredelovalni industriji zadružna lastnina dol- goročno pomeni večjo socialno varnost, kot jo da- je sedanja družbena lastnina ali bodoča oblika podjetja, ki bi se lastninila po zakonu o lastninje- nju velikih podjetij. Seveda pa je treba zakon o zadrugah v celoti preučiti. Zadružno lastninjenje predvideva, da ve- lik del sedanje družbene lastnine ostane na našem področju, prav tako pa tudi enak delež upravljal- ske pravice. Prepričevanje delavcev, da bo zadru- žno lastninjenje delavce postavilo na cesto, je pra- vo sprenevedanje. Delovna miesta so zagotovljena vsem, ki imajo delo. Kjer bo dela manj ali kjer ne bo konkurenčno, tam je delovno mesto ogroženo. Tako občani kot zaposleni v naših podjetjih bi si morali prizadevati, da se čimveč živilske indu- strije lastnini po zakonu o zadrugah. Delavci v Pe- rutnini bi si morali prizadevati, da bi se celo pod- jetje lastninilo po zadružnem principu. To bi bila zagotovo največja garancija za njihova delovna mesta. Po sedanjem predlogu naj bi se tako lastni- nila samo Klavnica, ki pa je obremenjena z veliki- mi obveznostmi in te obveznosti naj bi bile prene- sene na zadruge. Zahteve, ki so jih na shodu postavili delavci I rutnine, da se del delnic, ki so predvidene v p nos na zadruge, razdeli delavcem, je v sedan predlogih zakonov čista novost, ki ni predvidel Zahteva, da se na zadruge prenese samo tak del kapitala, kot je delež kooperantov v skupnem sti šku ali odhodku, je neizvedljiva. Takih preračur vanj sedanji predlog ne predvideva in je v naspi tju s temeljnimi principi, ki so upoštevani v lastninski reformi. Prepričevanje delavcev, da jim kooperanti je Ijejo njihovo lastnino, je nevarna manipulacija, bo v prvi vrsti škodovala delavcem. Tako dela\ kot kooperanti naj si prizadevajo za to, da se cei tni poslovni sistem olastnini po zakonu o zadi gah. Zanimiva je še ena posebnost. Opozicija skup s SSS se bolj zavzema za bivši Mencingerjev osr tek zakona o lastninjenju, ki je na veliko favori ral sedanje vodstvene strukture. Vodilnim, to je stim, ki imajo že danes več, daje večjo možne priti do družbenega kapitala. Vsaj ta element morali upoštevati sindikati, pa čeprav so to Sem ličevi Svobodni sindikati. Stranke, ki tvorijo koalicijo DEMOS-a v Ptu. bomo še enkrat poizkusile vplivati na republiš skupščino, da se poslovni sistem Perutnine Pt lastnini v celoti po predlogu zakona o zadrugž ker menimo, da je to za delovanje podjetja kot i di za zaposlene in vse prebivalce naše občine n boljše. DEMOS PTL SKZ-l se sd: sk Zeleni Ptt FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 2. nadaljevanje MOJA ZGODBA j Na naboru v Ptuju, ki je bil 10. julija 1942 za fante, rojene v letu j 1924 in 1923, za več takratnih občin v ptujskem okraju, sem bil potrjen za sposobnega. O nem- ških načrtih takrat fantje nismo imeli nobene prave predstave. Zato smo na podlagi prakse iz predvOj ega obdobja sklepali, da bomo vpoklicani šele kako le- to po naboru, najmanj pa šele čez pol leta. Do takrat pa — kdo ve, kako se bo vojna zasukala. Presenečenje je bilo toliko več- je in popolno, ko sem že čez dva tedna dobil poziv za Reichsarbe- itsdienst. Javiti bi se moral 7. ju- lija v Mariboru, napoten pa sem bil v Nassereith, kraj nekje na Ti- rolskem, ki ga niti na zemljevidu nisem našel. Prav tako nisem ve- del, kaj je to arbeitsdienst ~ de- lovna obveznost. Prevzel me je nenaden strah. Blockfirer mi je napisal prošnjo za oprostitev te delovne obveznosti z resnično utemeljitvijo, da sem edini za de- lo sposoben na 12-hektarskem posestvu v težavni legi. Mati — vdova je bolna, mlajši brat pa je telesno pohabljen. Resničnost navedb je potrdil občinski kme- tijski vodja. Priloženo je bilo tu- di zdravniško potrdilo, ki ga je materi izdal prijazni dr. Peče na Ptujski Gori. Toda vse skupaj ni nič pomagalo . . . Tiste dni sem doživljal največ- je duševne stiske v svojem življe- nju. Bil sem občutljiv puberte- tnik, odraščal bolj v samoti kot divji brinov grm na obrobju med gozdom in gmajno, zato vase zaprt samotar, ki mu je bil gozd najprijetnejša družba. Po drugi strani pa me je izredno zanimalo dogajanje po svetu. Rad sem prebiral časopise in knjige, zato so mi sosedje napovedovali, da ne bom nikoli dober kmet. Naro- čen smo imeli le tednik Sloven- ski gospodar. Toda še preden sem končal osnovno šolo, sem se naročil na dnevnik. Ni bilo denarja, zato sem se odločil za klerikalni Slovenski dom; mesečna naročnina je bila \t 12,50 din, pri Jutru in Sloven- cu pa 25 din. Ljudje so se mi radi posmehovali, če sem med delav- nikom šel v 5 km oddaljene Žeta- le na pošto po časnik. Z začetkom okupacije je bilo tega konec. Mati niti Štajerskega gospodarja ni pustila naročiti, saj bi s tem skrunili spomin na dobrega Slovenskega gospodar- ja, ki je prihajal v hišo redno že iz prejšnjega stoletja, menda kar od začetka izhajanja. Upali smo, da bo spet začel redno izhajati po nemškem porazu. V to smo bili trdno prepričani tudi po za- slugi knjižice Nostradamusova prerokovanja, ki jo je leta 1940 izdala Cirilova tiskarna v Mari- boru, priredil in uredil pa Januš Goleč, sicer urednik Slovenskega gospodarja. Nekoliko skrivnostno zaplete- na besedila teh »prerokovanj« sem tolikokrat prebral, da sem jih znal na pamet, s čemer sem si v marsikateri družbi v poznejših letih ustvarjal ugled. Seveda ta- krat nisem pomislil na to, da je urednik tista prerokovanja prire- dil potrebam propagande teda- njega časa. Najpomembnejše za- me, kar sem iz tiste knjižice raz- bral, je bilo to, da bo vojna dolga in krvava in da bodo Musolini, Hitler in Stalin izginili. O Jugo- slaviji pa je rekel, da bo v času 12-letne vojne med Židi in Arab- ci, okoli leta 1975, »velika in mo- čna država«, potem pa mu tudi ta država izgine z videnja. Pribli- ževal se je čas, ko bo »mesto na sedmih gričih razrušeno« (miš- ljen je Rim) in »prišel bo veliki sodnik«. To naj bi bilo okoli leta 2000 in bi pomenilo »konec sve- ta« . . . Prepričan sem bil, da bom že prej kot onemogel starec odšel v večnost in tistih strašnih let med 1994 in 2000. »ko bodo kazali svojo krvavo moč Antikristi s strahovitimi orožji, ko bodo vsta- jali krivi Kristusi in krivi prero- ki«, ne bom doživljal . . . Danes se ob tem nasmehnem, takrat pa sem v zapisano trdo verjel. Z nemško okupacijo je bilo za- me konec rednega prebiranja časnikov in spremljanja svetov- nih dogajanj. Slo po branju sem zadovoljeval s tem, da sem po podstrešju ~ nekaj skrite, nekaj v neredu razmetane — zbral vse knjige in razne revije ter jih vne- to prebiral. Bile so to predvsem knjige Mohorjeve družbe od leta 1893 naprej, revije pa bolj z na- božno vsebino. Ko sem prebral domačo zalogo, so mi posojali knjige fantje iz soseščine, seveda skrivaj, saj bi bilo treba v letu 1941 vse knjige oddati, vendar nihče tega ni storil. Razumljivo je, da je takšna »duševna hrana« v moji misel- nosti pustila posledice. Misel- nost na ravni »krščanskega mla- deniča« iz začetka tega stoletja, vendar slovensko zavednega in jugoslovansko usmerjenega. Naj- bolj mi je tedaj bila pri srcu ve- černiška povest B. Magajne »Graničarji«, v kateri je bilo opi- sano življenje na jugoslovansko- italijanski meji v času tržaškega procesa proti slovenskim fan- tom, ki jih v zgodovini poznamo kot »bazoviške žrtve«. Tudi veči- no pesmi iz Gregorčičevih Poezij sem znal na pamet. Na hribu Sotensko. na stičišču več gozdnih parcel, sta družno rasla hrast in bukev. Njune veje v krošnji so se na gosto prepleta- le. V vrhu njune skupne krošnje sem si iz sroboti spletel udoben sedež. Tam gori sem zlasti ob ne- deljah prebil precej ur pri branju in občudovanju slovenske pokra- jine, saj so se videli tudi vrhovi Savinjskih Alp. Tam gori sem v nedeljo pred vpoklicem jemal slovo od mladosti, od domače pokrajine pred odhodom v ne- znano . . . Ko sem splezal na tla, sem v gladko skorjo bukve z nožem globoko vrezal besedi »hic fie- vit« — tu sem jokal. Sram bi me bilo. če bi to resnico napisal po slovensko, ker bi se lahko kdo posmehoval, zato sem uporabil latinski izrek. Precej podobnih latinskih izrekov sem poznal, saj sem si vsakega pribeležil, če sem ga zasledil kje med branjem. Upal sem, da me bo tisti »hic fie- vit« še dolga teta spominjal na težki trenutek slovesa . . . Zavedal sem se, da je vojna čas podivjanosti, krutosti, sovra- štva, morije in sadizma, čas, ko je človekovo dostojanstvo v prah poteptano in v blato pohojeno. Iz izkušenj iz prve svetovne voj- ne sem vedel, da jih na vojno po- kličejo veliko, vrne pa se jih ma- lo. Toda trdno sem bil prepričan, da bom med tistimi, ki se bodo vrnili. Takrat še tudi nisem ve- del, da bo druga vojna mnogo bolj kruta od prve, da je ideolo- gija in propaganda na eni in na drugi strani nasprotnike znala prikazati kot krvoločne zveri, ki jih je treba pokončati. Ne samo to, tudi tisti hrast bukev, za katera sem bil prep čan, da me bosta zagotovo pre vela, je takoj po vojni pobral Ob neki hajki so že prej Neme strojnico sklatili ostanke tiste iz sroboti spletenega sedeža, k so domnevali, da je »bandits opazovalnica«. Prvo leto po v( ni je udarila strela v tisti dve ' soki drevesi. Po gladki in mol skorji bukve je silna energi brez sledov švignila v zemij hrapava skorja hrasta pa se ji upirala. Po deblu od vrha do t je nastala globoka brazda in n slednje leto se je hrast posuš Vejevje obeh dreves je bilo pi pleteno, zato je skupaj s hrasto morala pasti tudi bukev. Drva; morala iti za obvezno oddaj deblo bukve s še lepo vidni »hic fievit« za hlodovino, vejev pa za domačo kurjavo. Taka pač usoda, enako kruta do stvs v naravi kot do človeka. V tistih dneh se mi je posreči skovati tudi prvi verz, ki se ga danes ne sramujem: »Upirajoč se vesti — šel bo pokorno, a srce mi v prsih bije uporno Tako sem tudi 7. julija 19' dopoldne z velikim leseni kovčkom na rami pokorno rom peš v Rogatec na vlak, saj sem moral ob dveh popoldne že jav v Mariboru. Sla sva skupaj znancem, vendar je njega sprer Ijal oče, jaz pa sem bil tako saf Pot je bila dolga, dan soparen kovček težak. Ob poti policijs' zasede in legitimiranie . . . Dalje prihodu. TEDNIK ~ ^- september 1991 NASVETI — 15 ČREŠNJEVEC Stoletniki v novi preobleki Minilo je že 50 in več let, odkar so kočije s Iconjsko vprego prevladovale na slovenskih pa tudi evropskih cestah. Bilo je to obdobje romantičnih potovanj in romanj, ko so potni- ki nekoliko pozneje kot danes, vendar veliko varneje, če izvzamemo redke cestne rope, pri- speli iz enega v drugi kraj ali državo. Obdobje kočijažev je bilo za iznajdljivejše takratnega časa priložnost tržnega gospodar- stva, kot bi danes temu rekli. Skoraj ni bilo prevoznika, ki ob kočijah ne bi imel tudi do- jnačega gostišča ali okrepčevalnice. Bila so to Pred okoli sto leti so jo imenovali športni voz, danes pa prevaža turiste v bližnjo in daljno okolico Črešnjevca. postajališča, kjer so se potniki in vozniki okrepčali, konji pa so dopolnili svoje moči. Danes se le še malo ljudi živo spominja teh lepih časov. Mladi jih poznajo le še iz filmov ali pripovedovanj dedkov in babic. Toda kot je rnogoče spoznati, obdobje kočijažev še ne bo izginilo povsem v pozabo. Spoznanje, da se zgodovina nemalokrat ponavlja, potrjuje v kraju Crešnjevec pri Slov. Bistrici družina Napast. Pri njih segajo korenine kočijaštva nekaj generacij nazaj, prav v čase, ko je prevozništvo s kočijami najbolj cvetelo. To tudi ni posebno presene- čenje, ko ugotovimo, da je mogočna domači- ja Napastovih v neposredni soseščini železni- ške postaje, nekoč imenovane Crešnjevec, ki pa se je z ukinitvijo lokalnega vlaka (s tem pa tudi železnice do Slov. Bistrice) preimenova- la v Železniško postajo Slov. Bistrica. Živeti ob tako pomembni postaji v času stare Av- strije in od tega ne potegniti dobička se je tu- di iznajdljivim članom takratne družine Na- past zdelo nemogoče. Še posebno, ker tudi časi pred sto in več leti kmetijstvu niso bili posebno naklonjeni. Odprli so gostišče, kupi- li kočijo in konje ter pričeli prevozništvo. Redno so prevažali potnike od takratne že- lezniške postaje Crešnjevec v več kot štiri ki- lometre oddaljeno Slov. Bistrico, pa tudi dru- ge oddaljenejše kraje sedanje bistriške in ptujske občine. Posel je dobro cvetel in pri Napastovih so povečali vozni park na skupno štiri dvovpre- žne kočije, konjereja pa je postala njihova nujna vzporedna dejavnost. Tako je bilo v ča- su med obema svetovnima vojnama in še dol- go v novejši Jugoslaviji, dokler žametnih ko- čij in vprege niso počasi, toda vztrajno zame- njevali avtomobili in avtobusi. Z naraščanjem števila avtomobilov so s ce- stišč izginjale kočije, konji pa so prevzemali samo še kmečka opravila. Na kočijah se je piičel nabirati prah, dobile pa so tudi nove goste lesne črve. Odhajale so druga za drugo. Mlajši člani družine Napast so sklenili ohraniti spomin na lepe stare čase. Kočije svojega dedka so varno spravili — dali so jih na čakanje. Imeli so prav, da so se tako odlo- čili, saj se čas kočij zopet vrača, pa čeprav v drugi preobleki. Svoje mesto dobivajo na po- dročju turizma. Na Crešnjevcu se pri Napa- stovih, kjer sedaj domačijo uspešno vodi oče Mirko ob pomoči sinov, 24-letnega Roberta in 15-letnega Borisa, ter gospodinje Erike, skoraj vsak dan oglašajo starejši in mlajši obiskovalci, ki želijo videti zanimivo zbirko štirih pred letom prenovljenih kočij. Večina si želi tudi voziti z njimi. Ker imajo pri Napa- stovih konje, ni težko izpolniti želje obisko- valcev. Ce zmanjka prostor na kočijah, se po- gumnejši lahko preizkusijo tudi v jahanju. Za najmlajše imajo ponije. Predvsem Mirko se v zadnjem obdobju večkrat pojavi z bogato opremljeno kočijo na ulicah Slov. Bistrice ali v bližnjih vaseh, kjer ga vabijo na razne pri- reditve. Med mladimi se pojavlja želja, da se na poroko podajo s kočijo. Danes imajo pri Napastih prenovljene kar štiri kočije; najstarejša, Viktorija, ima letnico izdelave 1832, in to na Dunaju. Tudi preosta- le tri krepko presegajo 100 let. Pričakujemo lahko še nadaljnje oživljanje starih običajev na področju prevoza s kočijami. V neposred- ni bližini gradijo zmajarsko letališče. Zamisel s kočijo do letališča in nato z zmajem v viša- ve bo kmalu postala resničnost. Fotografija in tekst: Viktor Horvat Dober Jen. zaj pa na travnik gren. Z Mico otavič sišima. Pravza- prav nemarna kaj sišiti, saj je toča vse v zemlo zabila in živino na cedili pistila. Jaz sen moji kravi Šeki že poveda. da ho letošnjo zimo na dieti in jo redukcija krme čoka. Samo je z repom zamohnola in me čudno pogle- dala. Jc pa to hujdič. saj krave pri gobci dojijo . . . Zimska in nasploh celoletna vinska dieta se tudi meni obeta, saj se je grozdje po toči čista doj posušilo in zgnililo. Jebal ga na gorični kol. kaj vse človeka na štora leta doleti. Moja Mica se loži injomra. da jo vo- denika montra. jaz pa bon skoro probleme z viniko meja. Meni se pač zdi, da človik vodeniko dobi. če preveč vode pije. mene pa vinika montra. če vina neman. Tisti, ki ste še boj mlodi in ste še za kindermahere sposobni, ste vena toti mesec že prešlimali. da seje šolsko leto začelo. Zaj vidite, kak je toto osnovno in srednješolsko šolanje hrezpločno. Knjige in vse drugo je tak drogo. da moreš celega bika odati. če maš pri hiši dvo šolara. Če pa je več šolarov pri hiši. pa itak moreš skoro en štikl grunta odati s kravo in telelon vred. Jutri, v petek, se na Ptuji začne tudi jestival domoče zabavne glasbe. Drgoč bode valček na polko skoka, polka pa bode tudi valčeka pod sebe- djola. Mija z Mico srna si že rezervirala vstopnice se vse festivalske veče- re lan v dvorani srednješolskega centra. Tan bote dobli za malo dnara dosti muzike in vas zalo vohin v festivalski Ptuj. Tak. pa smo drgoč pri kunci, saj Mica že jezik in oči špiči, naj se že na travnik sprovin. Komanda je pač komanda, glih tak kak v vojski. Če hi moja Mica kaplar bila. te bi Miloševičova vojska vidla, ge je hujdič duma. Pa srečno — vaš LVJZEK. Ljubezen na drugi pogled Ni nujno, da se bosta naša ma- čka in pes sovražila; nasprotno, mogoče je celo, da bosta postala celo zelo dobra prijatelja. Ce živita pes in mačka pod isto streho, lahko lastnik doživi marsikakšno presenečenje, saj imata ta štirinožca popolnoma različno telesno govorico. Ne- sporazumi so zato običajni. Ce bo pes z dvignjenim, mahajočim repom tekel proti mački, se mu ne bo niti sanjalo, da ta njegova sicer ljubezniva kretnja v mačji govorici signalizira napad. Ma- čka se bo temu primerno tudi odzvala — s pihanjem, ki pome- ni »ne hodi bliže«. Za psa je pi- hanje popolnoma nerazumljivo, in če se bo mački še naprej bli- žal, lahko računa z njenimi ostri- mi kremplji. Je torej tu začetek sovraštva med psom in mačko? Ni nujno! Ce upoštevamo le ne- kaj pravil, do takšnega položaja sploh ne bo prišlo. Najboljše bi bilo, če bi lahko pes in mačka od malega rasla skupaj. Mlad, radoveden kužek in razigrana muca. Veliko teže poteka privajanje, če je ena žival v hiši že dalj časa, druga pa šele pride. Pokazalo se je, da pes - on je družabnejši — hitreje sprej- me novodošlo mačko, predvsem če je še zelo mlada. Veliko potr- pljenja pa potrebujemo, če želi- mo mačko navaditi na psa, saj je mačka že tako ali tako izrazita individualistka. Pri prvih srečanjih moramo bi- ti vsekakor zraven in držati psa tesno na vrvici. Paziti moramo, da ne bo skakal ali kako drugače prestrašil mačke. Ko je videti, da sta živali sproščeni, pomeni, da je led prebit. Zdaj ju lahko pusti- mo sami. Vsekakor pa morata imeti živali v stanovanju mož- nost, da se druga drugi umakne- ta, vsaka pa mora imeti svojo po- sodico za hrano. Lahko se zgodi, da med psom in mačko ne bo vzklilo globoko prijateljstvo, vsekakor pa bo med njima vladalo mirno sožitje. In zdaj še pet nasvetov za tiste, ki se bojijo psov. Kako je to krivično! Največ- krat pes ugrizne prav tistega^ ki ima pred psi največji strah. Živ- čnost se namreč prenaša tudi na psa in že se zgodi nesreča. Ce se boste vsaj malo držali teh pravil, se vam bo morda posrečilo preli- sičiti žival (ni pa stoprocentno!). 1. Ne privoščite si nobenega hlastnega giba. Tudi gospodarja oziroma gospodarice ne pozdra- vljajte viharno, ker bo pes to ra- zumel kot grožnjo. 2. Morda ne verjamete, a je res — psu, zlasti pa tujemu, ne glejte naravnost v oči. Zaradi te- ga postane živčen. 3. Ne zdrznite se od strahu, če vas hoče pes povohati! Kdor se v strahu umakne nekaj korakov nazaj, in pri tem še krili z roka- mi, psa naravnost izziva. 4. Tudi druge skrajnosti ne tvegajte. Neznanega psa ne sku- šajte pobožati, še manj ga čohati pod vratom. Tudi spečo žival pu- stite pri miru, ker bi se lahko pre- strašila. Pustite jo tudi pri miru, ko je. 5. Najbolje je, če psu dovoli- te, da vam ovoha iztegnjeno ro- ko. Cez nekaj sekund bo poznal vaš vonj in vam bo dal mir. Branka Kosenburger, dipl. veterinarka Skupina Ringišpil z Maričko in Bambolo NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE ISova hit skupina Ringišpil iz Ljubljane je na mah osvojila Slo- yenijo z melodijama Oj, \iarička, kak' ste fajn in Bambola. JSanjo So postali pozorni pri Založbi ka- set in plošč RTV Slovenija in izvr- šni producent Zdravko Toplek; ob ^se večjemu zanimanju poslušal- stva so ji omogočili takojšen izid Prve kasete. Kot kaže, so dobro Ocenili naraščajočo priljubljenost "J kaseto v začetni nakladi natis- nili kar v 25.000 izvodih, torej zla- fi nakladi. To bodo po podatkih Prodaje zlahka dosegli, saj je veli- ko povpraševanje, vsi, ki so Ringi- špil slišali v živo, pa trdijo, da je 'o najbolj vroča zabava letošnjega poletja. Deset lahkotnih skladb so •^'nglšpilovci posneli v pop stilu. **Rime so preproste, lahkotne, 'Srive, seveda pa na svojevrsten ■^^Cin neposredne; če se da, so Povezane s kakšno šalo . . . Teme ^0 ubrane na stvari iz vsakdanje- P /ivljenja, kjer je v bistvu Iju- ^zen, brez velike filozofije,« P'"avi Mario Koritnik, ki skrbi za •besedila. Clasbo ustvarjata Mario Kori- ^ik in Dušan Zore, ki v celoti f'■:.^peva tudi aranžmaje skupine. »Večina slovenskih skupin poudarja udarni ritem, nam pa je pomembna lepa viža, v ospredju je vokal z instrumentalnim kvar- tetom, ki gre hitro v uho,« je de- jal Dušan Zore. Tvorca skupine se tega dobro zavedata in sta našla pravo for- mulo hitre popularnosti, saj ima- ta za seboj že dovolj glasbenih izkušenj in studijskih snemanj za projekte drugih glasbenikov, na primer Zlatka Dobriča. Pred kratkim pa sta osnovala tudi la- sten snemalni studio Napoleon v Kamniku, ki se v kratkem seli v nove prostore teniškega centra Ten-Ten v Domžalah. V Napo- leonu je bila posneta tudi večina skladb s kasete Oj, Marička, kok" ste fajn. Ob njej je udarna sklad- ba tudi Bambola. za radijske če- stitke je primerna skladba Za tvoj rojstni dan. Jutro ponazarja v glasbi in besedilu jutranji pre- bujajoči se utrip mesta. Sonce v očeh je plesna melodija v ritmu sambe in z morskim motivom, v stilu italijanskih kancon. Sklad- ba Manuela ima na posnetku blagi utrip ritma, v živo pa jo zai- grajo bolj;.rocker>kp,,Tretji deci pa poti migo je veseljaška kora- čnica, 89 65 89 je nežna nepo- sredna pesmica z merami idealne ženske postave. S kitaro po svetu je stara italijanska pesem, preo- blečena v sodoben zabavni zvok, Ringišpil pa predstavitvena skladba skupine. Na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu so Ringlšpi- Ipvci nastopili s pesjmijo. Kar je v srcu zapisano. Drago Papler Skupina Ringišpil. V vrtu v SADNEM VRTU so v sep- tembru zrele vse vrste sadja ra- zen nešplje, katere plod je zrel in okusnejši šele, ko ga zajamejo pozne jesenske slane. Obiranje pridelka je opravilo, ki ga sadjar nestrpno pričakuje in se ga veseli. Zaman bi bila ce- loletno delo in trud pri obdelavi in negi sadnega drevja, če se ne bi dovolj strokovno pripravili na obiranje in spravilo pridelka. Med priprave sodi oskrbljenost z ustrezno opremo in priborom za obiranje sadja, priprava ustrezne embalaže in prostorov, v katerih bomo sadje hranili. Najpomembnejša je določitev pravega časa za obiranje in spra- vilo sadja. Iz poznavanja narav- nih lastnosti posamezne sadne vrste in sorte moramo ugotoviti, kdaj so njen plodovi zreli; čas in način spravila pa sta odvisna od namena porabe. Ločimo tri vrste zrelosti sadja: drevesno ali botanično, ki jo plo- dovi dosežejo takrat, ko dosežejo normalno velikost in ko je seme dokončno razvito ter sposobno za kalitev. Ta stopnja zrelosti še ne pomeni, da je sadje že upo- rabno in primerno za obiranje. Ce smo sadje namenili za trg, hrambo, sušenje ali predelavo, mora doseči uporabno ali tehno- loško zrelost, ki je dosežena ta- krat, ko plodovi posameznih sadnih vrst ustrezajo zahtevam uporabnosti in takrat je tudi čas za obiranje. Vrste sadja, ki smo jih namenili sprotni uporabi kot sveže in za nekatere načine pre- delave, mora doseči stopnjo užit- ne zrelosti plodov in šele takrat je sposobno za obiranje. Plodovi so užitno zreli, ko na- stane za sadno vrsto in sorto zna- čilno razmerje med kislino, slad- korjem in drugimi sestavinami v plodu, ki mu dajejo značilen okus, sočnost in aromo. Pri ko- ščičarjih. jagodičevju in lupinar- jih se drevesna in užitna zrelost ujemata, pri zimskih sortah ja- bolk in hrušk pa je užitna zrelost dosežena šele v skladišču. Glede najprimernejšega časa obiranja so najbolj dosledni vinogradniki, saj je od pravočasne trgatve od- visna kvaliteta in vzdržljivost grozdja v skladišču in vina v kle- li. Mnoge BIVALNE VRTOVE popestrujejo skaln-aki. Že naziv pove, da je skalnjak v domačem vrtu delček narave gorskega oko- lja, zato je njegova ureditev v na- ših krajih, ki so krajinsko nekoli- ko odmaknjeni od skalnatega sveta, toliko zahtevnejša. Skal- njak mora biti kar najbolj pri- stno upodobljen po narav i in po- sajen z zanj značilnim rastlinjem. Sodi le v okolje z razgibanim te- renom, katerega ozadje je mogo- če posaditi s čimveč iglavci. Ka- , rnenje, ki smo-ga dolppili. za skal- njak. naj,bo izbi;an-o v značilnem naravnem okolju in s pouoono razporeditvijo postavljeno v naš skalnjak. Običajno je zasaditev skalnja- ka občasna in postopna z značil- nim rastlinjem. Za mnoge rastli- ne, ki jih prinašamo iz gorskega sveta, je najprimernejši čas saje- nja v skalnjak septembra. Rastli- ne, ki so se nam močneje razrast- le, v tem času obrežemo, razred- čimo ali razsadimo, da bi se do pozne jeseni še dobro vkorenini- le in obrastle. V ZELENJAVNEM VRTU stročji fižol še bujno raste, to pa je pogoj, da ga še lahko napade- jo rastlinske bolezni in škodljiv- ci. Fižolova rja v takšnih vremen- skih razmerah, kot prevladujejo letos, rastline toliko napade, da listje predčasno preneha asimila- cijo, ko bi ta bila najpotrebnejša za zorenje stroka oziroma zrna. Nekateri temu pravijo, daje fižol ubila jesenska megla, čeprav ta nima nič opraviti z boleznijo, ki pa res pospešeno deluje zaradi obilice zračne vlage. Fižolova rja se pojavi tudi na strokih in poz- neje prodre na zrnje. Razvoj bo- lezni preprečimo s škropljenjem posevka z ().2-odstotnim antraco- lom ali dithanom 45. Fižolar jc eden najbolj nevar- nih škodljivcev in bo sedaj imel tretjo ali četrto generacijo. Raz- vije se dokončno v skladišču, kjer njegove ličinke požro zrno v takšnem obsegu, da je za člove- ško in živinsko prehrano neupo- rabno. Posevek poškropimo z 0,06-odstotnim pirimorom ali 0,1-odstotnim actellicom, ki do- bro uničuje tudi črno fižolovo li- stno uš. V času karence upora- bljenih škropiv stročjega fižola ne nabiramo in ne uživamo. Konec avgusta in v začetku septembra sejemo zimsko solato. Sejemo jo redko v 1 do 2 cm glo- boke jarčke, ki so 25 cm narazen. Konec septembra, ko bodo rast- line 1 cm visoke, jih razredčimo na razdaljo 5 do 8 cm, medvrstni prostor pa plitvo okopljemo, da preprečimo rast plevela in zadr- žimo talno vlago. Vse solate najbolje uspevajo na odprtih legah, za zimsko sola- to pa raje izberimo nekoliko za- ščiteno, vetru ne preveč izposta- vljeno lego. Zemlja za posevek zimske solate naj bo dobro pri- pravljena, humozna in rodovit- na, dovoli zračna in sposobna zadrževati dovolj vlage. • • • Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi podzemelj- skih, plodov. I. in 2. ter od 9. do 12. septembra, zaradi nadzemnih plodov 2. in 3. ter od 6. do 8. sep- tembra, zaradi lista 6. in od 13. do 16. septembra ter rastline za- radi cveta in zdravilna zelišča 3. in 4. ter I2.^ifvi3. septembra Miran Glušič, ing. agr. 16 - TV SPOREDI 5. september 1991 — TEDNIK f EDNIK - 5. september 1991 ZA RAZVEDRILO - 17 18 — OGLASI IN OBJAVE 5. september 1991 - TEDNIK V Narodnem domu je nov lokal številni Ptujčani, ki so v ponedeljek obiskali Narodni dom, so bili presenečeni. Do- sedanji gostinski lokal se je tako polepšal, da ga ni pre- poznati. Nova zasebna go- stinka Ema Šneberger je zna- la izbrati in uskladiti v sožitje črno, vijolično in roza barvo, v katerih je oprema in deko- racija. Lokal je majhen, a razko- šen, in je prava pridobitev za Narodni dom, v katerem ne manjka takšnih in drugačnih obiskovalcev. V bodoče jih bo še več, če se bodo odločili za sprostitev ob dobri hrani, pijači in v prijetnem okolju. Ema Šneberger jim bo pripo- ročila hladna jedila, narezke, sladice in druga jedila po iz- biri. V okrepčevalnici Narod- ni dom se bodo potrudili tudi za zaključene družbe in ob slovesnostih. Sodobno kuhi- njo bodo po potrebi tudi »posodili« drugim. V ponedeljek so novi za- sebni gostinki zaželeli vse najboljše pri delu številni pri- jatelji, bivši sodelavci, znan- ci, posebej še predsednik Obrtne zbornice Roman To- manič, ki tudi tokrat ni poza- (Posnetek: OM) bil omeniti pridnosti Štajer- cev in Ptujčanov, ki so v zad- njem času veliko naredili za razcvet obrti. Čestitkam se je pridružil tudi tajnik zbornice Janez Rižnar. MG (Posnetek: OM) Market Pri Palmi Prejšnjo soboto so v Ptuju in okolici odprli več zasebnih trgovin, v zadnjem letu jih je bilo odprtih že čez sto. Po številu novih zasebnih obratovalnic je ptujska občina med prvimi v Sloveniji. Lidija Martinič je na Zagrebški cesti 26 odprla zelo lepo urejeno samopostrežno trgovino z mešanim blagom. V začetku bodo za kupce poslovali vsak dan od 7.30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Pozneje bodo med tednom poslovali do 20. ure. V trgovini je nova zasebna trgovka zaposlila dva delavca. Kupcem ponuja blago po konkurenčnih cenah, pri tekstilu — posebej še trenirkah — pa je možen nakup na dva čeka. Lidija Martinič je izkušena trgovka, zato se ji za kupce ni treba bati, posebej še če bo skrbela za dobro založenost in zmerne cene ter prijazno postrežbo. MG TEDNIK - 5- september 1991 OGLASI IN OBJAVE - 19 Ob sprejemu pošiljke ptujske Karitas v Zagrebu. Druga z desne je Jele- na Brajša, predsednica zagrebške Karitas. Ptujska karitas hrvaškim beguncem Ptujska Karitas je bila med prvimi v Sloveniji, ki je priskočila na pomoč hrvaškim beguncem. Akcijo uspešno vodi in koordinira Božena Čačkovič. Povedala je, da so do 22. avgusta iz župnij na območju ptuj- ske občine zbrali in dostavili Karitas v Zagrebu več kot 40 ton najrazli- čnejše hrane ter 79.400 din in 300 DEM. Zagrebška Karitas je prek svoje predsednice Jelene Brajša izrekla zahvalo vsem darovalcem in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri zbiranju pomoči... Karitas župnije sv. Marjete v Gorišnici je zbrala 6 ton hrane oziroma so hrano kupili za zbran denar. Župnija sv. Vida je zbrala 3 tone hrane. Oboje so v sredo, 14. avgusta, odpeljali v Zagreb s tovornjakom ptujskega Merca- torja. Karitas župnije sv. Jurija je zbrala 4 tone hrane, Karitas' župn. sv. Petra in Pavla v Ptuju pa je zbrala 5 ton hrane in 46.000 din, za kar so v lekarni kupili otroško hrano in juhe. V Karitas župnije sv. Ožbalta so zbrali približno 5 ton hrane, po- moč vseh treh ptujskih župnij pa je bila odpeljana v Zagreb v po- nedeljek, 19. avgusta, s tovornja- kom zasebnega avtoprevoznika Ignaca Prosenjaka, dan zatem, v torek, 20. avgusta, pa s prikolico Perutnine Ptuj. Denar, zbran v Karitas župni- jah sv. Jurija v znesku 20.600 din in sv. Ožbalta v zne- sku 43.450 din ter 300 DEM je bil prav tako izročen Karitas v Zagrebu. Župnija Trnovska vas je zbra- la 4 tone hrane, Markovci 5 ton hrane, Dornava 3 tone, Lovrenc na Dravskem polju 3 tone in Jur- šinci 2 toni. Pomoč je bila odpe- ljana v Zagreb v četrtek, 22. av- gusta, s tovornjaki zasebnika Stanka Juranca in ptujskega Agi- sa. Tudi zbrani denar iz župnij Lovrenc v znesku 9.150 din in Dornava v znesku 6.200 je bil iz- ročen Karitas v Zagrebu. Denar, zbran v Trnovski vasi, v znesku 19.900 din in 6.000 din ter približno 7.000 din naknad- no zbranega denarja v župniji sv. Jurija na Ptuju pa so namenili kot pomoč družinam z območja občine Ptuj, ki so bile prizadete v neurju 18. avgusta. Imena dru- žin, ki so pomoči najbolj potreb- ne, je izbral Center za socialno delo v Ptuju. Naj ob koncu dodamo še po- datek o pomoči Slovenskih krš- čanskih demokratov občine Ptuj in občine Pesnica, ki so v tovarni Sladkogorska kupili vsak za 5.000 din papirnatih plenic; te so bile prav tako izročene Kari- tas v Zagrebu. Akcijo zbiranja pomoči za hrvaške begunce, pa tudi za ogrožene družine z ob- močja ptujske občine seveda še nadaljujejo. -OM GROB INCIDENT JUGOSLOVANSKE ARMADE Osvetljevalne bombe nad Slovenskimi goricami Minuli konec tedna si bodo občani z območ- ja Slovenskih goric, pa tudi mnogi Ptujčani in okoličani zagotovo zapomnili po nenavadnem dogodku, do katerega je prišlo v petek, 30. av- gusta, po 21. uri. IS a nebu so se namreč pojavi- la neznana svetleča telesa in se zelo počasi spuščala proti zemlji. Mnogi so v paniki meni- li, da gre za zračni desant, kajti vse skupaj je prepričevalno podkrepilo nizko leteče letalo jugoslovanske armade. Ugotovili so da gre za novo provokacijo razpadajoče jugo-armade, ki je s tem kršila Brionsko deklaracijo in premir- ji- O incidentu so najprej obvestili ptujsko policijo. Namestnik komandirja Robert Bra- tkovič nam je povedal, da so tega petkovega večera ob 21.40 prejeli telefonsko sporočilo občana iz Desencev, ki je trdil, da je v nepo- sredni bližini njegovega gospodarskega po- slopja neznano letalo odvrglo več padalcev. To je povzročilo preplah med drugimi kraja- O grobi vojaški provokaciji so bili takoj sezna- njeni tudi opazovalci evropske mirovne misije in so si najdeni dokazni material sami ogleda- li. Oznake na kontejnerju, v katerem je edem osvetljevalnih bomb, so dovolj dober dokaz, da gre za dejanje J A. (Foto: M. Ozmec) ni Desencev, zato so kmalu zapustili vas in se odpravili proti Ptuju. Policija je o dogodku takoj obvestila štab teritorialne obrambe, kljub temu pa so se sa- mi s tremi vozili in kombijem takoj odpravili na kraj dogodka. V Desencih so pregledali vsa izpraznjena stanovanjska in gospodarska poslopja ter bližnjo okolico. Ker niso naleteli na nobenega padalca so nadaljevali preisko- vanje širše okolice ter zbiranje izjav očivid- cev. Kmalu so ob stanovanjski hiši Horvato- vih v Svetincih 26 našli manjše padalo z ostankom še nezgorelega svetlečega predme- ta. Ker niso natančno vedeli, za kaj gre, so o tem obvestili pirotehnika iz Maribora. Ta je ugotovil, da gre za tako imenovano osvetlje- valno bombo, ki služi za razsvetljevanje širše- ga ozemlja v primeru spopadov ali v izvidni- ške namene. Da bi čimprej našli še vsa druga svetleča telesa — očividci so trdili, da jih je bilo več kot 15 — so v akcijo iskanja vključih tudi ptujske kinologe in njihove dlakave štirinož- ce. V akcijo so se po svoji dolžnosti kmalu vključili tudi ptujski teritorialci. Komandant območnega štaba TO Miran Fišer nam je naslednji dan povedal, da gre za grob vojaški incident, saj je vojaško letalo s ' tem, ko je odvrglo dva kontejnerja s po sed- mimi osvetljevalnimi bombami, grobo kršilo slovenski zračni prostor, kršilo je Brionsko deklaracijo in navsezadnje gre tudi za ognje- ni prekršek, saj je bilo dejanje storjeno v času podpisanega obojestranskega premirja. Od- metavanje osvetljevalnih bomb na padalih je v osnovi namenjeno bojnemu dejstvu — osvetljevanju ozemlja v pripravi na bitko ali med bitko samo. Nedvomno pa je šlo le za predrzno provokacijo in močan psihološki efekt med prebivalstvom. Dejstvo osvetljeval- ne bombe je namreč zelo močno, traja pa do 18 minut. Dogodek je bilo od daleč videti kot nekaj nenavadnega, strah zbujajočega. To pa je po vsej verjetnosti bil glavni namen. -OM Kooperanti izobesili zastavo v torek so se predstavniki ko- operantov sestali in med drugim odločili, da pred upravno stavbo Perutnine izobesijo slovenskoza- stavo. Zbrali so denar, kupili za- stavo in naredili dogovorjeno. Na vprašanje zakaj, so odgovori- li: »Perutnina je tudi naša firma. Ker pred vsemi poštenimi firma- mi visi slovenska zastava, meni- mo, da mora tudi pred Perutni- no.« Fotozapis: JB ČRNA KRONIKA UMRL JUDI VOZNIK AVTA V prejšnji številki smo poroča- li o prometni nesreči, ki se je pri- petila 24. avgusta okoli 22. ure v naselju Ložnica pri Makolah in v kateri je na kraju nesreče umrla 19-letna Marija Vager, tri hudo ranjene pa so prepeljali v mari- borsko bolnišnico. Med njimi je bil tudi 27-letni Janez Žnidarko s Štatenberga 37, ki je vozil osebni avto ob nes "či. Zvedeli smo, da je Žnidarko v mariborski bolniš- nici 26. avgusta umrl za posledi- cami hudih poškodb, dobljenih v prometni nesreči. KOLESAR UMRL MED PRE- VOZOM V BOLNIŠNICO Po magistralni cesti od Ptuja proti Ormožu je v nedeljo, I. septembra, ob 20.30 vozil osebni avto Zvonimir Bosnar iz CMD 10 v Ptuju. V naselju Cunkovci pri Moškanjcih je dohitel kole- sarja, 43-letnega Jožefa Galuna iz Podvincev 42, KS Rogoznica. Kolesar je imel pritrjeno samo mačje oko in je povrh vozil še po sredini cestišča, zato ga voznik ni pravočasno opazil. Zadel je v ko- lo s prednjim levim delom avta. Galun je padel po cestišču in se tako hudo ranil, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. V nesreči je bil še tretji udeleženec. Goran Gabrovec, ki je pripeljal z osebnim avtomobilom iz ormo- ške strani. Da bi se izognil na ce- stišču ležečemu kolesarju, je sun- kovito zavil na desno in zaneslo ga je na njivo s koruzo. Na srečo je ostal nepoškodovan. USTRELJEN V DOMAČI GA- RAŽI V soboto, 31. avgusta, ob 21.15 seje z osebnim avtomobilom pri- peljal domov 42-letni Ivan G. z Vinskega Vrha, KS Miklavž pri Ormožu. Z njim sta bila v avtu tudi žena in sin; odšla sta v hišo, Ivan pa je avto zapeljal v garažo. Ko je izstopil iz avta, se je nena- doma pojavil neznanec in iz pu- ške dvakrat ustrelil proti njemu. Prva krogla je Ivana zadela v podlaket, druga pa v glavo. Imel je še toliko moči, da je poklical ženo; ta je pritekla do vhodnih vrat. Neznanec je ustrelil še proti njej; k sreči je ni zadel, potem je pobegnil v noč. Ivan je na kraju zločina zaradi hude poškodbe od strela v glavo umrl. Organi no- tranjih zadev iščejo pobeglega zločinca in zaradi interesa prei- skave še ne povedo vseh doseda- njih ugotovitev. UNZ Maribor tudi prosi vse, ki bi karkoli vede- li o tem zložinu, da to sporoče najbližji postaji milice. PRIJELI PRIDELOVALCA IN- DIJSKE KONOPLJE Delavci organov za notranje zadeve iz Celja in Maribora so v naselju Dobrina, KS Žetale, od- krili velik nasad prepovedane in- dijske konoplje, iz katere izdelu- jejo pripravke za mamila. Podjet- na gojitelja te rastline sta bila 23-letni_ Š.D. in 26-letni Z. U., oba iz Žalca. Pri lastniku Antonu D. v Dobrini sta najela zemljišče, ga skrbno obdelala in zraslo je kar 611 rastlin indijske konoplje. Pred lastnikom zemljišča sta pra- vo ime in namen predelave teh od 2 in pol do treh metrov viso- kih rastlin spretno prikrila. Ni pa ostalo prikrito budnim očem de- lavcev notranjih zadev, ki so predčasno opravili žetev in oba podjetna »plantažnika« prijeli, da jim podrobneje pojasnita, ka- ko je prišlo do tega nasada indij- ske konoplje in kaj sta s pridel- kom nameravala storiti. • •• V BLAGAJNO PO PIŠTOLE Prejšnjo nedeljo zvečer je bilo vlomljeno v prostore podjetja Agis v Ptuju. Kaže, da je bil gla- vni cilj vlomilcev blagajna, pa ne zaradi gotovine, saj so blagajne povsod po podjetjih suhe, pač pa zaradi orožja, ki je bilo spravlje- no v njej. Vlomilci in tatovi so odnesli okoli 30 pištol in precej streliva. Ocenjujejo, da je bilo vse skupaj vredno okoli 550.000 dinarjev. Kriminalisti so takoj začeli akcijo in upati je, da bodo storilce kmalu odkrili. • •• NEZGODA V SLOVENJEBI- STRIŠKI VOJAŠNICI Pri pripravljanju na odhod se je v nedeljo, I. septembra, po- poldne na dvorišču vojašnice v Slovenski Bistrici skupina voja- kov pogovarjala in šalila. Pri tem se je enemu od vojakov sprožila avtomatska puška, ki jo je imel v rokah. Krogla je zadela 20-letne- ga Dejana Kadiča, doma iz Beo- grada, in ga hudo ranila. S pre- streljeno trebušno votlino so ga prepeljali v mariborsko bolnišni- co. FF osebna kronika RODILE SO: Frančiška Bez- jak, Spuhlja 20, F>tuj — Mateja; Milena Pintarič, Štrafelova 28, Ptuj — Petra; Ružica Dura, G. Višnjivca 45 — Mateja; Alenka Majcen, Frankovci 50, Ormož — Katjo; Martina Kocen, Obrez 104, Ormož ~ Saša; Marija Le- vanič, Mihovci 75, Vel. Nedelja — dečka; Valerija Mlakar, Zg. Hajdina 130/a, Hajdina — Iris; Magdalena Kmetec, Cv. Jazbina 37, Trakoščan — dečka; Majda Kosi, Zamušani 36, Gorišnica — dečka; Mira Irgolič, Sodinci 20/a, Vel. Nedelja — Uroša; Mi- lena Muršič, Moškanjci 67/a, Ptuj — deklico; Irena Bešvir, Opekarniška 1, Ormož — Simo- na; Milena Retuznik, Cesta na Roglo 11/b, Zreče — Anito; Bi- serka Ciglar, Ziherlova pl. 4. Ptuj — dečka; Irena Kores, Stoperce 60, Majšperk — dečka; Nada Raušl, besnjak 5, Ljutomer — Denisa; Kumrije Brojak, Ptuj, Kajuhova 1 — dečka; Helena Skleda, Apače 3, Lovrenc — Uroša; Sonja Grašič — Fabrizia; Jerica Kacjan, Zg. Hajdina 134/a — deklico. POROKE - PTUJ: Marjan Zorko in Brigita Čagran, Mo- škanjci 82; Ivan Veber, Straže 5, in Marjeta Iljevec, Trnovski Vrh 16; Viktor Fekonja, Vitomarci 14, in Olga Braček, Drbetinci 45; Anton Mlakar, Pobrežje 54, in Jerica Toplak, Pobrežje 40. POROKE ORMOŽ: 17. av- gust — Andrej Zlatnik, Frankov- ci 42, Ormož, in Jožica Hojžar, Senešci 34, Velika Nedelja; 24. avgust — Ivan Zavratnik, Miha- lovci 10, Ivanjkovci, in Cecilija Cimerman, Litmerk 29, Ormož; Marjan Prejac in Tatjana Zavra- tnik, Ivanjkovci 4; 31. avgust — Ivan Štrafela, Markovci pri Ptu- ju, in Helena-Alenka Kramber- ger, Arnuševa u. 2, Ptuj. UMRLI SO: Martin Milošič, Mali Okič 25, roj. 1913 - umrl 16. avgusta 1991; Terezija Plejn- šek, Rucmanci 30, roj. 1954 — u. 26. avgusta 1991; Roza Habja- nič, Slavšina 4, roj. 1920 - u. 27. avgusta 1991; Janez Cvetko, Čvetkovci 99, roj. 1932, — u. 24. avgusta 1991; Ciril Kosi, Ptuj, Volkmerjeva c. 11, roj. 1945 — u. 28. avgusta 1991; Franc Simonič, Dornava 132, roj. 1918, — umrl 29. avgusta 1991; Viktor Žerak, Žetale 19/a, roj. 1965 - u. 29. avgusta 1991; Anton Gregorin, Ptuj, Ciril-Metodov drev. 14, roj. 1916 - umrl 30. avgusta 1991; Marta Kožar, Polenšak 36, roj. 1931 - u. 31. avgusta 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki gaje ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO — TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in gl. urednik,) Ludvik Ko- tar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov RADIO — TEDNIK, Rai- čeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 850,00 di- narjev, za tujino 1.740,00 dinar- jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400—603—31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščeno prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije številka 3132 z dne 28. 2. 1991l ^ NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PETLJA, d.o.o. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 1.100 din Marjana KOZENBURGER, Skorba 65 a, Hajdina 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 800 din Tomaž BEZJAK, Volkmerjeva 9, Ptuj 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 600 din Ružica ŽUNEC, Zamušani 30 c, Gorišnica Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti!