fo pošti prejeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, <etrt , , 6,50, ■lesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10, — . ««trt, , 5",-"esec , i g 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
t
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inseri sprejema upravništvo
Katol. Tiskarni, Kopita' jeve ulice St. 2. ^
Rokopisi se ne vrafiaj nefrankovana pisma t vsprejemajo.
Uredništvo je v Sem<l
niSkih ulicah St. 2,1., l'<
v Ljubljani, v petek
Volilno gibanje.
Kandidatura dr. Šusteršiča in Vil Pfšiferja
IzLeskovca pri Krškem. Danes po prvi maši zjutraj vršil se je v Les kovcu mnogobrojno obiskovani vol shod-volilci so soglasno sklenili, da oddajo svoje glasove 12. dec. v splošni vol. skupini g. dr. I. Susteršič-u, odvetniku v Ljubljani in dne 18. dec. v kmečki vol. skupini dosedanjemu poslancu gosp. Vil. Pieifer - ju v Krškem.
Liberalni kandidat Globočnik.
Z Dolenjskega se nam piše: Z velikim začudenjem smo brali v »Slovencu« vest, da narodno napredna stranka kandidira v dolenjskih kmečkih občinah nasproti g. Viljemu Pfeiferju veleposestnika Iv Glo-bočnika iz Dobrave pri Kostanjevici. Ime tega kandidata je slovenskemu svetu ravno tako malo znano, kakor ono Zupančiča Kdor pozna veleposestnika Globočnika, bodisi katerekoli stranke, mora reči, da on sploh m za politiko. Naročnik je »Slov. Naroda« m »Neue Freie Presse«, to je vsa njegova duševna hrana, na politiko se pa toliko razume, kakor zajec na boben. In takega človeka naj pošlje slovenski narod v parlament? Njegovo domače občevanje je razun z družino izključno nemško, in on naj bo zastopnik slovenskega kmeta? Še za župana mesta Kostanjevice se ni hotel dati voliti pa naj prevzame težavni mandat državnega poslanca? Zato nikakor ne mislimo, da bi bil on resen kandidat. Kmetom bo med zaslužnim poslancem Pfeiferjem pa med veleposestnikom Globočnikom lahko izbirati! Kandidat dr. Miroslav Ploj
Zičkarjeva kandidatura
Luče-Solčava, te dve občini ste ■meh shod, katerega so se vdeležili župani, odborniki in duhovniki in so enoglasno proglasili za svojega kandidata g. Žičkarja, ki se je tako goreče potegnil za naše težnje. Obe občini sta mu že tedaj poslali priznalni pism: in sta zdaj si izbrali volilne može, da mu pokažemo svojo vdanost. Nasprotnega kandidata ime se na shodu, kolikor mi je znano, še imenovalo ni.
Slovensko politično društvo v Ljutomeru vabi na zborovanje dne 10 novembra dopoludne ob 10. uri v gostilni g. Ivana Vaupotič v Ljutomeru.
Dne 11. novembra popoldne ob ,3 uri v gostilni gosp. Martina Slana pri sv. Juriju na Sčavnici.
Pri obeh zborovanjih predstavil se bode vohlcem kandidat za državnega poslanca g dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik pri upravnem sodišču na Dunaji. Rojaki, volilci, udeležite se v obilnem številu !
Bosenske in hrvatske železnice.
Vprašanje o bosanskih železnicah je prebudilo tudi na Hrvatskem vsaj deloma neke javne kroge, da so se izjavili ter izrazih želje, kako naj se izvedejo nove železnice, da bode imela od njih kaj koristi tudi Hrvatska. Najbolj temeljita je izjava zagrebške trgovske in obrtne komore, ki iznovič zahteva, da se merodavni krogi drže njene lanske predstavke, v katerej se zahteva, da se sezida železnica skoz hrvatsko Primorje ter tako pomore hrvatskim lukam in da se zveže Dalmacija s Hrvatsko po železnici skoz bivšo gornjo Krajino ; obenem zagovarja pa tud! železnično zvezo s Spletom in Saraje-jevom ter obsoja odločno sebično ponašanje ogerske vlade v tem vprašanju.
železnico skoz gornjo Krajino se ie izjavila tudi jesenska županijska skupščina v Gospiču ter sklenila, da bode radi tega poslala deputacijo k banu in zajedniškemu ministru prometa v Budimpešto. Senjska tr govska in obrtna komora se je potegnila samo za zvezo Senja z Bosno po železnici Bihač-Jajce, dočim je osečka komora zavzeta le za zvezo Bosne skoz Slavonijo ter trobi v isti rog kakor Mažari, seveda s to sebično naaano, da se pri tem ne pozabi na direktno zvezo Oseka z Bosno, kar se mora pa prej ah slej zgoditi po tako zvanej transverzalnej slavonskej železnici iz Oseka skoz Djakovo na Vrpolje. Spregovoril je o nameravanih železnicah tudi poslanec Gjurkovič v ogersko-hrvatskem saboru. Ves njegov govor pa je bil naperjen proti zvezi Spleta znosno, češ da s tem zgubi Ogerska, Hrvatska in Reka velik del svoje dosedanje trgovine. On opo-
naša poprejšnjemu ministru, da se ni potrudil zvezati Jajce z Banjaluko ter tako trgovino tudi zapadne Bosne potegniti na ogersko stran, kajti ko bi bila ta železnica gotova, se ne bi morali Mažari bati konku rencije s Spletom, četudi bi se ta zvezal po železnici s Sarajevom. To je edina resnična trditev v vsem govoru tega poslanca, toda vsega pa vendar ni povedal. Mažari niso hoteli te proge zidati zato, ker bi bil velik del te trgovine napeljan na Zagreb, a za raz-razvitek trgovine na Hrvatskem ne dado Ma žari niti počenega groša ; zato tudi niso mi-shli dozdaj speljati kakšne železnice skoz Hrvatsko drugač, kakor če je bila tudi njim v korist in če je sicer niso mogli drugod izpeljat, nego skoz Hrvatsko. Radovedni smo bode li tudi hrvatski sabor, ki se snide prve dni meseca novembra, o tem važnem vprašanju kaj ukrenil.
Potrebno bi bilo, da se o tej zadevi spregovori tudi na tem mestu. Ni davno temu, da se je po mažarskih listih raznesel glas, kako je hrvatski ban popolnoma sporazumen glede železnic v Bosni z ogersko vlado. To je pa neverjetno, sa) se vendar ve, da je ban že zdavnej zavzet za železnico skozi gornjo Krajino, kar pa ni v osnovi mažarske vlade, ker po tej železnici bi se zvezala Hrvatska z Dalmacijo. I„ kako bi tudi mogel ban kraljevino Dalmacije biti proti interesom te dežele? Mažari so ta ,'las razširili le zate, da se morejo pohvalit/, koliko privržencev imajo za svoje osnove. Zato bi bilo vrlo umestno, ko bi se čule tudi iz hrvatskega sabora izjave o bodočih bosen-sk.h m hrvatskih železnicah. Iz hrvatskega sabora bi se morala slišati prava hrvatska izjava, kakoršna je ona zagrebško trgovsko-obrtne komore z dodatkom, da se zveže tudi Jajce z Banjaluko, ker bi bil tako zvezan tudi Zagreb neposredno s Sarajevom in Splitom, kar bi bilo za glavno mesto Hrvatske važno v trgovskem in političnem pogledu.
Sploh pa bi moralo biti zdaj geslo vseh Hrvatov: brez Hrvatske se ne sme v tem velevažnem vprašanju nič skleniti. A da se bode na ta glas tudi oziralo na merodajnem mestu, je neobhodno potrebno, da se zgla-sijo za hrvatske interese tudi še ostale žu-
panske skupščine, mesta, kakor je to sto nI Otočac in občinska zastopstva. Ko bod videl, na merodajnem mestu, da zahteva ve. narod že tolikokrat zahtevane železnice, s„ slednjič ne bode dalo nič več odlašati, ka bi se bilo moralo že zdavnej izvesti.
Ves ta pokret glede hrvatskih in bo' senskih železnic je važen tudi za dolenjske' železnico. Cim prej se zveže Knin z Oguli' nom al. Novijem, tem hitreje pridemo dc zveze s hrvatskimi železnicami skozi Metlike na Karlovec, in še le tedaj bode dobila do , lenjska železnica pravo važnost. Zato ser bodo morali tud. slovenski poslanci glede te, že ezn.ee sporazumeti s hrvatskimi zastop-, mki da bodemo tudi v tem vprašanju jedini, m složni, kakor smo v ostalih. Jug se oživ-jjuje, pa je potrebno, da smo vsi neprene-* homa na straži in da se drug drugega okle-i parno in da združeno branimo svoje poli-tične in gmotne interese.
Politični pregled.
Med pozabljenimi . .
Slika: I. s.
Ni je več stare moje matere, ni je več Starost je prišla, - lcpo števiIo let je do.
živela — a s starostjo je prišla smrt In danes počiva med drugimi, mirno po-Jva po trudnih, dolgih zemeljskih dneh .
erobu Z° ;krasi,i "ien erob" Na njenem grobu raste žlvorde5a čft ]jubeJ
njenem križu se vspenja rumena vrtnic a
žlTkfs°v Umi Ž3lujka; e|ob°ko poveša f	svoje veje, p0 njih lešo £
burja, a njen šum je tako mrtev Tvoj
spomin, babica moja, mi je danes živo pred očmi ...	r
Žalostno svečano pojo zvonovi v širokem zvoniku . . . Vmih duš večer ... V tistih dneh smo sedeli doma in babica je nam pripovedovala ...	...
Pravila je, da hodijo danes verne duše
P° zem|j'i ter prosijo pomoči, molitve od Zemljanov . .
Samo do polnoči so proste groznih vic, a potem se morajo vrniti v svoje trpljenje.
In cel večer hodijo po zemlji, postajajo pod okni m poslušajo, koliko molijo njih zemeljski bratje za-nje . . . Danes mora vsak moliti zanje, ki trpe v vicah . . . Zunaj pa so peli v tihi noči zvonovi tako proseče In stisnili smo se okoli babice jaz in Anica in Ivan. Jaz sem bil srednji, a Anica najmlajša. Dvignili smo sklenjene roke in molili . . . Sčasoma so naši pogledi obviseli na ustnicah stare naše dobre babice, ki je pobožno molila. Njene ustnice so se gibale in zdaj pa zdaj je glasneje ušel proseči: »Smil' se . . .« Njene suhe roke so prebirale jagodo za jagodo . . . Danes ni več moje babice, ni je več, ona počiva v miru.
Vselej sem se spomnil na današnji večer, na staro mater; spomnil sem se, da morda posluša ona pod oknom, morda med drugimi dušami, moli li zanjo oni, katerega je moliti učila, ali moli za verne duše nje vnuk ... To je bi;o še v tistih srečnih dneh na domač.h tleh ... A danes? . . . li spis večno spanje v domačih tleh, a tvoj vnuk tava po daljnem svetu, sam v tuji domovini. In vendar so mi zdi) da slišim isto tužno zvonenje, zdi se mi, da nosi, kakor nekdaj, veter danes sto in stokrat po-
V Ljubljani , 2. novembra.
Baron Dipauli jeva kandidatura
je zopet na dnevnem redu v njemu nasprotnem časopisju. Sedaj se namreč z vso gotovostjo poroča, da baron Dipauli sploh ne sprejme nobene kandidature, in torej tudi ne v veleposestvu. Vest je precej neverjetna in se ji poprej ne more pripisovati prav nikake važnosti, dokler baron Dipauli sam ne objavi svoje odpovedi. V svoji zadnji izjavi je baron Dipauli samo povedal, da ne sprejme mandata v peti skupini in v kmečkih občinah, toda le v jednem samem okraju. Kakor smo torej že povedali, je še vedno dovolj nade, da bo baron Dipauli tudi član prihodnjega kabineta.
Politika proste roke in Poljaki
Krakovski »Czas« se obširno peča z najnovejšim govorom bivšega poslanca Pacaka o politik, proste roke ter izjavlja, da sedaj še n, prišel čas, govoriti o tem, kako naj bi postopali v prihodnjem parlamentu po-samn, klubi, ker bi se s tem lahko pokvaril vspeh pri bodočih volitvah. Sicer se pa za Poljake ni bati, da bi kedaj res služili taki pohtiki, ker so možje vedno tam, kjer dela politiko vsakokratna vlada, in se no zmenijo
novljeni, proseči: miserere . . . Spomnil sem se tiste povesti, katero sem tolikokrat čul, tiste lepe povesti . .
To je bil vernih duš večer, jesenski večer . . . Dolgočasno so zapeli zvonovi svojo pomenljivo pesem, in jesenska burja je odnašala otožne njihove glasove čez širno plan . . . Ljudje so so bili z mrakom razšli na svojo domove . . . Pokopališče, kjer se je danes pretakalo toliko solza, odkoder je plavalo toliko molitve v nebeške višave -te je pomirilo . . . Po grobeh so plapolale Iučice dogorelih sveč, burja je hotela vzeti njih plamen seboj, a one so proseče plapolale. Žaluj k o so zibale svoje tenko veje in šumele vedno nerazumljivo pesem, pod njimi pa jo po potih šumelo jesensko, odpadlo, suho listje. Noč je bila poltemna, med oblaki se je zdaj pa zdaj prikazal prvi krajec. Ovenčani križi so stali kot polmračne sence drug pri drugem, ranjkim darovani vene, so so zibali na njih . . . Sicer je bilo vso tiho in mirno; vse, vse je govorilo : Mir mrtvim . . .
Le tu in tam je še klečal kdo ob grobu svojega ljubega . . . Med križi in grobovi je hodila tisti večer stara sključena ženica.
Zavijala se je v svojo veliko ruto, in hodila z neprimerno hitro hojo sem ter tja
Vidno je bilo, da je nekaj iskala . . .
• ' • Drug' »o jo radovedno gledali ko je prihitela mimo njih in neprestano govorila : Ivan, Ivan . . . Ivan moj . . .
Pogledala je grob in križ, sklenila roke, vzdihnila globoko in hitela dalje . . Kd0 jo vedel za njeno gorje . . . Nihče, razun Onega lu vlada nad zvezdami
Ivan je bil njen najmlajši sin, njena nada, njeno vse . . . Bil je v mestu v šoli. A on je umrl . . . Skoraj bo dve leti, kar je umrl . . In ležal je pokopan v ptujom mestu N, ga bilo, ki bi bil popravil njegov grob, k, bi položil nanj kak venec, ali prižgal na njem svečo. Njegov grob je bil po-zabljen med drugimi grobovi . . . Prepozno jo došla takrat nesrečna mati v mesto — njen ljubljenec je mirno počival v hladni zemlj, Ovenčala mu je grob, vsadila par cvetlic, dva dni je ostala v mestu in skoraj neprestano hodila na grob svojega ljubljenca Kako ga jo ljubila ... On ji je bil edina sreča, največja sreča . . . Njeno vso je bil njen Ivan ... I„ ni ji bilo dano, da bi umrl vsaj v njeni hiši, da bi počival v do-
ati za voljo svojih volivcev, ako vedo, da ta v nasprotju z vlado.
O demittiji grofa Goluhovskega bilo brati sedaj v raznih listih, ki so tudi vedeli poročati, da mu bo nasledoval upni finančni minister in upravitelj oku-ranih dežel Kallay. Te vesti so pa sedaj aj še prezgodnje. Res je sicer, piše neki .t, da zadene grof Goluhovski ob nasprotje .oro pri vsaki priliki pri vseh avstrijskih rankah razun Poljakov in nemških liberal-
iv	in še celo kritike pristno konservativnih •ogov o delovanju zunanjega ministra so le preje nego ugodne, toda pomisliti treba, i sedaj nimamo parlamenta, ki ne more )kazati svojega vpliva na vlado v Avstriji, rof Goluhovski stoji sedaj še na trdnih ah, katera se pa prično takoj majati, ko jbimo delaven in kolikor toliko jedin par-ment.
Gradnja bosenukih železnic je po sročilu nepristranskih, protimažarskih li ov, gotova stvar in sicer po želji mažar-tih državnikov. Vsprejet je bil pri zadnjem linisterskem posvetu načrt, ki ga zagovar-,jo mažarski politiki, propadla pa sta av-rijski, državi obče koristni in, kar je še ajbolj čudno, tudi iz strategiških ozirov ažni projekt skupne vojne uprave. Zmagali ) torej na celi črti Mažari, oziroma trojica zell-Hegedus-Kallay in pripravili pot svoje-obni priklopitvi okupiranih dežel Ma-arski. bzell je v tem vprašanju res radialno nastopil. Zagrozil je, kakor je posneti i mažarskih virov, naravnost z demisijo, ko se ne ugodi njegovi želji. In zmagal je ia veliko škodo Avstrije, posebno pa še )almacije, ki tako krvavo potrebuje zveze ; notranjim delom Bosne in Hercegovine, »liniaterski predsednik Koerber in železniški ninister Wittek sta to že pojasnila dalma-.inski deputaciji iz Spljeta, da se željam Dalmacije ni moglo ustreči. — To vest sku-iajo sicer utajiti razni oficijozni organi in pravijo, da je vlada odgovorila deputaciji, da zadevno vprašanje še čaka rešitve. To je deloma res, a kedaj bodo Dalmatinci uča-'lali ugodno rešitev, je seveda drugo vpra-;anje. Rešeno pa je vprašanje glede zveze z Bosno in to na način, ki koristi le Mažarom. V delegacijah bomo pa bržkone še čuli, kolike neizmerne koristi je za Avstrijo duvalizem.
Razprava o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda v ogerski poslanski zbornici tudi v sredo še ni bila rešena. Govorila sta od strani opozicije samo poslanca Ratkay in Polczner, ki sta se oba izjavila proti predlogi, za njima je pa posegel v razpravo ministerski predsednik Szell, ki je
v	daljšem govoru pojasnil vladno stališče ter razjasnil posamne določbe hišnega zakona habsburške dinastije in nadvojvode izjavo mej bučnim ugovarjanjem opozicijo-nalnih poslancev. Szell je pojasnoval, da hišni zakon ne nasprotuje v nobeni točki ustavnim določbam in da soproga nadvojvode Frana Ferdinanda, akoravno je to britko in se splošno obžaluje, ne more biti
ogerska kraljica. Pri tej priliki je zaklical poslanec 01ay: Nam bo kraljica! — Ne vemo sicer, kake simpatije goje mažarski opozicijonalci do soproge nadvojvode prestolonaslednika, a gotovo je, da je nasprot-stvo samo radi tega toliko, ker je zbornica o tej zadevi obveščena še le sedaj, ko je postala zadeva že dejstvo, in ker je Szell takoj pričetkom razprave postopal tako neprevidno, da je takorekoč sam izzval skrajno neljubo debato. Razprava se nadaljuje v prihodnji seji in menda še ne bo končana.
Knjige iu časopisi.
»Slovenskega Učitelja" 21. štev. prinaša naslednjo vsebino : O katoliškem šolstvu. Govoril na II. slov. katol. shodu prof. dr. Anton Medved. (Konec.) — Učiteljica in javnost. 9. Poklic za socijalno delo. — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevalisča v Ljubljani. — Ustanovni zavod za gluhoneme — Listek : Ivanov gospod. IV. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. — »Slov. Učitelj« izhaja dvakrat na mesec in se naroča pri uredništvu v Ljubljani. Celoletna naročnina mu je 5 kron.
„PuČki Prijatelj". Broj 21. ima sledečo vsebino : Katolički sastanak u Zagrebu. — Što su Raifleisenove štedionice, kako se po-dižu i registriraju ? — Vinska klauzula i Dalmacija. — Kako so može poboljšati vinski mošt za slabih godina ? — Pitanja i odgovori „Pučkog Prijatelja". — Črtice o gospodarstvu. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i silnice. — Razne viesti. — „Pučki Prijatelj" izhaja na Krku dvakrat v mesecu in stane na leto 2 kroni.
Dopisi.
Iz Podrage. Od 21,—28 okt. so vodili čč. oo. Jezusove družbe Doljak, Vrhovec in Žužek pri nas prvi sv. misijon, Reči moram, da je ljudstvo vedelo ceniti milost sv. misi-jona ter se prav pridno udeleževalo službe božje ter poslušalo prepričevalne v srce segajoče govore čč. oo. Izvzemši malo številce bo tudi vsi župljani prejeli sv. zakramente.
Posebno veličastna je bila v nedeljo sklepna procesija z misijonskim križem, katero je vodil preč. g. dekan Matija Erjavec v spremstvu čč. oo. misijonarjev in mnogih sosednih gg. duhovnikov. Križ, katerega je prav lepo izdelal g. Franc Tončič iz Kamnika, so nosili mladenči. Pred njimi in ob strani so svetile Marijine hčere, ki so bile ravno ta dan zjutraj sprejete v Marijino družbo, ki šteje 39 deklet.
Ker je bilo vreme ugodno, je prišlo tudi iz sosednih duhovnij veliko ljudstva k pro cesiji. Župljani so okna hiš, memo katerih se je pomikala procesija, lepo ozaljšali in razsvetlili.
Z Roba, 29. okt. Misijon na Robu se je obhajal od 21. do 28. oktobra. Vodili so ga z veliko vnemo preč. oo. iz reda sv. Fran čiška in sicer preč. provincijal P. Konstantin Luser, P. Engelbert Pollak in P. Avguštin Čampa. Ljudstvo se je s hvalevredno go rečnostjo, tudi iz oddaljenih krajev, ves čas
skrbno udeleževalo svetih opravil ter pazno poslušalo pretresljive misijonske govore, ki gotovo ostanejo vsem udeležencem v trajnem spominu.
Veličastna je bila ob sklepu v nedeljo 28. okt. popoldne procesija s sv. misijonskim križem. Nad 300 voščenih sveč je gorelo ▼ čast usmiljenemu Odrešeniku, ki je milostno obiskal svoje ljudstvo. Nepopisno ginljiv je bil prizor, ko so neštevilne lučice migljale v lepo vrejenem sprevodu, ki se je na eni strani griča pomikal navzdol, a po drugi strani zopet navzgor k lepi župni cerkvi Matere Božje. Migljale in gorele so v čast nebeškemu ženinu ter glasno oznanjale luč milosti, katero je On prižgal v naših Brcih, vmes pa so odmevali po gričku slavospevi sv. Križu, na katerem je On drago odkupil naše duše. Mogočni streli iz topičev so pretresali prijazni hribček ter slovesno oznanjali slavo nesmrtnemu kralju vseh vekov, Jezusu Kristusu, kateremu smo obljubili neomahljivo zvestobo in udanost ter se Njegovemu božjemu Srcu posvetili z nova ob ob sklepu 19. stoletja. Naša srca Njemu, ki je kralj in središče vseh src! — Solze naše srčne hvaležnosti naj vam bodo preč. oo., v tolažbo za obilen trud, ki ste ga imeli z nami. Velikih milosti, ki ste nam jih naklonili v teh dnevih izveličanja, vam plačati ne moremo. Povrni vam jih stotero ljubi Bog 1 V trajnem, hvaležnem spominu ohranimo vas in vaše nauke.
Srčna hvala č. g. ekspozitu na Gori, g. Janežu, za veliko pomoč v spovednici, zlasti pa šd preč. g. dekanu Fr. Dolinarju, ki je prihitel k sklepu sv. misijona, vodil procesijo ter povzdignil vso slovesnost v čast našemu božjemu Odrešitelju. Bog plačaj !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. novembra.
Predavanje v Katol. domu 31. okt
G. kan. Sušnik govoril je o pariški razstavi Opisal je zgodovino in razvoj razstav ter primerjal pariško razstavo z drugimi. Podal je poslušalcem splošen pregled o pariški razstavi in je natančnejše opisal oddelek, v katerem so razstavljene zanimivosti iz inozemskih naselbin. Poslušalci so sledili govorniku z vdikim zanimanjem. O isti tvarini bo nadaljeval 14. novembra. — Prihodnje predavanje bo v sredo 7. nov., in bo govoril g. dr. Krek o tem, kaj uči Marx o vrednosti. Začetek, kakor navadno, ob 8. uri.
Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je priznal deželni predsednik dvornemu svetniku in dežel. šol. svetniku v p. g. Jos. Šumanu, ter nadučitelju v Višnji gori g. Ivanu Skerbinc
Slovesna prisega novih vojakov. Včeraj so imeli novi vojaki v vojašnici 27. pehotnega polka slovesno prisego. Okolu 9. ure zbrala se je vsa garnizija okolu 3400 mož na dvorišču, prišli so vsi dostojanstveniki vojaški z ekselenco Ilochsmannom in vojaški kurat gospod Franc I v a n e t i č je
daroval sv. mašo na oltarju, ki je bil za slavnost navlašč postavljen. Po sv. maši je imel nagovor na vojake novince v nemškem, slovenskem in laškem jeziku. Začel je z besedami sv. Pavla v listu do Efežauov: Bratje, bodite močni v Gospodu in v mogočnosti njegove moči. Povedal je, kako slovesen je trenutek prisege, da danes svetniki, bojevniki za Boga, nanje gledajo, da nanje gleda cesar, da zanje danes molijo stariši, da morajo zvesti ostati svoji prisegi, da se morajo trdno okleniti svoje zastave, v katero je uvezana Marija z detetom Jezusom. Besede izbornega govornika ostanejo vojakom trajno v spominu. Potem je g. Ivanetič še prosil božjega blagoslova na vladarja, na armado in na Avstrijo. Sedaj vojaki novinci prisežejo vsak v svojem materinem jeziku. Nato sledi blagoslov z Najsvetejšim, Slavnost se je končala z delilovanjem pred višjimi vojaškimi dostojanstveniki. Vreme letos ni prav nič nagajalo.
Še nekaj o novi gluhonemnici.
Zadnjič je »Slovenec« pohvalil lep nov zavod za gluhoneme otroke v Vodmatu. Ene stvari ni v zavodu, domače kapele nemajo otroci. Molitev zvečer ali zjutraj pred križem, pred sveto podobo, pred katero gorite dve sveči, to vse drugače upliva nego molitev v sobi ali spalnici. Holzapfel bi gotovo z nami soglašal, če bi vedel, da v zavodu niso mislili na kapelico, ki je najbolj ljubek kraj za njega, ki bi rad molil.
Imenovan je postnim praktikantom pravnik Leop. K 1 e p e c v Ljubljani.
Slovensko gledališče. Ker k včerajšnji ljudski predstavi igre »Mlinar in njegova hči« par stotin občinstva zaradi pomanjkanja prostorov v gledališči vstopnic ni dobilo, ponovi se na mnogostransko izraženo željo ta igra še v nedeljo 4. t. m. popoldne ob l/»3. uri kot popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Isti dan zvečer pa je operna predstava in sicer se poje zadnjikrat v tej sezoni priljubljena komična opera »Puščavnikov zvonček« s Polakovo, Noemi, Orželskim in Nollijem v glavnih ulogah. — V torek 6. t. m. igra se prvikrat »Šivilj a«.
Šolska vest. Deželni šolski svet je dovolil, da se razširi mestna nem. dekliška šestrazrednica v Ljubljani v osemrazrednico ter zistemizoval sedmo in osmo učno mesto. — K preskušnjam učiteljske sposobnosti 5. t. m. se je oglasilo 48 kandidatov in kandi-datinj.
Vspored pri odkritju Mesarjevega spomenika v Šmartnem dne 6. t. m. bo ta-le : Ob 11. uri bilje po rajniku, nato sv. maša, po maši odkritje spomenika.
Iz Rajhenburga. Dne 28. t. m. je podelil mil. knez in škof lavantinski v samostanu očetov trapistov v Rajhenburgu duhovniški red o. Stanislavu Planinšek, sub-dijakonat pa Alojziju Neumann in M. Berch-mans Blagoslovili so tudi kapelico srca Jezusovega, katero so očetje trapisti postavili sredi svojih polja. Po ganljivem govoru mil. kneza in škofa, posvečenem presv. srcu Je-
mači zemlji, da bi ona vsaj hodila molit na njegov grob, da bi sadila nanj lepe cvetlice, da bi živela ob njegovem grobu ... O, ne. Umrl je v tujem mestu, pri drugih ljudeh, pokopali so ga in — pozabili ... A ona ni pozabila svojega Ivana. Dolga je bila pot od doma do mesta, a prišla je, prišla na grob svojega Ivana. A kje je grob ? . . . Ze dolgo, dolgo je iskala, pogledala je vsak zapuščen grob, a najti ni mogla groba svojega Ivana. Tudi njegov je bil med pozabljenimi, zapuščenimi grobovi ... In iskala ga je, jokaje iskala. Jesenska burja je odnašala njene vzdihe seboj, bogve kam seboj . . . Njen ljubljeni Ivan je bil med pozabljenimi . . . O, ne, ne . . .
Približal se ji je visok, suh človek. Bil
je grobar.
»Veste li, kje je grob Ivan Dragoviča.«
Mož je odkimal, zmignil z rameni in
odšel.
»Ali je mogoče izvedeti ?« vpraševala je
starka dalje in hitela za njim.
»Nemogoče ni,« zamrmral je grobar in stopal dalje, a ona je hitela za njim.
»Počakajte tu, pridem Vam povedat. .«< In morala je čakali pred vrat' * čakati. Naposled je prišel.
»Drugi grob od tistega bezga, ki raste pri zidu «
»Bog povrni,« in hitela je med ovenčanimi grobovi nazaj na prejšnje mesto, na grob svojega nepozabnega Ivana . . . Tam je rastel bezeg in krog njega je bilo mnogo grobov, skoraj vsi zapuščeni, nepopravljeni grobovi.
»Drugi od tistega bezga . . .«
Bil je zaraščen. Majhen križ je nekdo zasadil na grob, ki se je že večinoma poravnal z zemljo. Po njem je rastla visoka, suha trava, in neka navadna cvetlica je iz-rastla na sredi groba: to je bil grob njenega Ivana.
»Ivan, Ivan . . .« In padla je na koleni. Okrog nje je zavijala jesenska burja, odnašala je zadnje liste s tistega bezga, in trava na grobu je tako tiho šumela . . Bilke so se upogibale in vstajale . . Mati pa je med solzami molila, tako srečna molila na grobu svojega Ivana . . .
Včasih pa ji je pošla molitev, njena ustna so obstala in uprla je oči v zapuščeni grob ter poslušala tiho šuštenje trave na grobu ... In čez dolgo se je vzbudila ter nadaljevala svojo molitev.
Okrog po grobeh so brlele zadnje lučice, kar jih še ni pogasila jesenska burja, a kraj, kjer je ležal Ivan, bil je miren, tih. Tu ni bilo lučic, tu ni bilo vencev — bilje med pozabljenimi grobovi ... A mati! . •
Ona jo molila.
V zvoniku je brnela ura s počasnimi udarci, devet, deset . . . Mrzla je bila jesenska burja, mrzla . . .
Pozno se je poslovila in odšla s pokopališča. Med potoma pa je parkrat ponovila :
»Drugi grob od tistega bezga, ki pri zidu raste

Drugi dan je stala boječe pred šolskim poslopjem . • • • Stala je pred glavnimi vratmi, kakor da koga pričakuje. Dijaki so se vsuli iz šole . . . Pazno je spremila vsak obraz, gledala in gledala, a česar je čakala, ni našla . . . Dijaki so se razšli . . Stopila je boječe k zadnjemu, ki je prišel mimo nje in ga vprašala s tresočim glasom:
»Prosim, ali ni tu Ivana Dragoviča « »Ivana Dragoviča,« začudil se je ta, »ne njega ne poznam.« »Ne?« . . .
»Ne. Enega smo pred leti pokopali . .«
»Ivana Dragoviča ?« »Da, zdi se mi, da se je tako pisal.« Njej se je obraz stemnil. »A, zmotila sem se,« rekla je in odhitela dalje . . . Kam? ... Ali na grob svojega Ivana ali domov?
Nikdar več ni prišla nesrečna mati v daljne mesto na grob svojega Ivana. Tudi ona je legla k večnemu počitku in položili so jo v domačo zemljo, kjer mirno spi . . . Grob njenega Ivana je zapuščen, pozabljen. Nesrečna mati! . . . Rekli so, da je večkrat ponovila:
»Drugi grob od tistega bezga, ki pri
zidu raste,«
Kako je skrbela zanj . . • A danes . . . Zopet pojo zvonovi in jesenska burja obrača angelja s trombo na vse strani sveta . . . Resurrecturis . . .
To je večer vernih duš . . .
*
* *
O, to so bili lepi tisti večeri! . . Zunaj je zavijala jesenska burja okrog voglov, mi pa smo sedeli okrog babice, ki je pripovedovala take lepe povesti. Kdo ve, kako je to, da nisem nikdar mogel pozabiti povesti o mater^ in njenem Ivanu . . .
jaovemu, se je služila v kapelici prva sveta iaša. Svečanosti so se udeleževali mnogi dlični gosti, kakor glavar pl. Vistarini, častni anonik Bosina, prijor kartuzijanov pleter kih, dekana Žičkar in Verk, urednik Pukl Dunaja, notar Hudovernik iz Kostanjevice, mnogo sosedne duhovščine in domači lostojanstveniki.
Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo 11. novembra ob 8. uri zvečer bode v mariborskem »Narodnem Domu« gledališka predstava, katero priredi pevsko društvo »Maribor«. Igrali se bodete veseloigri »Uskok« in »Bob iz Kranja«. Med predstavo svira veteranska godba.
Narodnonapredni učitelji so imeli danes zaupen shod ter so se posvetovali glede postopanja pri prihodnjih državno-zborskih volitvah. Somišljeniki, pozor 1
Iz Podrage. Že iz več krajev lepe Vipavske doline se je priporočala letos dobra vinska kapljica. Tudi pri nas je dobiti prav dobrega pristnega vina, katerega so letos nekateri precej pridelali. Torej kupci oglasite se tudi pri nas, ker ljudstvo bi rado spravilo blago v denar. Cena ne bo previsoka, roba pa prav dobra.
Premije za posle Kmetijska družba za Kranjsko podeli 2. dec. 10 premij a 20 kron starim zvestim poslom na deželi. Prošnje je doposlati do 25. t. m. osrednjemu odboru.
Iz Starega trga pri Poljanah, dne
29. okt. Župnik Peter Režek je bil pri današnji seji občinskega zastopa soglasno izvoljen častnim članom radi obilih zaslug, ki si jih je stekel tekom svojega 25letnega tukajšnjega službovanja.
Ljubljanske novice, Vsi sveti na g robe h. Pri sv. Krištofu je bilo včeraj na tisoče ljudstva. Na grobeh se je svetila lu-čica pri lučici in minljivost človeškega življenja so zakrivali bogati venci. Popoludne sta peli na grobeh žalostinke pevski društvi »Slavec« in »Ljubljana«. — Tovorna vožnja na praznik. Včeraj je občinski svetnik Jožef Turk dal prepeljati neke potrebščine k novemu mostu. Na Reseljevi cesti se je nakrat železje pričelo pomikati naprej proti konjema. Hlapec Fr. Žabret je skočil z voza h konjema, ki sta ga pa potisnila pod voz. Hlapcu sta se zdrobili nogi ter je udarjen na čelu. Nevarno ranjenega so prenesli v bolnico. Pravijo, da bo hlapec težko okreval. Menda se ni mudilo opraviti tovorne vožnje na včerajšnji dani — Hud mož. Tapetnika Wolfa na Trnovskem pristanu štev. 20 je aretoval stražnik, ker je svoji ženi grozil, da jo bo umoril. Žena se je v strahu zaprla v sobo, a mož pa je bo-tel ulomiti v sobo. Žena je prestrašena skočila skozi okno štiri metre globoko na dvorišče ter si poškodovala nogo. — Tatvina na pokopališču. Dekli Frančiška Weis je bila na pokopališču pri sv. Krištofu ukradena košara s prtom in konjskim kocem. V košari je bilo denarja 5 K 20 h. — Konj s plašil se je v bližini sv. Petra ceste Jakobu Dimniku s Tomačevega. Dimnik je skočil raz voza in priletel ob žično grajo ter se je ranil Konje so ustavili na Martinovi cesti. — Žr ebca s plašila sta se danes popoludne v Vodmatu na potu iz c. kr. žre-barne na Selu v Ljubljano. Zaletela sta se s tako silo z glavo v drevo, da sta oba močno poškodovana. Tudi mož se je poškodoval.
Transvalski prostovoljci v Trstu.
Iz Trsta 1. novembra 1900. Minole srede je dospelo 420 prostovoljcev transvalske republike s parnikom »Styria« v Trst. Ti so po veliki večini oni, kateri so se umaknili preganjanju Kitchenerja in Frencha na portugalsko ozemlje, kjer so bili po portugalskih vojakih primorani odložiti orožje in se dati odpeljati v Lorenco Marques. Tukaj so bili strogo nadzorovani, da bi se ne povrnili zopet med burska krdela, ter naposled, ko dotični konzuli za vse te različne elemente niso jamčili, da bi se zopet ne povrnili med Bure, bili odpravljeni po Lloy-dovem parniku »Styria« v Trst, od koder odpotujejo vsak v svojo domovino. Seveda plača vse troške potovanja do domačije transvalska vlada. V to svrho je prišlo na povjerenca T. vlade (ki je tvrdka Cook) veliko število zaboja«' nekovanega zlata, katero so po tukajšnji lilijali Union J', ' vnovčili, ter deloma razdelili med	«
loma pa obrnili za stroške nadaljnega potovanja izgnancev. Na čelu teh izgnanih so-boriteljev za pravice in svobodo burskega naroda se vrača znani italijanski stotnik Ric-chiardi, velesimpatična, še mlada, visoka oseba, odločnega izraza, katerega je transvalska vlada imenovala poveljnikom legije tujcev. Med ostalimi je dokajšno število Ita-ljanov, Francozov, Holandcev, Nemcev, Ameri-kancev ter nekaj Avstrijcev, in posameznikov drugih evropskih narodnosti. V obče so vsi jako simpatične vnanjosti, vidi se jim, da so se borili za pravično stvar, kar jih edino tolaži v njihovi žalostni usodi. Pač žalostni usodi. Kajti pred izbruhom vojne so bili vsi v dobrih službah: v trgovini, pri vladnih, rudniških in drugih podjetjih, med tem ko stoje danes zopet zapuščeni in so navezani na negotovo prihodnjost. To je del nešte-vilnih žrtev angleškega barbarstva. Ko se je proti večeru približal parnik Styria v tržaško prosto luko, zbralo se je vse krdelo izgnanih prostovoljcev na krovu, kjer so si spremljevanjem harmonija zapeli velečastno, tužno bursko himno. Mogočen je bil vtis videti vse te raznovrstne, markantne obraze, junaškega, odločnega izraza, pevaje to, dno duše pretresajočo narodno himno! Do solz ganljiv je bil moment pri tem tužno vele-častnem spevu, ki začenja skoro poluglasno, počasno, slično liturgičnemu petju, in konča z mogočnim »Ilurra Kriiger«. Precejšno število teh izgnancev je bilo v vojni ranjenih. Po njihovem prepričanju stoji v vojni na strani Burov gotovo še nad 20.000 mož, kateri se ne udajo do zadnjega. Angleška tedaj ne bode tako lahko in hitro prišla v mirno posest nje ropa, in zna vojna trajati še par let!
Umrl je nadepolni vseučiliščnik stud. iur. Franc Dokler v Višnji vasi pri Novi cerkvi na Štajerskem ter bil pokopan dne 30. oktobra. Star je bil 24 let. Ganljivo slovo mu je govoril na grobu domači gospod župnik. „Triglav", z zastavo »Sokol" in „Pev8ko društvo v Celji" so se udeležili pogreba.
Iz Ambrusa. Farna cerkev dobi nov veliki oltar, dela ga g. Andrej Rovsek v Ljubljani Naši Amerikanci so poslali zanj 1400 kron. Marijina družba ima lepa kipa brezmadežne Marijo Device in sv. Jožeta s Tirolskega.
Oba sina je izgubil posestnik Franc Lampič iz Zaloga pri Šmarju na jeden dan. Jeden je bil star 19 let ter v vsakem oziru vzgleden mladenič, drugi je pa ravnokar prišel od vojakov. Zibolela sta na tifusu ter v jednem dnevu umrla in na vseh svetnikov dan bila pokopana. Bog potolaži žalostnega očeta!
Ubegel vojak. Domobranski novinec Fr. Rus iz Žice pri Krki je 24. oktobra pobegnil iz Ljubljane in ga dosedaj še niso zasledili
Čudno postopanje. Trgovski pomočniki manufakturne stroke v Ljubljani so prosili svoje šefe, naj bi bile prodajalnee na včerajšnji dan popolnoma zaprte. Vsi so pritrdili prošnji s pristavkom, da nihče izmej naprošenih ne odpre prodajalnico. Čudili smo se včeraj, ko smo videli odprto proda jalnico tvrdke Anton Schuster. To je pač čudno, obsodbe vredno postopanje napram trgovskim pomočnikom in napram prazni-škemu počitku.
Bankovci po 10 kron pridejo v pro met, kakor je sedaj določeno, v mesecu februvarij u.
Nesreča, z Goričice se nam poroča: Na vseh svetnikov dan popoludne peljala so je iz Mengša, kjer je obiskala svoje ranjce stariše, Franca Mihelčič, žena posestnika in mlinarja Frana Mihelčiča iz Štude pri Dom žalah. Že prav blizu doma se hlapcu splaši konj; žena skoči hitro z voza, pa tako nesrečno, da je na mestu obležala — mrtva. Ranjca je bila dobro znana, vziasti pri ljubljanskih mokarjih. Bog jej bodi milostljiv Občinske volitve v Gradcu bodo dne 20. in 27. novembra in pa dno 4. de cembra.
Društveno gibanje v Gorici. »Slo vensko katoliško delavsko društvo« v Gorici napravi v nedeljo dne 4. novembra ob 3 l/t uri popoludne v gostilni »pri Katari-niju« shod z nasled. vsporedom: o volitvi v državni zbor, o centralni posojilnici, volitev de- odbora. — »Krojaška zadruga« v Gorici
vrlo napreduje. Od 1. jan. do 30. junija 1900 se je iztržilo blaga za 62.486 K 69 b
Goriške novioe. Goriški magistrat je nadel raznim ulicam in stezam nova imena Mej imeni so tudi via Tominz in via Gra-bizio (Grabeč). — Kristan je hotel napraviti v Cerknem shod, a ni dobil nobenega prostora. — Umrla je v Podgori gospa Fortu nata Plahuta, rojena Nemec. — V nedeljo bode imel dr. Gregorčič shod v Bovcu. — V goriškem »Alojzijevišču« je letos 55 učencev.
Ulom v poštni urad. V Avčah na Goriškem je neznan tat udri v sobo c. kr poštnega urada in ukradel 240 K. Zviti tat je prevrtal steklo s svedrom, napravil si luknjo za roko, obrnil zapiralno kljuko in prišel v sobo. V sobi je bila blagajna zaklenjena, a — 2 ključa sta visela poleg na zidu. Več previdnosti.
Krstič na delu. Znani renegat Krstič, Kristanov prijatelj, je že zopet pričel po Istri z rovanjem na korist lahonske stranke. Izdajati je pred volitvami zopet pričel »Pravo našo Slogo«, na čegavo željo, čemu v korist in podporo in na čegav račun, ni težko uganiti.
Pri občinskih volitvah v Ptuju
so izvoljeni v prvem razredu s 45, oziroma 31 glasovi: dr. Freitl, Adolf Matzl, Herman Kersche, Anton Stering, Karol FUalero kot občinski svetniki. Njihova namestnika pa sta: dr. Bratschitsch in Moric Braunstein. — V drugem razredu je prišlo k volitvi 17 volilcev. Izvoljeni so: Fr. Kaiser, Karol Kasper, Jože! Kasimir, Jože! Kollenc, Adolf Sollin schegg, Rajmund Sadnik, namestniki pa Ivan Luttenberger, Jožef Wresnig, Adolf Schrankl. — V tretjem razredu je prišlo k volitvi 138 volilcev ter so izvoljeni: Jožef Ornig, Ivan Stenate, Ignacij Rossmann, Viljem Blanke, Karol Kratzer, Hans Strohmayr, namestniki so pa Maks Straschill, Mih. Martschitsch, Franc Vogel.
Morilec aretovan v — zaporu. Ta redek slučaj Be ja zgodil v Tamsvvegu. Nedavno je bil na cesti mej Št. Mihaelom in Špitalom ob Dravi umorjen trgovec z živino Jožef Saller in uropan. Dejanja sumljiv je bil 201etni Jožef Berger iz Holmic na Ko roškem. Orožništvo ga je zasledovalo, a Berger si je mislil, da se zasledovanju najbolj odtegne, ako gre presedet štiritedensko kazen radi pretepa od okr. sodišča v Tamsvvegu določeno mu kazen. Berger je torej sedel v varnem zaporu, dočim so ga orožniki pridno iskali. Predvčerajšnjim pa je tudi okr. sodišče v Tamsvvegu dobilo opis roparskega morilca ter je takoj spoznalo, da ima morilca že pod ključem. Berger je bil torej v zaporu aretovan in oddan okrožnemu sodišču v Špitalu.
Zdravje v Ljubljani. Od 21. do 27. oktobra je bilo 24 novorojencev, 2 mrtvo-rojenca, 23 jih je umrlo in sicer : 1 za je-tiko, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 20 za različnimi boleznimi, med njimi je bilo 5 tujcev, 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za škarlatico, 3 za tifuzom.
1 »""»»HHiHHPIIPP
kat. nar. bralno društvo na Vrhniki pokro-
I>i»uštva.
(Pri občnem zboru moškega pevskega zbora »Glasbene Matice«) dne 31. oktobra je bil izvojjen njegovim načelnikom g prof. Anton Štritof in pevovodjem g prof. Matej Hubad, odborniki pa gg. Josip Faganel, Milan Kersnik, Pavel Lozar, dr. Ivan Orel, Anton Razinger, dr. Fran Tominšek in Ivan Završan.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) ima 14. nov. letošnji občni zbor v »Slovanski Besedi«, Dunaj, I. Braunerstrasse 7. Začetek ob šestih zvečer. Prijatelji društva srčno dobro došli!
I>»r«vl.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 27. sept. do 31. okt. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Nar.« 275 K 22 h, kaplan Jos. Meško v Šmarju pri Jelšah zbirko 5 K 20 h, rav natelj Avg. Endlicher v Dalmaciji ob smrti bratovi 20 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, benef. Jos. Cegnar na Vrh-polju 15 K 40 h, podružnica v Žužemberku 70 K 12 h, A. Aškerc 5 K, podružnica za Vuhred Marenberg 50 K, ženska podružnica v Dol. Logatcu III. pokroviteljnino 200 K, izvenakadem. - podružnica v Gradcu 0G K,
viteljnino 200 K, odgojitelj Fr. Svetič v Hamersteinu (Češko) 5 K, ženska podružnica v Sežani 150 K, ženska podružnica v Trstu 500 K, denarničarica šentpeterske ženske podružnice v Ljubljani za prodane znake 190 K, žup. Iv. Vrhovnik hranilno knjižico v vrednosti 93 K 84 h, last bivše nakelske podružnice.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga, 2. novembra. Dr. Iška je hotel včeraj zopet opravljati starokato-liško opravilo, a magistrat mu je na povelje ces. namestništva kapelo zaprl in jo zastražil s policijo.
Lvov, 2. novembra. V toplicah Nauheim je umrl bivši državni poslanec Stanislav pl. Szczepanowski.
Reka, i. novembra. Jutri praznuje tukajšnja ..Čitalnica" 501etnico svojega obstanka.
Fizek, 2. nov. 0 nadaljni obravnavi proti Hilsnerja se še poroča: Mati Hilsnerjeva, ki je vedno psovala priče, da pričajo po krivem proti njenemu nedolžnemu sinu, se je odrekla izpoved bi in ni niti pogledala svojega sina. Tudi brat Hilsnerjev Icig se je odrekel pričevanju, ker je povzročilo mej občinstvom klice: „Ako je Hilsner nedolžen, zakaj ne spričate nedolžnosti". Priča Spaček, trgovec z obleko, je izjavil, da je šel s komisijo v židovsko si na gago v Polni, kjer so našli skrite Hilsnerjeve sive hlače. Na hlačah ste bili dve manjši pegi in jedna rudeča velika pega, ki so bile pa izprane. Orožniški vodja Klenovec je povedal, da se je Hilsner, ko so ga peljali mimo kraja umora, kar sara ustavil, ne da bi ga kdo pozval. Hil-snerjevo dokazovanje alibija je bik) laž-njivo, zato ga je priča aretoval. Cul je, da je Hilsner imel 30 cm dolg nož. Prej so že izjavile priče, da je bii ta nož podoben nožu, kakeršnega rabijo klavci. Priča Klenovec pravi, da tisti, ki je umoril Klimo, je umoril tudi Hruzo. Način umora in lega trupel je bila pri obeh jednaka. Na mestu, kjer je mrtva ležala Hruza, ni bilo skoro nič krvi. Priča Karol Pro-chaska izjavlja, da je čul Hilsnerjevo mater, ko jo klicala svojemu sinu: „Ti ne smeš nič povedati, vedno izjavljaj, dasi bil doma". Iz Hil-snerjevega stanovanja je smrdelo po sežgani obleki in iz dimnika so letele goreče cunje. Ko je Hilsner videl, da ga priča opazuje, je Hilsner pričo spodil. Dočim spričevalo praške fakultete izjavlja, da pege na Hilsnerjevih hlačah z največjo verodostojnostjo niso od krvi, izjavljata doktorja Reinsberg in Slavik, da sta našla pri mikroskopični preiskavi, da ni izključeno, da s o pege od krvi. Popolno natančna preiskava ni mogoča, ker so bile pege izpran e. Proti nekaterim židovskim pričam, ki so sumničile umora brata umorjene Hruze, se bo pričelo sodnijsko postopanje.
Rim, 2. novembra. Sv. oče je baronu Dipauliju podelil veliki križ reda sv. Jurija.
Rim, 2. novembra. Parlament se snide 22. novembra.
Pariz, 2. novembra. Iz Barcelone se javlja: Guverner je zasledil dve zalogi najraznovrstnejšega orožja in stre-ljiva. Karlistiška zarota je nameravala bruhniti na dan tekom prvih 14 dnij novembra.
Madrid, 2. novembra. V Manzesi je 3000 ustašev.
Odesa, 2. nov. Na črnem morju je divjal zadnje štiri dni strahovit vihar. Več ladij se je potopilo, mnogo ljudij je zgubilo življenje.
Carracas, 2. novembra. Kraje St. Casimir, Oua, Charallave je potres raz-drl. Mnogo oseb je mrtvih.
London, 2. novembra. (Uradno.) Kabinet se je tako-le preosnoval: Sa-lisbury ministorsko predsedstvo, Ritchy notranje, Lansdovvne zunanje zadeve, Brodrick vojno in Selborne mornarico.
London, 2. nov. Reut. urad poroča iz Kronstadta 28. m. m.: Burski oddelek 150 mož je obkolil danes zjutraj 90 mož angleške straže blizu Ceneve in jih ujel. Potem so Buri napadli poštni vlak, ga oropali in zažgali. Še le vlak oklopnik je pregnal Bure. 12 so jih ujeli.
Pretorija, 2. nov. General Botha je z močnim oddelkom v okraju Ken-hard, kjer organizuje novo armado.
London, 2. novembra. Buri so obkolili Vryburg. Poroča se, da se Botba ne mara pogajati. Steyn noče sprejeti angleškega odposlanca. — Iz Bloemfon-teina prihaja vest, da bodo vsi nad 14 let stari Buri, ki stanujejo 10 milj v okolici, prisiljeni preseliti se v mesto, da se tako prepreči njihovo sodelovanje mej burskimi četami.
London, 2. novembra. (C. B.) Listi poročajo,iz Shanghaja: Uradna kitajska brzojavka iz Singanfu javlja : Princ Tuan je preoblečen v redovniško obleko ube-gel v Mongolijo. (?)
London, 2. nov. (C. B.) Standard poroča iz Tientsina 30. m. m.: Mejnarodne čete so severozahodno od Pack-tingfu trčile ob bokserje. Padlo je 21 vstašev.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
llilanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—a.
(Dalje.)
Don Ferrante je trdil, da mož, ki je pisal ,De restitutione temporum et motuum caelestium' in knjigo ,Duodecim geniturarum', tudi zasluži, da ga poslušamo, čeprav nima prav, da je glavna hiba tega moža, da je bil preveč duhovit, da nikdo ne vč, kam bi zabredel v filozofiji, če bi se držal vedno le ravne poti.
Ce tudi so učenjaki imeli don Ferrante za strastnega peripatetika, vender se mu je zdelo, da še dovolj ne ve, in je pogosto trdil, da bistvenost, vesoljnost, svetovna duša in narava stvarij niso Bog ve kako razjasnjene reči.
Naravoslovje je proučeval bolj za kratek čas. Dela Aristotelova in Plinijeva o tem predmetu je bolj prečital nego proučil.
Ker je slučajno precej izvedel iz razprav o občni filozofiji, ker je nekoliko pogledal v Portino naravno magijo, v tri Kar-danove zgodovine kamenov, živalij in rastlin, v razpravo Alberta Magnusa o drevji, zeliščih in živalih ali v drugo bolj neznatno delo, zabaval je časi družbo z najbolj čudnimi in najbolj redkimi lastnostmi naravnih bitij, popisoval je natančno obliko in postavo siren in feniksa, razlagal je, kako močerad v ognji ne zgori, kako neka majhna ribica s svojo močjo in gibčnostjo na širokem morji privzdigne celo ladijo, kako se rosne kapljice v školjkah izpremene v bisere, kako kameleon živi od vzduha, kako se iz polagoma odrevenelega ledu v stoletjih na-redč kristali, in je pripovedoval druge naravne tajnosti.
Posebno se je uglobil v magijo in čarovnijo; ta veda je po mnenji našega vira mnogo bolj potrebna in slavna, mnogo bolj važna in resna.
Ni nam treba povedati, da je don Ferrante sam6 imel namen, poučiti se o največjih čarovniških zvijačah, da bi se mogel zoper nje braniti in se jih varovati.
Po navodilih Martina Delrija, zelo uče-
nega moža, je lahko ex professo govoril o pričarani ljubezni, o pričarancm spanji, o pričaranem sovraštvu in o drugih vrstah teh treh glavnih čarodejstev, katerih žalostne učinke vidimo vsaki dan, kot trdi naš vir.
Baš tako temeljito se je izobrazil don Ferrante v zgodovini, posebno splošni. Njegovi učitelji so bili Tarcaguota, Dolce, Bu-gatti, Campana in Guazzo, vsi zelo učeni možje.
„A kaj je zgodovina brez državne vede?" rekel je često don Ferrante. Podobna je voditeljici, ki gre in gre naprej, a nima nikogar za sabo, ki bi ji pokazal pot, in zaman koraka naprej. Ravno tako je zgodovina brez politike popotnica brez vodnice.
Na njegovi polici je bil predal, določen za državnike. Mej nekaterimi menj znamenitimi in neznatnimi se je svetil Bordino, Cavalcanti, Sansovino, Paruta in Boccalini. Dvema knjigama je dal don Ferrante prednost pred vsemi drugimi: ,Principe' in ,Di-seorsi' znamenitega florenškega pisca, nadalje ,Ragion di Stato' Giovannija Botero, poštenega in prebrisanega moža.
Malo pred časom, ko se godi naša povest, je izšla knjižica, ki je odločila vprašanje o primatu in celo prekosila dela onih dveh ,matadorjcv', kakor ju je imenoval don Ferrante. V ti knjižici so bile nabrane in nanizane vse hudobije, da jih spoznamo, in vse kreposti, da se jih naučimo. Ta knjižica je bila majhna, a zlata vredna, namreč .Statista Regnante' don Valerijana Castiglione, znanega moža, katerega so vsi učenjaki poveličevali in za katerega so se pulile najbolj visoke glave. Papež Urban VIII. ga je kakor znano hvalisal; kardinal Borghese ga je prosil, da bi spisal življenjepis papeža Pavla petega; podkralj neapolitanski don Pietro da Toledo pa ga je prosil, da bi popisal vojske Njegovega katoliškega Veličanstva v Italiji, a vsi zaman. Kralj Ludovik trinajsti ga je na nasvet kardinala Richelieu imenoval za svojega zgodovinarja, isto čast mu je ponudil savojski vojvoda Carlo Ema-nuelle.
O drugih častnih spričevalih ne govorimo; povemo samč, da je vojvodinja Kristina, hči kralja Henrika četrtega, v neki diplomi mej drugimi o njem rekla, da je „po Italiji znan, kot največji pisatelj svoje dobe."
V vseh teh vedah je bil don Ferrante samo novinec, v neki drugi je zaslužil in je tudi užival naslov profesorja, namreč v viteški vedi. Imel jo je popolnoma v oblasti, večkrat je razsojeval in svetoval v častnih zadevah. V svoji knjižnici, bolje rečeno v svoji glavi je imel dela vseh najboljših piscev te baze: Paride dal Pozzo, Fausto da Lon-giano, Urrea, Muzio, Romei, Albergato, prvi in drugi Forno di Torquato Tasso. Na pamet je znal več mest iz „osvobojenega Jeruzalema", in iz »premaganega", ki bi mogla pričati v častnih zadevah. Po njegovem mnenji pa je bil avtor avtorjev slavnoznani Francesco Birago, s katerim jc večkrat razsojeval častne afere. Francesco Birago je govoril o don Ferrante zelo spoštljivo.
Ko je oni slavni pisatelj na svitlo dal svoje ,Discorsi Cavallereschi', prorokoval je naravnost don Ferrante, da bode sedaj otem-nela zvezda Olevanova in da ta knjiga ostane potomcem kot zakonik neomajane veljave.
Tedaj preide naš vir k lepim umetnostim. Mi uže dvomimo, da bi nam hotel čitatelj še tako voljno slediti; bojimo se uže, da smo si zaslužili priimek servilnega prepisovalca in ob jednem s svojim vrlim virom
priimek klepetulje. Sledili smo mu namreč preveč daleč na tem stranskem potu, na katerega se je on samo spustil, da bi pokazal svojo učenost in se bahal, da ni zaostal za svojimi sodobniki.	(Dalje.prih.)
Umrli mo:
81. oktobra. Pavla Večaj, šolarica, 13 let, Veliki str a d on, meningitis. - Kranja Podreberšek. stražnika Mi. b dni, Florijanske ulice 3, Trismus. — Viktor Hevc, gostilničarja sin, 1 mesec, Breg 20, črevesni katar.
1. novembra. Marijana Rozman, gostija, 70 let, Trnovske ulice 11, k*p.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<§ 81. oktobra 1900. Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 8*00 do K	8 01
Rž za pomlad . » 7-66 ,,	>,	7*68
Turšica za pomlad . » 5-34 ,,	M	5 35
Oves za pomlad . . . 5-86 »	»	587
Meteoroiogidno porodilo. f išina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm						
. j Cas opa- 3 J zevanja |		Stanje barometra t mm.	Temperatura po Olaiju	Vetr.rf	1 Nebo	_ M S S . C B g (« n V- T? " d. w »
31] 9. tvti		741-41 8 5		| sl. svzh.	jasno	0-0
1	7. zjuli 2. popol.	742-1 741-3	8-2 126	si. zah. sl. zahsz.	oblač. del oblač.	
1| 9. zveč. j		741-4	98 |	sl. jug	oblačno	
„■7. zjutr. i 739-1 |2. popol. ,737-7 Srednja temperat Srednja temperat			7 9 1 si. svzn. | sk. oblač. i 13-21 si. vzh | oblačno j ura srede 10 3°, normale: 7-4° ura četrtka 10 2°, normale: r			00 •1°.
„Hennebergova svila"
— le pristna, ako se dobi direktno od mene - črna, bela in barvena od 45 kr. da 14 gld. 65 kr. meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom Vzorci z obratno pošto.	j n 11—9
G. Henneberg, tovarne za svilo,
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu.
Učenca
za pozlatarski in podobarski obrt vspre j m e
Fra lic To man v Ljubljani,
_ Valvazorjev trg št. 1. 931 12.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden za gld. 65-—, drugi za gld. 250 —
P"	930 12-7
FR. TOMAN-«,
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
/l/rt«/itJit prltrjevalano sredstvo za
kamenje, kovino, lesovje itd , pri poroča gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—5
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične
| v soboto dne 3. oktobra 1900
v Prešernovih ulicah štev. 1
V F^iš-ovi palači
velika prodaja blaga
in sicer pride na prodaj:
Velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke Velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega b a r h e n t a od 15 kr
meter naprej.
Velika partija Smyrna-preprog (tepihov) vsake velikosti, kakor preproge za pred postelio
in za na stene. Preproge, 2 metra široke ia 3 metre dolge, po gld. 5-90	r r j
Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci Taft-svile, po 95 kr meter Velika, partija moderoev. približno 500 komadov, iz neke konkurzne mase, od 30 kr višje. UC	Vrh 'ega še nekaj Izvanredno cenlh partij raznega blaga.
ffl 1 U Ker se bode omenieno blae° P° izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v & kratkem zmanjša; in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi' to ugodi,o priliko uporabiti, £ pravočasno z nakupom preskrbi.	976 2
Velika loterija za vojake-invalide __
z dobitki v zlatu in srebru.
Glavni dobitek	kron
v gotovini z 20 % odbitka.
Srečke za invalide po 1 krono
priporoča -	Ma^eip v Ljubljani.
118 11

O u n a j s k a borza.
Dnč 2. novembra.
i Skopni državni aolg v notah.....97-20
Skupni državni dolg v srebru......96-96
Avstrijska zlata renta 4°/„.......114 50
Avstrijska krouska renta 4°/0, 200 kron . .	9810
Ogerska zlata renta 4"/0........114 60
1 Ogerska krouska renta 4°/0, 200 ..........90 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1683'—
Kreditne delnice, 160 gld................652 50
London vista ...... ...	240 65
Nemški drž. bankovci ra 100 m. nem.drž.velj	117-06
W Nakup ln prodaja »salovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 2avarovanJa za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje-Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
20 mark........... ,	23-63
20 frankov (napoleondor)..............19 21
Italijanski bankovci.........90-70
C. kr. cekini........................11-38
Sne 31. oktobra.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . .	170 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	159-75
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	199 —
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	93-70
Tišine srečke 4°/„, 100 gld..............—
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 ....	252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	116 25
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4% .	93-75
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	—
» » južne železnice 3°/0	321 75
>	» južne železnico 5°/n .	119 50
>	> dolenjskih železnic4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............388 50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	35'J-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 25
Ogerskega » „ » 5 ^ .	1950
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 25
Rudolfove srečke, 10 gld......60- —
Salmove srečke, 40 gld..........171'—
St. (Jenčis srečke, 40 gld......] .	198 —
VValdsteiaove srečke, 20 gld.......—
Ljunljanske srečke....................50 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . •	269-—
Akcije Ferdinandove sev. želaz., 1000 gl. »t. v. .	6130 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........785 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....106 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	150.—
Montanska družba avstr. plan.....415 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	450. -
Papirnih rubljev 100 ..................264 25
Menjarnicna delniška družba
„M EMC U
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, f.,
■ Pojasnila v vseh gospodarskih in flnnnčnih »fvaru!;,
potem o kursnih vrednostih vseh špakulacljskih vrednost*!* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ^ 1 r t n i c.