po&jnlna plv?ana v golovMi Do mol D £Jublfomi, s. feftrHOT/ffl 1939 £eim 52 • Štev. © Novo mlado smo dobiti Dne 3, februarja so nepričakovano odstopili ministri dr, Sp&ho, Dragiša Cvetkovič, dr, Krek, Fran Snoj in dr. Kulenovič. Pri tej priliki so poslali ministrskemu predsedniku dr, Stojadinoviču sledečo izjavo: Gospod predsedniki V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru Bogoljuba Kujundžiča, ministra za prosveto, se je ugotovilo, da je v vladi različno naziranje glede ureditve vprašanja našega sporazuma s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni, ne samo v interesu izpolnitve naših načelnih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi iz drugih velikih državnih vzrokov, čim prej dokončno urediti to vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da je vlada v sedanji sestavi ovira za ureditev tega važnega vprašanja, in iz teh razlogov nam je čast odstopiti z mest, ki jih zavzemamo v vaši vladi. Izvolite gospod predsednik, tudi pri tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja. Dne 4. januarja je nato predsednik vlade odstopil z vsemi člani vlade. Začela so se pri knezu-namestniku posvetovanja, nakar je dobil mandat za sestavo nove vlade dosedanji minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. » Nova vlada, ki ji ie glavna naloga pripraviti sporazum s Hrvati je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta in minister za notran;? zadeve Dragiša Cvetkovič, minister na razpoloženju. Prometni minister • dr. Mehmed Spaho, minister n, r. Minister vojske in mornarice armijski general Milutin Nedič, minister n. r. Minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar-Markovič, poslanik v Berlinu. Pravosodni minister dr. Viktor Ružič, ban v p. Finančni minister Vojin Djuričič, upravnik Državne hipotekama banke. Gradbeni minister dr. Miha Krek', minister na razpoloženju. Prosvetni minister Stevan Čirič, bivši predsednik narodne skupščine. Minister za trgovino in industrijo Jevrem To-mič, narodni poslanec in bivši podpredsednik narodne skupščine. Minister za pošto, telegraf in telefon Jovan Altiparmakovič, nar. poslanec. Minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, narodni poslanec. Minister za poliedelstvo inž. Bešvič Nikola, narodni poslanec. Minister za socialno politiko in nar. zdravje Miloje Rajakovič, narodni poslanec in bivši predsednik finančnega odbora. Minister za telesno vzgojo ljudstva Djura Ce- jovič, narodni poslanec. Minister brez listnice Franc Snoj, minister na razpoloženju. Minister brez listnice dr, Džafer Kulenovič, minister n. r. Minister brez listnice dr. Branko Miljuš, narodni poslanec. Minister brez listnice Ante Maštrovič, minister n. r. Nova vlada je bila tako v državi, kakor v inozemstvu dobrohotno sprejeta. Tudi dr. Maček je izjavil, da pomeni Cvetkovičeva nova vlada prvi korak k boljšim razmeram« Na poti do sporazuma Belgrad, 5. februarja. Zadnjič sem pisal, da se šušlja o delu za sporazum med Srbi in Hrvati. Ti glasovi iz dneva v dan naraščajo. Zlasti pa je potrebo tega sporazuma poudarila vladna kriza, ki je v soboto 4. februarja udarila na dan. Hrepenenje vseh poštenih Slovencev, Hrvatov in Srbov je danes, da prenehajo težke razprtije med njimi. Vse si dejansko želi, da pride do »ake ureditve v naši državi, da bodo vsaj V glavnem vsi zadovoljni, da se bodo čutili kot v domači hiši. Vsakdo ve, da se vsem ljudem nikoli v vsem ne da ustreči. Noben sporazum ni tak, da bi bili vsi čisto zadovoljni. Na vsaki strani je treba odnehavanja. Nekaj jih bo vedno, ki se bodo čutili prizadeti, nekaj 3'h bo ostalo sovražnikov sporazuma ali iz "sebnih in gmotnih razlogov ali pa iz želje Po nadvladi in ukazovanju. Toda želja po resničnem miru bo vse take odrinila v ozadje. Čimprej se to zgodi, tem bolje za vso državo. Vladna kriza dokazuje, da se za sporazum resno dela. Te dni se je vršila v narodni skupščini debata o potrditvi ali verifikaciji poslanskih mandatov. Opozicija je ostro nastopila in povedala poleg {i razni h vsakdanjih besed, kot se včasih slišijo na kakih razgibanih ljudskih shodih, tudi marsikako resnično in bridko resnico o razmerah v naši državi. Močno se je spravil dr. Tupanjanin nad ministra Kujundžiča zaradi volitev v vrbaski banovini. Minister se je razburjal in branil svojo izvolitev. Ob tej priliki je rekel, da je v vladi različno gledanje na hrvaško vprašanje in s tem seveda na ureditev države. To je dalo zunanji povod, da je pet ministrov izročilo predsedniku vlade Stojadinoviču demisijo, da se to vprašanje razčisti. Dva muslimana, d v« Slovenca in Srb Cvetkovič so odstopili. Zato je moral predsednik vlade podati ostavka cele vlade. Razumeli boste, da je to učinkovalo f, soboto zjutraj v narodni skupščini kot bi zagnal med poslance bombo. Zbirali so se, da izvolijo predsednika narodne skupščine, pa zvedo, da ni s temi volitvami Dič, ker jo vlada odstopila, ter da je treba čakati. Vse je govorilo o tej demisiji ali ostavki. Poslanci so pozabili na vse intervencije, na vsa prošnje, na vse službe in podpore, ki bi jih!, radi za svoje volivce ali svoje okraje, vse je govorilo le o tem, kaj se razvije čez dan, Drug drugemu so dopovedovali svoja mnenja, drug drugega so izpraševali, kaj bo. Eni so ugibali tako, drugi drugače. Premišljevali so, kdo bodo novi ministri, kdo bo letel iz sedanje vlade. In seveda — nekaj jih je hodilo potrtih, drugi veseli. Zlasti se je veselila skupščinaka opozicija. Prejšnji dan se je borila proti vladi, nekaj ur prej le napovedovala nekaterim ministrom politično obglavljenje, sedaj se je to prerokovanje izpolnilo. Naravno, da je prišlo njihovo veselje do izraza po Vseh hodnikih in v dvorani skupščine, lz vsega pa je vendar govorila ena misel in ena želja, naj bi že prišla vlada, ki bi rešila vsaj v glavnih obrisih hrvaško vprašanje. Da živi v srcih slovenskih poslancev ista želja je več kot razumljivo, saj bo s tem v veliki meri rešeno tudi vprašanje širokih samouprav, ki jih že tako dolgo zahtevamo. Vemo, da ne gre vse to hitro, da bo še mnogo nepričakovanih zaprek, toda vsaj začetek naj bi bil narejen. Vlada, ki bo delala resno za sporazum, bo dobila večino v skupščini brez posebnih težav. Zdi se, da tudi tisti, ki so proti, si ne bodo upali nasprotovati na* ravnost. Na drugem mestu v listu boste brali, kako je utemeljena ostavka petih ministrov, lz tega vidite, da je novi poudarek —< sporazum in ne več neprestano govorjenje o enem narodu, ki ga mnogi tako napačno razlagajo. Morda ne bo vse tako, kot bi kdo želel, toda pot k ureditvi države je priprav« Ijena, Narejena je steza in lepo uglajena, da morejo Hrvatje začeti sodelovati in opustiti jalovo politiko kujanja, ki so jo vodili v zadnjih letih. Mnogo so na Hrvaškem tako pa krivici udarjali proti Korošcu, sedaj bodo videli, da morajo biti zlasti njemu hvaležni, da svojo zavoženo politiko spravijo v sklad a resničnimi koristmi hrvaškega kmečkega ljudstva. Kako bodo na stvar gledali naši stari ostanki liberalizma pod vodstvom nesrečne jugoslovanske nacionalne stranke? Mislimo, da bodo oni uvideli, da je le politika sporazuma in preureditve naših notranjih razmer res prava državna politika. Morda s« (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj)] Ko zboruje slovenski kmet Prihodnjo nedeljo, dne 12. februarja, bo kmečki praznik. Ta dan ee bodo povsod po Sloveniji vršili občni zbori Krajevnih kmečkih zvez. In le malo je na Slovenskem še župnij, kjer se ne bodo prihodnjo nedeljo zbrali kmečki gospodarji cele župnije, da skupno prerešetajo vsa pereča vprašanja, ki tarejo naš kmečki stan, ter da skupno izrečejo o njih svoje mišljenje in svoje zahteve. Dne 12. febr., bo zboroval slovenski kmet. iVažen je ta dan in ta dogodek. Lahko rečemo, da je nov mejnik v zgodovini našega kmečkega stanu. Dokaz je, da se v dušo slovenskega kmečkega človeka spet vrača smisel za skupnost, za kmečko stanovsko organizacijo. Ko je pred stoletji žvižgal po hrbtih naših pradedov bič grajskih valptov, ko so slovenski kmetje krvaveli pod krutim gospodstvom tujih graščakov, ki so brezobzirno gazili njihove stare pravice in človeške svoboščine, se je v njih prvič vzbudila misel stanovske organizacije. Ustanovili so za obrambo svojih pravic »Slovensko kmečko zvezo* — »kmečki punt«. Po vseh slovenskih deželah je šel klic: >Le vkup, le vkup vsa uboga gmajna.. .« in po vseh slovenskih vaseh so se kmečki možje in fantje zbirali na skrivaj po gozdovih, si prisegali medsebojno zvestobo v boju za kmečke pravice, volili svoje voditelje ter pošiljali v sosednje kraje svoje poslance, da so se dogovarjali o enotnem nastopu. Stanovska in tovariška zavest članov takratne Kmečke zveze je bila tako močna, da so tisoči in tisoči naših kmečkih dedov dali zanjo svojo kri iu svoje življenje. Zal, ni ostalo vedno tako ... Ko so postali tudi slovenski kmetje svobodni, se je tudi med njimi razširilo sebično liberalno mišljenje: »Vsak naj skrbi le za se — Bog pa za vse!« To geslo je bilo nasprotno prejšnjemu, zato pa je tudi obrodilo čisto drugačne sadove. Prvo geslo je slovenski kmečki stan osvobodilo, drugo pa — spet zasužnilo. Ker je Ekrbel vsak le za se, so drug za drugim sašli v gospodarske težave, ki so jih privedle y klešče raznih oderuhov, ki so jim pili kri to tirali posestvo za posestvom na boben. To tem lažje, ker se je med slovenskim kmečkim ljudstvom vzgnezdila nesloga, in sicer tako globoko, da si večina slovenskih kmečkih ljudi še dandanes predstavlja pod besedo »Sovražnik« samo — kakega bližnjega soseda. Propadanje našega kmečkega stanu so fcaustavili požrtvovalni in idealni izobraženci, od katerih je vsekakor treba na prvem mestu imenovati dr. J. Ev. Kreka. Z njihovo pomočjo Bo se iztrgali kmetje denarnim oderuhom in b pomočjo slovenskih političnih organizacij Be je v našem kmečkem ljudstvu vzbudila Slovenska narodna zavest, ki nas je privedla flo narodnega osvobojenja. feele v zadnjih par letih pa se je v slovenskem kmečkem ljudstvu spet prebudila spreobrnejo vsaj v zadnjem trenutku. Vse nade na Mačka, vsa prerokovanja o vladi brez naših so šla po vodi. Sedaj bodo menda vsaj nehali prerokovati, ko bodo videli, da Maček Koraka po potih, ki so daleč od politike jugoslovanskih nacionalistov. Kaj porečejo š»le takrat, ko bodo Mačkovi sodelavci sedeli v vladi s Koroščevimi sotrudniki in pometali ostanke tistih, ki 11. decembra niso hoteli korakati P vrstah slovenskega naroda' 2l tudi kmečka stanovska zavest, misel o stanovski organizaciji kmečkega ljudstva. Spet gre po slovenski deželi glas »Le vkup, le vkup vsa vboga gmajna...« Spet se kmečko ljudstvo zgrinja v svojo stanovsko organizacijo, Kmečko zvezo, spet si obljublja slovenski kmet medsebojno zvestobo in slož-nost v boju za kmečke koristi in pravice! Liberalna miselnost med kmečkim ljudstvom izginja in spet se začenjajo tudi kmečki ljudje zavedati, da je le v složnem delu rešitev! Šele tretje leto deluje naša Kmečka zveza, pa že se kažejo vidni sadovi njenega dela: V nad o00 župnijah in občinah je organizirala kmečki stan, v 20.000 izvodil prihaja med kmečko ljudstvo njeno glasilo »Orač«, ki enako nekdanjim odposlancem skrbi za zvezo in daje navodila za enotno delo posameznih Krajevnih kmečkih zvez. V tem kratkem času je Kmečka zveza dosegla že mnogo uspehov v korist slovenskega kmečkega stanu, še važnejše pa je, da je organizirala kmečko ljudstvo za skupen nastop v kmečkih stanovskih vprašanjih. Saj jih je nešteto, ki nujno zahtevajo rešitve. Omenjamo samo najvažnejše: vprašanje socialnega zavarovanja, vprašanje organizacije blagovnega zadružništva, vprašanje vzgoje in zaposlitve kmečke mladine, vprašanje dviga strokovne izobrazbe, vprašanje ukinitve oz. znižanja raznih davščin in trošarin, itd. O vseh teh in nešteto drugih vprašanjih bodo slovenski kmetje razpravljali dne 12. februarja na občnih zborih krajevnih Kmečkih zvez. Vse misli in predloge, ki bodo iznešeni na teh zborovanjih bo obravnaval občni zbor delegatov Kmečke zveze, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca v Celju. Ta dan bo zboroval slovenski kmečki parlament, ki bo napravil delovni načrt za delo kmečke stanovske organizacije v prihodnjem poslovnem letu. tf«rsmon*ev!tek z Z tabletama zavojček zmore odslej vsakdo Prr>*imo napravile poizkus In prepritall se boste o naglem u(inku pri glavobolu, tobuliolu lo bolečinah zaradi ran. VERA Cevke i 10 In 20 tabletami. Ovitek z t tabletama Beg. po rolu. »ee. pol. lo nar. v\i. a b». LiiS.\ 31. V. R Vsa slovenska javnost s pozornostjo zasleduje razvoj in delovanje Kmerke nože. Saj je kmečki stan temelj in najvažnejši del slovenskega naroda. Zato vsi Slovenci, ki želijo svojemu narodu dobro, želijo tudi Kmefki zvezi čim največjega razmaha. Za vse kmečka ljudi pa, ki še niso člani svoje stanovske organizacijo, Ktnečke zveze velja: »Le vkup. le vkup... -~*le vkup vsi kmetje, ki želite boljših časov slovenskemu kmečkemu s-tanu!« Trije važni nameni -ljubljanskega kongresa Kristusa Kralja V nedeljo 29. januarja je bila v ljubljanski frančiškanski dvorani izvrstno uspela akademija kot nekaka predpriprava na kongres Kristusa Kralja, ki bo letos v Ljubljani. Na prireditev je prišel poleg drugih tudi pre-vzvišeni škof dr. Gregorij Rožman, ki mu je kongres tako zelo pri srcu. Slavnostni govornik je bil gvardian ljubljanskega frančiškanskega samostana p. Kri-zostom Sekovanič, ki je v svojem govoru v treh točkah spretno naštel naloge, ki jih mora izpolniti ljubljanski kongres Kristusa Kralja Prva naloga je, združiti vse katoličane v mogočno armado zoper brezbogtvo in moderno paganstvo. Vsi naj bi se čutili eno veliko družino, katere glava je sveti oče. Kot en mož, moramo stati za svojim vojskovodjem in pastirjem. Narodnostna razcepljenost je velika slabost katoličanov. Prva naloga kongresa je delati na to, da postanejo vsi katoličani pravi bratje in prave sestre v Kristusu. Druga na^ SsM I?8 ^ ZUnQuas primas«. Tretji in bistveni namen kongresa pa je pregledati verski položaj po svetu in izdelati načrt, kako pobijali kraljestvo satanovo in kako pomagati Kristusovi stvari do zmage. Končno je govornik poudaril veliko čast, ki bo v kongresnih dneh zadela Ljubljano in z njo vso Slovenijo, zakaj oči vsega katoliškega sveta bodo v tistih dneh uprte v našo belo slovensko prestolnico. Naša slovenska čast zahteva, da se bomo tiste dni nasproti vnanjemu svetu lepo izkazali. To je bila prva prireditev te vrste kot priprava na kongres Kristusa Kralja, ki i« med Ljubljančani vzbudila izredno veliko zanimanje za vzvišeno misel. Da bo pa zanima-1 nje in navdušenje vedno bolj raslo, bodo te, g akademiji sledile še druge prireditve. Vaša stanovska organizacija i« KAJ JE NOVEGA v Shoi ditf* Gnidovec ~ sinirl Vso jugoslovansko katoliško javnost je pretresla novica, da je dne 3. februarja 1939 imrl v Ljubljani skopljanski škof dr, Janez Snidovec. Njegova življenjska pot je bila pot svetega moža. Bil je pred vojno profesor na Škofijski gimnaziji v St, Vidu in ravnatelj tega prvega slovenskega gimnazijskega zavoda. — Leta 1919 je stopil v misijonsko družbo laza-rlstov v Ljubljani ter je bil leta 1924 imeno-: van za škofa v Skoplju. Bil je nenavadno svet toož, ki je vse, kar je imel razdelil revežem, katerih je imel v svoji škofiji mnogo. Mnogo Je molil in se postil, tako da je nazadnje njegovo telo omagalo. Ko se je prišel zdravit v Leonišfe, je bilo že prepozno. Bil je pravi apostolski mož na slovenskem jugu, ki so ga Spoštovali tudi drugoverci in se klanjali njegovemu plemenitemu značaju. Pokojni škof Gnidovec se je rodil dne septembra 1873 v Velikem Lipovcu, župnija Ajdovec pri Žužemberku. V mažnika je bil posvečen 23. junija 1896. Posvetil ga je v Ljubljani knezoškof dr. Jakob Misija. V Misijonsko družbo je vstopil 6. decembra 1919. Pet let pozneje, 30. novembra 19^4, ga je nuncij Pelegrinetti posvetil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani za škofa. Navzoča sta bila tudi škofa dr. A. B. Jeglič in lavantinski &kof dr. Karlin. 1. decembra je odšel v svojo prestolnico v Prizren, kjer je bil 8. decembra 1924 ustoličen. Njegovo škofovanje pomeni silen dvig katolicizma in katoliškega verskega življenja v ^ južni Srbiji. Njegova škofija je bila najobsežnejša v Jugoslaviji, narodnostno in socialno najbolj pisana. Vseh katoličanov — Albancev, Srbov, Aromunov, Hrvatov, Slovence, Madžarov in drugih — je imel v škofiji 40.000. "o njegovega prihoda je bilo vse to ogromno ozemlje skoraj brez katoliških duhovnikov, 8,0 pokojni škof Gnidovec začel najprej * delom v tej smeri in je v Prizrenu sezidal krasno semenišče. Za njegovega škofovanja je j"žna Srbija po njegovi zaslugi dobila 11 več-I™ in manjših katoliških cerkva, obnovljene Pa so bile skorai vse dotedanje hiše božje. Na pomoč za versko delo je poklical redovnike in redovnice, vabil zlasti svetne slovenske duhovnike in bil sam v svoji škofiji škol, župnik, kaplan, katehet, skratka vse. Njegovo javno in zasebno življenje je bilo svetniško. Zase ni porabi! ničesar, .celo svojo obleko in perilo je skoraj do zadnjega razdal ubožcem. Zaradi njegovega asketskega življenja, zaradi njegove verske vneme, strpnosti in zaradi njegove izobrazbe so ga cenili vsi krogi južne Srbije, od najvišjih do najnižjih, od katoličanov do mohamedancev. Užival je že za življenja svetniški sloves. Pogreb pokojnega velikega škofa je bil v Ljubljani minuli ponedeljek ob velikanski udeležbi ljudstva, duhovščine in zastopnikov raznih svetnih ustanov in društev. Na pogreb je prišlo sedem škofov. Naš vladika dr. Rož-man je v cerkvi Srca Jezusovega imel spominski cerkveni govor. Na pokopališču pri Sv. Križu so končno položili škofa dr, Gni-dovca k večnemu počitku. Skopljanskemu vladiki, ki se je ves žrtvoval Cerkvi, bodi Bog obilen plačnik. Svetniški vladika, prosite pri Bogu za nas, da bomo sledili na poti življenja Vašemu prekrasnemu zgledu dela, molitve in odpovedi in ostali — pa naj pride karkoli — neomajno zvesto vdani sveti materi katoliški Cerkvi in svojemu slovenskemu narodu I OSEBNE VESTI d Svoj 70. god je slavil te dni prelat gosp. Ignacij Nadrah, vodja semenišča, stolni prošt in generalni vikar ljubljanske škofije. — Naj Gospod, za Cerkev in narod tako zaslužnega duhovnika blagoslavlja še mnogo let! o Za novega ravnatelja kranjske gimnazije je bil imenovan g. Franc Korbar, doslej profesor istega zavoda. Čestitamo! o Za častnega člana občine Sv. Marjeta pri Ptuju je bil izvoljen predsednik senata dr, Anton Korošec. DOMAČE NOVICE d Zelo pametno. Mestno zastopstvo v Pe-trir.ji je sklenilo, da odstopi industrijam, ki bi se ustanovile na ozemlju mesta, brezplačno potrebno zemljišče, d Kulturna sramota slovenske prestolnice. Lani je bilo v ljubljansko bolnišnico sprejetih 31.419 bolnikov. Smo mislili, da je to višek in da to število najbrž nikoli ne bo prekoračeno. V resnici pa temu ni tako. Že prvi mesec januar je pokazal, da število bolnikov stalno raste, saj je bilo sprejetih ves mesec 2994 bolnikov. V primeri z lanskim januarjem je že prvo število višje od lanskega januarja, ko je bilo sprejetih »samo« 2982 bolnikov. Te Številke so zelo zgovorne in bolj kot kaj drugega pričajo o potrebi razširitve bolnišnice, v kateri še vedno ležita v eni postelji po dva bolnika. d Zveza krščanske pravoslavne mladine. V Belgradu je imela te dni svoj letni občni zbor zveza krščanske pravoslavne mladine, ki se imenuje »Hriščanska zajednica mladih ljudi«. Namen tega pravoslavnega društva jt» krepiti zavest pravoslavja med pravoslavno mladino, kar je vsekakor lep namen, 6e ga zremo z vidika, da je zlasti na jugu verska brezbrižnost med mladino doslej napravila mnogo škode. Podobna društva so začeli ustanavljati tudi anglikanski kristjani, odkoder je prav za prav to gibanje bilo preneseno na srbska tla. Z zborovanja so bili poslani brzo* javni pozdravi kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, ki je pokrovitelj zveze mladih krščanskih ljudi. d Židovski tihotapci. Blizu Čakovca so prijeli obmejni carinski činitelji madžarske Žide, ki so skušaii vtihotapiti v našo državo za 8 milijonov pengov raznih valut. Osem oseb je bilo aretiranih. Denar so oblasti zaplenile, prav tako avtomobil, v katerem so skušali pretihotapiti valute in devize. d Kaj vse polieija »pogrunta«, Prometne nesreče, trčenja avtomobilov in podobno se dogaja skoraj sleherni dan. V takih primerih se je dostikrat zgodilo, da so priče govorile, da je nesrečo zakrivil ta ali oni šofer ali vozač, ki je bil nekoliko omoten od vina ali kake druge alkoholne pijače. Preden pa so poklicani organi mogli ugotoviti, kaj je resnice na taki obdolžitvi, se je prizadeti že streznil. Zato pa se je sedaj belgrajska policija dovorila z bolnišnico, da bo zdravnik vselej odvzel za preiskavo potrebno količino krvi vsakemu tistemu šoferju ali vozaču, ki je bil udeležen pri nesreči, takoj po nesrečnem dogodku. Tako se bo menda točno dognalo, če je bil obdolženi vozač dejansko »okajen« ali ne. d Samo ena kopalnica je bila pred 150 leta v Ljubljani. Zdaj ima kopalnico vsaka četrta družina. d Pri lenivosti črevesa, kataru v črevth, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje narav* na »Franz-Josefova« grenka voda zaprtja spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletna izkušnje uče, da redna poraba »Frans-Joselove* vode izborno urejuje funkcije črev. Bog. p« min. soo. pol ln nar. r.dr. 8 br 1MR5, Hi. V. 8&. d Bo vendarle ostala pri življenju, 7» letna Dika Mekičič iz Zenice v Bosni, kater« v sta njen oče in rnfieha nežloveško mučila, da bi jo spravil* s sveta, bo vendarle ostala pri iivljenju. Poročali smo fvoj ftts, da je ' pre&velo dekletce osem meseoo* v najhujših mukah, stradanju in trpinčenju, ds se ji je skoraj zbledlo. Telesno je popolnoma oslabela, bila je je samo kosi in koža. Ko » zločin odkrili, se ji je stanje začelo obračati odločno navzdol. Odpadati ji je začelo pri živem telesu mm. zarad česar so nad njo sklenili račune tudi zdravniki. Neumornemu prizadevanju nekega zdravnika pa se je posrečilo, da se je deklica okrepila in se nekoliko zredila. Bržkone bo ozdravela, čeprav bo morala hoditi po svetu brez osmih prstov na nogi, ki so ji ©dgnili. Čez nekaj dni pa bo pred sodiSčem rajprava proti zverinskemu očetu in mačehi, ki sta hotela deklico spraviti s sveta samo zato, da bi se polastila njene dediSčine po materi, ki je bila za krajevne razmere kar precej obsežna. d Društva »Vodnik« v Sp. Šiški jc sprožilo misel za odkup' Vodnikove rojstne hiše pod imeoom »Pri kamnite mizk. d Nad 600 delavcev j» odpustil* sadnje dni želejrarna v Zenici. d Vrhovni posvetovalni odbor so ustanovili v kmetijskem ministrstvu v Belgradu. d »Oren« terpentiaove mik je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to od&čiio milo. d Za sezidsvo večjega števila sokoiskih domov v vsej državi bodo najeli na predlog ministrstva ra telesno vzgojo posotilo v višini 10 milijonov din. Zopet dokaz, kako hado >preganiaio« zadnja leta uboge naše »viteze«. d Le tako naprej... Na Meji v Prekmur-Ju blizu meje sta na štirirszredntei samo dve učni moča. učencev pa je 815. Starši stalno prosijo, da se temu stanju odpomore, vsi, ki jim je pri srcu na&s narodna stvar, pa obžalujejo, da naša obmejna mladina dorašča ob pomanjkanju učiteljev. Tudi v obmejnih Pro-senjakovcih in Budincih manjka po t na učna nnx\ v Serdici pa celo dve. d Kra^n uspeh je dosegel na odru belgrajske opere slovenski tenorist in član zagrebške opere Josip Gostič. d Tistim dekletom, ki iščejo t tujini slui-be. 19 letna Rasima Suljkič iz Dob«jn v Bosni je nekega dne dobila pismo, v katerem jo nek; neznanec vabi. naj pride k njemu v Bosanski Brod za služkinjo. Dekle, doma v remi družini, se je zaslužka razveselilo in odšlo k naslovljene !i, Bi! je neki me«ar. Ze po nekaj dneh pa ji je ta mesar nasvetoval. naj gre za služkinjo v Belgrad k njegovemu dobremu prijatelju. Komaj je prišla v Belgrad. so jo že pregovoril., naj gre služit k nekemu bogatašu v Skoplje. Tudi lam je biia le nekaj dni. M<> rala je naprej v Tetovo, kjer pa jo je gospodar grdo zlorabil. ?e!e tedaj je dekle spoznalo, da je nasedlo spretnim trgovcem z belim blagom. Posrečilo se ji je pobegniti in prijaviti vso stvar policij;. Pozneje se je pokazalo, da je romala Rasama iz rok v roke in da je vsak izmed njenih gospodarjev m mešetarjev z-as.u-žil po nekaj tisočakov za nagrado. Dogodba pa je obenem dokaz, kako vešče imajo razpredene svoje mreže trgovci z belim blagom. d Brzojavno služb® pri pošti v Mali Nedelji so uvedli 20. januarja t. 1. d Ravnateljstvu dramskega gledališča v Ljubljani! Pi sec teh vrstic je bil v petek, 3. januarja v gledališču pri predstavi Finžgarje-ve »Verige«. Vsa čast igralcem — bilo je res lepo. Nekaj neznosnega in gotovo proti po- Združitev z Jugorasom Nedavno je časopisje objavilo, da se je Zveza združenih delavcev včlenila v Jugoslovansko delavsko zvezo, katere predsednik je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Oetkovič. Razcepljenost, ki je prevladovala med posameznimi delavskimi organizacijami, ki imajo podobna gledanja na reži tev perečih stanovskih vprašanj in na naloge teh organizacij v boju proti razkrajal-nemu marksizmu, je narekovala potrebo, da se med temi sorodnimi organizacijami najde temelj za enoten nastop in delo. Zveza združenih delavcev, pod katere okrilje se zgrinja vse delavstvo, ki katoliško in slovensko misli in čuti. se je zato odzvala povabilu ministra Cvetkoviča k razgovorom o priključitvi organizacije k vsedržavni delavski zvezi »Jugo-rasu«. Zato sta odpotovala v Belgrad predsednik ZZD France Prežel j in urednik >Slo-venskega delavca< Andrej Križinan. Minister Cvetkov-;? jn je sprejel obenem s člani glavnega odbora Jugorasa ter z njimi razpravljal o ureditvi vseh delavskih vprašanj t državi, zlasti pa pri nas doma. Glavni predmet posvetov je bila določitev odnosov med ZZD in Jngorasom. Ker so ugotovili istovetnost svojih pogledov na politična, delavsko organizacijska in pr^marksisHčna vprašanja, so sklenili, da se ZZD rčl«i * Juge ras, pri tem pa ©brani svojo delovno organizacijsko samostojnost na področju Slovenije a svojimi lastnimi pravili i« s>tt«rr»-4« m okrnila programa ZZD mom ter vodi v Sloveniji edina vse narodno delavsko gibanje. Delavske organizacije, ki bi hotele vstopiti v Jugoras. se morajo prej pogoditi z ZZD glede vstopa v to organizacijo, šele nato lahko vstopijo v Jugoras. ZZD bo obdržala vse socialne ustanove, kolikor jih že ima. V primeru, da pride do prisilne enotne državne delavske organizacije, se bo ta izpeljala decentralizirano po področjih vseh delavskih zbornic. Za dravsko banovino bi prevzela organiziranje take organizacije ZZD, ZZD dobi v glavnem odboru Jugorasa svoje odbornike, v glavnem tajništvu pa tudi svojega referenta. Tako je ZZD postala kot neokrnjena organizacija člen Jugorasa in s tem odprla novih možnosti za ustvaritev svojega program« v korist narodne skupnosti in vsega slovenskega delavstva. Pri tem je treba upoštevati izjavo ministra Cvetkoviča. da s0 v Jugorasa včlenjene organizacije poklicane, da vsaka svojim razmeram primerno ustvarja novo delavsko gibanje, ki upošteva samobitno narodno osnovo in nadaljuje z borbo proti boljševizmu in nestalnemu kapitalizma Nikakor se ne more reči. da bi biia organizacija posnemanje nemšk^a ali italijanskega fašizma. kajti združitev n; „i. -i 77n hi L m okr:"13 prc«srrama ZZD. ki je m ostaae, da se bo slovensko Božje seme Nai boiji Vlenik je, ko je hodil pa ,u domovini »a vrtil »vojo uteniško i/u^T1! rad navezocal svoje nauke in resnice na\n in podobt v naravi. Sicer je govoril /asn0' r sem razumljivo, vendar je govor c priliu povzet i: proste namrr ; 0*tal vsem tako ?j in glasen, da jim jc odslej vsaka njica, rjjjJ drevo, vsak vinograd poslal kakor ulenik. Pokazal je na njivi na sejalca, ki lej, semensko iilo in ie je navezal na ia prho, nauk. kakšno mol ima boija beseda do fe veikih src. Seme je božja beseda. Pa kakor seme nt more vzklili, ie ni semlja za to primeru tako tudi božja beseda ne bo našla v tle! rctkem srcu odziva, ie ni srce zanjo pri. pravljeno. Saj bo govornik še tako dober m gortl, njegova beseda te tako jasna in prepri/» ralna. nit ne pomaga, ie tadene «o n^j, r zet h o srce. Zato moramo resnico iskni i j ponižnim srcem. Preden posluiamo Mit besedo, očistimo tvojo duio s iskren,m it. sanjem; saj se tudi njiva prej očisti in pripravi. preden jo pose jemo. Vse druge brige it skrbi sa ta ias pustimo doma tn od primi srce samo glasu božje besede. Zaupajmo, it Bog nam je naše imetje, medtem ko m Sjemu služimo v cerkvi. iicijskim predpisom pa je, da m zasedle dijs. kinje in dijaki tudi oba stranska liodnika< galerijskih sedežih in sicer aab:to, k;tkar Jv» plenke v škatljici. Kaj bi se lahko zgod.lou slučaj nesreč«? Spodaj pa je bilo p.-poiMBl p:azii;h najmanj 15 lož... d Rudnik so prodali na draihi. PreKogfr i kop Stanovsko prj Poljčanah je menjal g«p> j darja. Pred nekaj dnevi je bil prodan na drai> J bi v Ljubljani. Upnikov je biiu 60, veouK®» i so bik rmi ar j., katerim je dolgoval rudnik mezde. Rudnik je kupil z vsemi napravami® 177 prostosledmi v okraju Si- BL-trica in K» njive industrijec iMiinov iz Zagreba ia 173.(1" d;narje>. d Slanina jim di»i, V ee!j.^ki okoli« »j zadnji čas tatvine zelo mtiože. V Drešinjivaaj je neznan zlikovec parade! skozi odprto o s pomočjo daljše palice najlepše kose slaniasf posetaiku Jeretinu, ki je dal meso v prekaje vanje sosedu Jurjevcu Matevžu. Za vlomom' poštni urad v Petrovčah so neznani tatovi *i» mili pri posetniku Vervegi na Lc>pati pri O lju. Splazili so se skozi okno in odnesli 50 slanine, več kilogramov štmke in klobas,' vrednosti 1400 din. d Pri zaprtju ali pri motnjah i Prekl,i čemite zjutraj na tešče kozarec naravi* »Franj-Josel« vode, d Za t-pIoŠB« ljudsko lavaroraiijf. grebški »Hrvatski Due\nik< od 1. febnu«? prinaša uvodnik o zavarovanju. Hvali, d** prvi dosegli nekaj uspeha v zavarovanju lavd in nameščen« Ni pa se posrečilo še * varovati kmeta in njegovih pridelkov, " je tudi velika potreba ia kmetje sami to» Največji reveži pa so upokojen«, ki WJ rnooso potrebni takega zavarovanja. Treh" bilo zavitrovati tudi proste pokkce i«.11*, »»dnji \T8ti tudi uradnike in druge namešč«ice. Kooča p®: »Socialna P**^®^ « uspeva« le, fe m njo sto* družb* s Cesla, kS bo vezala Črno morfe z Jadranskim morjem Romunski zunanji minister Oafenco je te Jni dal izjavo, v kateri poudarja važnost razgovorov v Belgradu in prisrčne zveze med iami in med Romunijo. V izjavi pravi dalje, [a so razgovori v Belgradu veljali naslednjim [očkam: 1. Splošni položaj, v Evropi v zvezi ; vsemi na dnevnem redu stoječimi perečimi vprašanji. Ugotovljena je popolna enakost »ogledov na vsa ta vprašanja. 2. Vprašanje Podouavja in medbalkanskih odnosov. Skle-ljeno je, da se stori vse, da se ti odnosi zbolj-iajo in postavijo na trdno podlago. 3. Raz- merje med Jugoslavijo in Romunijo posebej. To razmerje je tako trdno, da ne more noben nov položaj na tem kaj spremeniti. 4. Razpravljali smo tudi 0 gospodarskih zadevah. Sklenili smo zaradi čim večjega tozadevnega zbližanja, da se bo zgradila v najkrajšem času velika avtomobilska cesta, ki bo vezala Črno i Jadranskim morjem. Avtomobilska cesta bo šla iz Trsta čez Postojno, skozi Ljubljano, Zagreb in Belgrad v Bukarešto in dalje do Coristanee na Črnem morju. Bocialno zavestjo, brez katere je vsaka sooial-ia politika brezuspešna, treba je torej tudi ukaj delati od spodaj, od tal.« Prav se nam sdi, da se vprašanje splošnega ljudskega zavarovanja enkrat tudi v javnosti načne. Kolikor IKiiii je znano, ima sedanja vlada to zamisel, is bi tako zavarovanje izvedla. In tudi obrt-iiki ter kmetje danes niso več tako nasprotni Sej misli, kakor so bili nekdaj. Življenje jih je imodrilo. d Nove stanovanjske hiše r Ljubljani. Od 1. januarja do dne 31. decembra 1938. 1. je bilo postavljenih na področju mesta Ljubljane Bikupaj 103 stanovanjskih hiš. Po velikosti so le hiše: pritličnih hiš 26, enonadstropnih 56, dvonadstropnih 3, trinadstropmih 12, štirinad-tropnih 5, petnadstropnih 1, šest nadstropni h lis 1. Skupaj 103 stanovanjskih hiš. Šol, to-'arn in bolnišnic nismo gradili. V teh novih itanovanjskih hišah je pridobljenih skupaj 191 novih stanovanj in sicer 39 malih in 55 !el i k i h stanovanj. Po obsegu prostorov se stalo vari ja uvrščajo v: enosobna 102, dvosobna Kfi, trisobna 38, St trisobna 7, pet so bna stanovanja 9, šestsobna 1, garsonjene (samske sobe) 12. Skupaj vrednost novih stanovanjskih hiš maša skupaj 33,521.025 din. IZ DOMAČE POLITIKE p Ni svobode brez strpnosti. Dr. Mačkovo 5flasilo »Hrvatski dnevnik« je oni dan napisal: »Svoboda je največja vrednota in bi brez nje življenje nič ne pomenilo. Za njo so se bojevale cele generacije, toda boj za njo še dandanes tr ja in bo vedno trajal, ker svobode nikdar ni dovolj, kakor tudi ne svežega zraka ... In kakor se bo človeštvo vedno borilo, da bi Mogli dihati sveži zrak, prav tako se bo bojevalo za svobodo... Da pa se ta svoboda im strpnost istočasno dva različna Ln vendar istovetna pojma: ni enega brez drugega.« P Romunski zunanji minister Gafencu je prispel zadnji dan januarja v Belgrad. P »Zmanjkalo je stare hrvatske poštenosti«. Zagrebški časopis »Nezavisnost« piše: >Pri nas je zmanjkalo tiste stare hrvatske poštenosti in državljanske hrabrosti, da bi se Ba takih zborovanjih po imenu napadali tisti, ki to zaslužijo, pač pa se vedno strahopetno, brezvestno in podlo napadajo kar celi stanovi, zlasti pa katoliška duhovščina in inteligenca ... S takimi napadi se zavestno bbija vsak elan in volja posameznih članov ,eS?a stanu, da bi svoje sile posvetil narodnemu dobru in koristi. Taki napadi pomenijo, da se jz narodnih vrst mečejo najbolj boje-Vl'i, najsposobnejši in najpotrebnejši v da- našnjih težkih časih, katere preživlja hrvatski narod.« p Vprav narobe je — res. Glasilo Sokola »Sokolski glasnik« piše, da se sedaj Sokoli preganjajo, mečejo iz služb in podobno. To je seveda vse skupaj velika neresnica. — Zaradi sokoistva se ni pri nas še nikomur skrivil las, Sokoli so slejkoprej privilegirana organizacija in »Glasnik« v tem svojem pozivu na pomoč sam priznava in piše, da se Sokoli nahajajo na visokih javnih položajih ter da se s tem ponašajo! Koliko uradnikov, učiteljev in drugih javnih nameščencev je Sokolov in zaradi tega nihče ne trpi nobene krivice ali zapostavljanja I To pa kljub temu, da so bili razni člani Sokola tisti, ki so za Kra-merjevega strašnega režima naše ljudstvo s silo strahovali, kot protidržavno žigosali in mu prizadevali občutno škodo, ker se ni hotelo ukloniti režimu JNS. To naj »Glasnik« razmišlja, pa se bo nehal pritoževati zaradi neke »nezasluženo bridke usode« in deliti bratom Sokolom mučeniške vence, ki jim ne gredo, saj so privilegirana viteška družba ki ji država deli proračunsko bogato podporo in dobro plačuje njeno vodstvo. p Noče biti framazon. Na zagrebškem vseučilišču deluje že mnogo let naš slovenski rojak dr. Boris Zarnik. »Hrvatski Dnevnik« je 31. prosinca prinesel tole Zarnikovo izjavo: »V belgrajskem »Balkanu« od 28. pro- mje razočaranja Zato že pri nakupu Aspirin tablet pazite na •> 8ay er « - j e v križ, kajti brez lega znaka ni Aspirina. A S P l R S N ■ T A B L £ T E Ofllo* reg. pod S. brejem J260R od e. XI. 193«. sinca t. L je popis članov masonske lože »Libertaa« v Zagrebu ter je med člani navedeno tudi moja ime. Zato izjavljam, da sem šele iz tega popisa prvikrat zvedel, da je v Zagrebu masonska loža z imenom »Liber-tas«, da pa nisem član niti te niti kake druge masonske lože«. p Najvažnejši notranjepolitični dogodek preteklega tedna je bila seja narodne skupščine v Belgradu, na kateri je skupščina v petek zvečer potrdila po celodnevni obravnavi mandate vseh poslancev, ki so predložili svoja poslanska polnomočja. Nato pa so poslanci prisegli. Na tej petkovi seji je govorilo mnogo poslancev iz opozicije in tudi od vladne strani. Govorila sta tudi dva ministra. Od ministrov je sila ostro govoril minister Kujundžič, sklepni govor pa je imel notranji minister Acimovič, ki jo naglašal, da je vlada vodila volitve tako, da so bile mirne in res svobodne. Naglašal je, da je že njegov prednik notranji minister dr. Korošec izdal Dve mi v valovih Oni torek so delavci, ki delajo obrambni nasip pri vasi Drenje, ko so končali svoje delo, odšli proti domu. Večina delavcev se je odpeljala z brodom čez Savo v Jesenice, le trije delavci: Milan Hribar ter Josip in Stevo Rozijan so se hoteli še malo pozabavati v vasi Drenje. Inž. Vekarič jih je opozoril, naj se pravočasno vrnejo, ker brod vozi samo do 7 zvečer. Mladeniči so sedli na kolesa in se odpeljali v Drenje. Tam so ostali do polnoči. Kako pa sedaj nazaj v Bregano, kjer so bili doma? Na brod niso mogli več računati. Zbudili so nekega znanega delavca in ga prosili, naj jim posodi čoln. Vsi so jim svetovali, naj nikar ne poskušajo ponoči priti s čolnom čez Savo, ki je bila 1.80 cm nad normalo. Fantje se niso dali pregovoriti in so se odpeljali s čolnom, na katerega so naložili tudi svoja kolesa. Med veslanjem so veselo prepevali. Naenkrat pa je pesem utihnila. Čoln je priplul v najbolj deročo strujo Save. Fantje niso več mogli obvladati čolna, ki je z veliko brzino drvel po valovih narasle Save. Naenkrat se je zaslišal strašen krik. Čoln se je s prvim delom zaril v fašine, zadnji del se je pa v velikem loku zaletel v pilot. Brodolomci so se hitro oprijeli za pilot, čoln s kolesi vred pa je plaval dalje po Savi, Sedaj se je začel boj na življenje in smrt. Komaj je bilo prostora, da so se vsi trije držali za pilot. V vodi so bili do pasu. Klicali so na pomoč, toda kdo bi jih naj slišal sredi noči, ko so vsi ljudje spali? Do enega obrežja je bilo okrog 100 m, do drugega pa 30 m. Skoraj dve uri so se brodolomci držali za pilot. Bili so že vsi onemogli in vsak čas je bilo pričakovati, da jih bo Sava pogoltnila. Z zadnjimi močmi so še klicali na pomoč, in res jih je zaslišal gostilničar Anton Šetinc. Hitro je šel po brodarja, ki prevaža brod, zbudil še nekoga drugega in vsi trije so s čolnom previdno krenili proti mestu, odkoder so se slišali klici na pomoč. Kmalu so prispeli do pilota, rešili brodolomce in jih odpeljali k Šetincu, kjer so jih osušili in ogreli. Ruska žena vprezna žival I V-.: ti -L st«a».':.-■ e iisasdti . d.:rii r r«'. ls.r3o * v-«;. i-iaksv. k! s: p.i Eiskvc—, >Za3-.?k- c v F. as .. - iire&ei az :-. •'•3 > f - r:. pa-. - - ■ -»o j. o s:."±-t . -.a tfek«n: - • mri is, ia '>•>-- prtv.:. EAtO p± WŠVX- i««- >S».te-ija načcit d«!t, ki t drian; c-prs a-tč.*. ped oprav i;*a »esi Vrč t« -.'-i '» £—-rfieci --oprav.,; čen*. V«] ~ rasaalr podvrženih čisto r.avadne«« ninf^M cieia. i"- š.r-.-;a spoa K 7'-"'- tako :rr. v iz-? i rjij« tez-ie it^.'—-CiZsii. i .'-r^-3-Vi . ti'■ ."■V ti-zi CO L--.H-Z cro- ' 4~~*'.!'. "" , -• ■• -p. in siojih .... i - *------ ' ....... ^ . v — t . - r. ■ ■ je t ^ 1 u/av-i; 7!.ii ae. ia :■: uč^a -! jvi^ 4» * : i s_ii:..skč=.- dr!. PUia k. .-v doi. M 4.. j ' ---■ ti ;:.-. •. ii v:«-j s« i jati" grdeča živi-ecja. da si t-lajša t^do ia J da se reši <*olja, t katero so jo idmfte i ki •. >r v p?- iaa i-v i. < d I cvr-Ji-ea vVi>:ra vs*e pcutT* -r; n; .ti;.. puste v«>: _ t v r* v a-.ri V« v • viti. prav i-ko pa k- govor-a o te a - cairi : _ V s: :-:'■:• d-.-poi iz r ;.Ia » bit? uvoit-eno »vo frečsedbtvo. T-.«:.; tako; po iispšisH; se.-, so mi-sst-i dr Kri j. dr Spiiso.. Drasr."a Cy~ . -:c~:c Fnr: Set-j m Dia-f-r Ku:«y>-. fpc.ic-Hli m r.:s:rsi d- r-:;cie dos-Hiin;. p-«d-ed"tk viad-? * Stoja i : 5 od^oril r nop vlado Sakvo -X s«Uw aore :*de je doJ; I minister D.-iiriši Cvetki. V escredja notranje r.iie po-..:!«? pa je slrj ko prej rešite-, naših notrarjih raiaRer. to se pravi sporstamna ureditrv čria.e- SESREČE a Hribarjevi atiia!« šVesi. Due 3. fe-crcarja so brli v Xy.«n mestu »jeni oapadal-k. ao S. decembra pre-ei-reca lela b!.iu Sv. Krils pr; Krškem iuf-ad!:. sij-enske bku£ 'n fante, kateri tv se trilai; i v olivnega dr. K reši. Pr. tej priliki je bi! od kamca ta-det poštioi slovenski mod Anbm Hriba-, ki je creai oic uotri. Sapadaict ?o bih obtočni: 'Mz. iz; Baaič je d:<>.: 5 let ječe, 32 tet-Di Jsr.ei Jari /vie je dobi! 3 ieU in pol Utro-feei Jalovec Kari je -I -bil 8 mes°-ev rtrocega zapora. Vndič Alojzij, Novakov ti Jo-ie ia Sovakovič Aadrej pa » dcbih |«r> dve l-ti ia 4 mesece stroeega tipora ter iigobo ta&iiM prav;c n 3 ";<-ta. Vdori p<-io»oesa Hn-harja a-.-jrawj povrniti :i*>j din za mvreboe siroške. n t treh radarjeT. Ko so se oo<> so Vr«: z jot raj ob 6 menjali rj-iarji v mc^sfar-skem rairOrit. je r*iar Prajsv* z-paaf. da ma-.%a4-i ir.fr radarji, ki so delali od pob*« do 5 zjat.-ai. K>r fr I'rafoTič vedel, kje » de->h fr šel iskat. Kmalu je našel trap!« radarja \h~eta Prrjata laioj je obvestil upravo rudnika, ki je aer-adc-ma p.«la'3 re-?evj>Ce v rjdai'«. so trcp»i še c^alib dvei mdar^v ilije Terriea in Mije Kunštefca, «5 !et si r--, doma h SI .ven.!;e P redar j: so de s" tj cV^-j^enem kraja cl polnoči nzp-ej. Ni z id sna je nastal pci»r. k: so ca ga*!L Zdi se. da so jh zaduš;:: strupeni plini. & Saša aajveiji UT«rnji Udj* ^ j* pila. Dne 3. febraarj« je zadela en i naših =aj-tr?:Tskih ladij >A-.aUf. k. e last drui- A1 te- >. .a "a. L. d-aiii .ia Ksio fr puS> •:.-. «-f-r->. ?e s. taar*:i. . .i r- >:•« »nrsi. 'Ji » ;». j;. Lacjj je -'ara "v rn ;j je .r->a Po .e->fc tre- iti r; .m:. .raa Vest o >A a!e< je v aaš.*: f-xa k?.>*•» c ip:a.i a g'. »t -- ^aj fr b.a > A i a a< caa .uned lu-.h nj/^o- - ta aaj-ve>:..c rn.h ladij. e Več k«-41 stekla je hsl*l poeollniti. V Sarajeva so zaprli im' -ga žiparja Meiimeda Mehn.edovtOs. Ko je -odntk <»lred»l. da ostane Mehniedir.ie v pr-t-ko-. ame«! zaputu, je na Ls»idx i-.u raaUI o»jiw in btiro \UkcJ nekoitko k stekla v tasta ter jih skušal [>ire . P»»-n k in &'. bii. sic ajno aa h-.dfBkj, so hitra k Vehmrdoviču mu s silo vzeli iz ust kose stekia. ven^j je ie ando rami grl-1. Prepnja.. Ju . kjer mu izvlekl. p- a Osroieoa tl-oen-ko-krajin-j,, j ezfr se ZaV r:ik. Voda reke Mure :menovatj ••s-, »-.-a b.*"? ■■e te* je za.>.s ^ ie de!« dvorišč pri bi šah, k; leži rekL Btt k- r.-r bodo morali prebivalci vas • r.e prtš',i hitra pjmoč. Ze pred --i.-imi^ k-, bi -e dala nevarnost z mal.r; d-aarj; 4 strar.it:. so ljudje pro-%11 oblast, zj p^ T »ia takrat so reki;, da za to ni :arja. kater. » -ta-, tli predlog, naj bi k -kotnu pi.pravila prispevala svoje tud. - .!,ano. viaa. \'t:-a.lar bo tak predlog tež . ; -«irl. k« s; 1 vM ogroi>:-ai krajt v podr • dravsfc« bsa-■■'vine. M- rda bo kaj bcrfjše, k" •■)■■ 1 .v,.k.au ureditvenimi del. u k: ..kija fr "adtjea-j minisir-t'.o (xš-:>br. •. a rs j ne. r, »e aekaj Bf-zeod. Te dni -• -prejeli 1 t«>,r..»i:.:o čevljarskega p>n».':i . Oblah J- i-:a it Žirov. Padel je s k<.. --„ huUpapo.ru p javi< rua ce-dei;.-ka >Sk>ve»e<.< krasno uvodnik, ki uteoie- ljuje. da 4t reštiev s-.eta iz današnjih teiav samo t Kršstuw»i ven rn da se v tem po-gie-iu ie ..paia/i prvi znaki izire-znenja. >S!o-venec« piše med druj.m slede»:e: >Najtx:ij je omembe vredna vseamer.ška skupščina v Limi. ki =ice* ai redila tak Ji vidnih potitičiuh uspehov, da b; nv-eii ie daaes vplivati aa razvoj medaaro«dne-a p-> loiaja, pač pa pomeni zelo razveseljiv ia r.aj-ca ie pa bodočnost obujajoč' pt-ja v po razpo iecju državnikov in kulturnih delavcev, ki so se tam zbrali iz 21 držav in predelov sev erne .n južne A me.- ke. Liavsko skapšč.na je vs^-kozi preštaja! duh kS^anske vere in omike ter a-a.stver:era gledanja vseh perečih vprašanj nase d-ibe/Zastopcik CSA. C rdeli Hul!, je v svojem zmoru (bil iV t.v i.aii večer) pokazal aa božjega Sina. V je ueti, da trajen teaie'j druibi ni eo!a si!a mar/ec dah-:-vCa meč rnišene misli, ki je IP -rvjk m .m aa pcdla^i privke. Predsensk Peruja, geaeral Bera. ,ies. je v govoru, s ka-erm sestanek začel, iee! razpravam mi-lost -.d E :«a. s: je v •!.! vsa prizadevanja ar.e-rtefcA nar-d.v. da ustanove svobodne države t duha krščanske svobode, k-, se čuti edVsno ou večnega pos:av davca ia njemu odgovorno. Zunanji nnnjster Ar^enticije, Cantilo. je iz- jaWl. aa hoče špen*ka Amerika Mi kot Kdaj iediti kat iiškema ur - j -a «!o oris ja v-e politične nauke, ki b«.»i.- p d mednarodnim, bodM pod narodnim z' • n ruSip nravstveni zakon in bratsko s .' 'i^aje ^ veštva. Zunanji minister Ekvad -ja. P««* je dejal, da trdhio veruje v n .-v o dobo 8» veštva. ko burno d- živeli obnovitev krščanska načel dražbe, ki bo odklanjala tak • ratk* ja, ^o sebičnost posameznika v r...-profj" 1 roda st bia^r>->m olvčestva. kakor tiranijo na države, ki se ne p dreja božjemu nsoltn o ea li. vzajemnosti in enakopntvr ~ti plemen. Tudi druži otl{>wlanci. m-M kalen® s-5 Me tudi na jod lične j~e žene severne in F ne Amenke. kak-"* Mercedes <-;-'' a'her'j! Miller in 0'Haro, so obsojajoč lev1 in prenapetost, poudarjali potrebo noveza ma. ki bo postavljen aa temelje ž ve.M kržc Svet ve. če;tdel, da si je zlomil levo nogo. 38 letni Žagar z Sta e Loke pri Kočevju, Jakob Rupar, je padel in si pri tem zJomil kost v desni rami. trinajstletno potnikovo hčer Cigoj Marijo je itido okla! pes. Posestnik v Murnioi pri Sent-anžu, Jože Bajt, je šel v gozd podirat drevje, foka bukev pa se je tako nerodno obrnila, ko e padala, da mu je pritsnila levo nogo. Desetletna posetnikova hčerka Marija Primožič iz pavče vasi pri Soriei je hodila okoli mlatil-fiice. Nesreča pa je hotela, da je prišla z roko Itroju preblizu. Mlatilnica jo je zagrabila za fevo roko ter ji pomečkala prste. Naval v bolnišnico noče še prav nič ponehati. Kar naprej bo vrste množice pomoči potrebnih. n Spopad % orožniki. Uradno poročajo: Drožniška patrola petih orožnikov, ki so gnali neke osebe, ki so se težko pregrešile proti za-ionu o priliki izvrševanja nekega službenega [>osla, je bila te dni obkoljena od skupine f@ž@w deluj« Darmot. K temu prijetno«! pri uporabi: riobonega kuhanja Ca« lev,niti poilranja krogljlc Innegron-Vlh soli. Darmol 1» okusen kakor Čokolada. N« potkuSajia x nepreizkušenimi preparati, temveC uredita svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom i™J *0UM<9 831!» Hrt hktnu* kmetov iz vasd Benkovac v krapinskem okraju. Kmetje so patrolo napadli z orožjem in začeli nanjo streljati. Orožniki so po predpisih svoje službe v obrambi tudii uporabili puške. Pni tem spopadu sta bila ranjena dva napadalca, od katerih je eden umrl. Trije napadalci so bili aretirani, ostali pa so se razbe-žali. Uvedena je preiskava. NOVI GROBOVI n Tvoj jo vstajenja dan! V Bršljinu pri Prečni je umrla poseslnikova žena Kastelic Jožefa. — V Ambrusu na Dolenjskem je preminul 41 letni posestnik Jože Znidaršič. — V Mekinjah pri Kamniku je zapustila ta svet Alojzija baronica Reckbach. — Na okoliškem pokopališču pri Celju so djali v grob brivskega mojstra Ivana Zeleznika. — V Rovih pri Kamniku je umrl posestnik Alojzij Jerman. V Dolenja pri Ptuju je preminul posestnik Jože Marinič. — V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspala posestni ca Franja Traovič. — V Rovih je zapustil solzno dolino dolgoletni župan Alojzij Jerman. — V Sodra žici so spremili k večnemu počitku Ivano Stupica, mater g. župnika v Prežganju. — V Mariboru eo pokopali železničarja v p. Simona Verhovška. — V Trbovljah je zapustila ta svet Ana Stravs roj. Rricelj. — V Obrijah ob Savi je zapustila solzno dolino Francka Remic. —• V Krškem je na veke zatesnil oči davčni služite!j KoleS-nik Ivan. — V Ljubljani so odšli v večnost: strojevodja v p. Ferdinand Jenko, inšpektor drž. žel. v p. Ignac Perne, gostilničarka Katarina Volkar, roj. Bi/.jan, vdova po žel. usl., Rrigiita Šolar roj. Bohinc, Gerda Badar roj. Heinen in Nežka PiiriJa roj. Rozman. — Naj počivajo v miru I d Dr. česnik Ivo, advokat t Ljubljani se je preselil s svojo pisarno na Miklošičevo c. 10, palača Zadružne gospodarske banke J, nadstropje čez dvorišče. Krpanja nebpš imela dokler bo prala Resnica o elektrifikaciji in novi cesti (Vransko.) V »Novi dobi« 27. januarja ie vranski dopis-, nik priobčil zelo obširno pismo. Najdaljši odlomek je posvetil elektrifikaciji vranske občine ki novi cesti Vransko—Zadrečka dolina. In k tej točki hočem podati nekaj tolmačenj. Da v bodočem ob< činskem proračunu ni kritja po tokovi™ za vsakoletni obrok 25.000 din kot odplačilo za elektrifikacijo najeto posojilo v znesku 225.000 din, je krivo to, ker se je ta dolg zvišal za celih 97.000 din, in sicer naknadno, ko je bilo posojilo že najeto. To povišanje je povzročila nejasnost, v kakšnem obsegu po vaseh, oziroma tudi po trgu bodo Kranjske deželne elektrarne občini zaračunale te dajatve, in pa tudi širši obseg električnega omrežja, kot je bilo prej, ko je še obstojala zasebna elektrarna g. Jesenika. Vendar pa je škoda vsakega razburjenja, ker bo v dveb letih s priključno takso in tokovino po 2 din od kw. ure ves ta naknadni dolg poravnan in bo nato letni obrok epet imel kritje v tokovini. Kar se tiče davkoplačevalcev, je res, da mnogi tožijo. Toda ne vsif Nekateri se rajši gredo zabavat celo kam drugam, davka pa seveda »ne morejo« plačati. Cs komu »kšefte toliko ne nese, da bi lahko plačal predpisane davke, naj svojo napisno tablico snam« fu e posli preneha. Nadalje ee »novodobni« dopisnik zgraža »«d počasnostjo, s katero se gradi nova cesta Vransko —Zadrečka dolina. Popolnoma nič pa ne navaja, koliko delavcev je že skozi dve leti pri gradnji te ceste zaposlenih. Skoraj vsi tukajšnji brezposelni in še mnogo revnih družniskih očetov je dobilo zaslužek in z njim potrebni kruh. Da pa tako veliko delo ne more biti v nekaj mesecih končano, to pa ve vsak pameten človek. Kar ee pa tiče dobave gramoza za omenjeno cesto, je čisto v redu, ie dobavlja gramoz zadruga, čeprav je njen dlan tud". občinski odbornik. Nadalje so dopisnik spotika nad kreditom za novo cesto. Naj bo tudi v tej točki potolažen, kajti okrajni cestni odbor v Celju je soglasno sklenil, da se bo ta tako važna cesta gradila dalje, kakor hitro bo isto od nasprotne strani začel graditi gornjegrajski okraj. Da pa denarja ne bo primanjkovalo, nam je porok naš ban dr. Natlačen, ki očetovsko skrbi tudi za spodnjo la gornjo Savinjsko dolino, in naši novi poslanci, ki bodo gotovo storili vso, da bo naša Slovenija v vsakem oziru napredovala. -» Pečovnlk Franc, župan. Prireditve Jeiiea. »Micki je treba moža«, Je naslov veseloigri, ki jo vprisori dramataki odsek KPD n«. Ježici v nedeljo, 12. februarja ob 8 popoldne in ob 8 zvočer. Cene običajne. — Fantovski odsek in. Dekliški krožek ee marljivo pripravljata za poslovilno akademijo, kd bo 19. marca, pravtako tudi na prosvetne ln športne tekme. — Mnogo deta pa dajo priprave za proslavo 80 letnice K. P. D., ki bo julija t. 1. in bo združena z večjim taborom. — Za pedagoški tečaj so naprošeni najboljši predavatelji* ki tih le bilo mogoče dobiti. TeSaj bo v februarju* i Cerklje pri Kranja. Prosvetno društvo uprl« zori v nedeljo 12. februarja ob pol 4 popoldn« petdejansko burko »Politikant«. Pridite pogleda^ ne bo vam žali VINA UMI Vam nudi centralna vin o rit a. Litibliana. v svoji posodi najugodneje V RAZGLED PO SVETU Katalonija očiščena boljševizma Po padca Barcelone te ■e Fraooova na-ciooafaa armada z rso sto vrgla proti sevrr^ Sdečkarski mesta »o dragi za dnagiia pačili » Frascove roke. a sicer brez ver ep b>'t S padcem kom^-iitjčni ntrdb okrog Barcelone. ;e bHa priv ia prav rdeča t loairi koočao K:, to p.še—•: e Fr=Ji;:vi r; >ia rs-:- ..a tadrjž riečkarako t Kr.j.-r: - r -*s. Od te-ii kra.1 -e saz-a « X k= i-? im-coske -i--1 k: so •<• ia Frsr.cov« čete gotovo ie čcseg.e KVL gaspodje. iaaic dolia*'!...« Ugleden franooski list po':«"^, da je pa peš aajrieškima ministroms Oumteriiinu m H»- Od- EiSO ;č .Madrida t-i do Valen-- v rt.-.ii rdečka.*- .'r zaki: st ; tisoči fraa-" u ;-f. da Sparit ii oči-s«viške se- Kikšr.a sramota. Zadnjo noč sem videl te : za'.: :nike<. ki so pribežali prvi čez mejo in ki so s solzami v očeh prosili naj jih pustimo čez mejo. videl sem jih. kako grdo so se obnašali. Medtem ko se francoska dekleta in žene noč in dan izčrpavajo v neutrudljivem delu. ko delijo materam in otrokom hrano, ti miličniki niso hoteli niti s prstom pomigniti, ampak so sedeli ob strani in se francoskim dekletom krohotaii, sami pa kadili tobak, ki so jim ga Francozi darovali. To niso vojaki! To so tolovaji brez srca! Se hujše stvari sere videl. Naletel sem na matere, ki so jih miličniki med potjo enostavno oropali jim odvzeli denar in dragocenosti in med Francozi smo morali napraviti zbirko, da smo plačali za avtobus- ki je te sirote prepeljal k sn-Mni-kom. Medtem pa so miličniki.. .< lifaiu pri njunem obisku v Vatikanu povedal siedeče: >Zek> star moi vama govori, bolan nx«. kateremu ostaja le še nekaj dni zemeljskega romanja. Vse svoje življenje sem se boril in boril se bom do svoje bližnje smrti za vrsto idej. ki so nam vsem skupne in drage: za brambo duha pred surovo sik); za varstvo slabega proti zatiranju; za pravice malih narodov napram velikim; za svobodo proti tiraniji; za resnično pravičnost proti saino-vo?ji< Potem se je sv. oče za nekaj trenutkov ustaviL na kar je svoja obiskovalca pogleda! odločno in toplo ter jima dal sledeči opomin: >Jaz bom skoraj moral ta boj opustiti; toda Vi gospodje imate dolžnost da 'ea še dalje bojujete. Vi »orale ogroženo civilizacijo braniti« — Kaj pravite, mar niso te besede sodobne in vredne poglavarja katoliške Cer- ITALIJA s >MaKm«. d» im«aj« red. ©mika in Tera.;.< Po vseh cerkvah na Goriškem so te dni prebrali pastirsko pismo goriškega nadškofa Margottija, v katerem se je bavil z rtri4?o kitohčanstva nad komunizmom v Sp«. nrr. Med drugim pravi to pismo tole: >Ka-teičaai v^jo v Francovi zmairi zmago kr-»»nstva nad co-rim barbarstvom. Vsi dobri I talinam veKatoličani si ae moremo prikrivati, da« biti tisti ki so doprinesli odličen delež kni in znoja za Kristusovo zmago v Španiji, w-odre-ifev od rdečih podjarmljenih pokrajin, za osvoroditev oskrunjenih cerkva, ia ponj., tek tlačenega ljudstva k Bogu in ia njegoto svobodo, naši vrli legionarji.. .< _> Motimo da zmaga red. omika, vera nad boljševiSo rnedo nad rdečim barbarstvom. i;ad zanika-r.j--n vsake nadnaravne misli!« — l^aai so pr "e!a dela za drugo orjaško elektrarno na sref-.;; >*'i. za električno centra!« v P!avah. 12 km nad Gorico. Od Plavi gre; navzjor ^ >•.'. mimo slikovitega Kanala do o^elja. H w ir.^nuje Sl»alabon. Tu so začei; kopati * z.i'-'k'i leta lf88 predor, ki bo t»-.;:3 ,]«. z-t. ju Soče doplavske pos'sje. nad 9ko i» !-••'. Pri ^kahalabonu zaeradijv n 'o i w • r, jejo m. Soča ho tekla po t redom da Plavi, kjer bo v centrali \tsok s'ap za pro«. vajanje električne sile. ČEŠKOSLOVAŠKA s Resnica e vojaškem sporaiamu i »a-fija. Vesti o nekakem skrivnem vrjaškea sporazumu med CSR in Nemčijo, f» katerem bi =m*!e nemške čete neomejeno in trez po-prejšnjega obvestila prehajati v v-efa smereh čez češkoslovaško ozemlje, ni^-o resnifne, Med Nemčijo in med Češkoslovašk i je bil sklenjen samo dogovor, da sme Nemčija sv> bodno prevažati svoje vojaške oddelke samo po železnicah, k: jih po duoaj-ki ratsoibi seka ca več mestih meja med Ceška?io«ftO in med Nemčijo. Nemčija bo smela s\oje vojaške sile svobodno in neovirano in bres prejšnjega vprašanja premikati, raz^n tega po novi avtomobilski cesti iz Breslava ns D» naj. Ozemlje, po katerem je speljana ;esi*> je v širini ceste nemška last, kakor je bilo to dogovorjeno po sporazumu m»d feskodo-vaško iu nemško komisijo v Berlinu. Ker je resta nemška, je razumljivo tudi promet p« r.jej za Nemčijo docela svoboden. To velja a civilni kakor za vojaški promet. Pr:u??čnegi sporazuma med obema državama ni bila Češkoslovaška vlada je to pojasnilo moral« izdati zaradi vesti, ki so so pretek!: teden razširile po vsem evropskem tisku Po M vesteh — če bi bile resnične — bi Ceškoslo vaška sploh izgubila značaj svobodne drlavj z dejstvom, da bi lahko čez njeno ozem!)« prehajala nemška vojska, kadar bi hotela i" kakor bi hotela. NEMCiJA s Nemške meje s« v nemških trdnja«*- Hitlerjev namestnik Hess Rudolf je oni dan v Dortmundu položil temeljni kamen za novo, največjo delavsko naselbino v N -■mčiji- Naselbina bo štela 4500 enooadstropnih hiš "j bo d.^delana leta 1943. Pri tej priliki je Hess govor, v katerem je poudarja! skrb narodnega socializma za delavstvo in za vse s nove. ki sestavljajo nemško narodno skupnost. Tem stanovom, predvsem pa dolast*. je obstanek zagotovljen samo v veliki. in varni Nemčiji. Hitler je zadnji dve let' jo poglavitno skrb pokril v zavarovanj nemških meja. Nemška meja na zahodu na Renu marveč v nepremagljivem uUi Farni je, v zbor! Po »Stra.il v viharju« posnemamo: Vseučilišč« ni samo sebi namen, Tudi ne e biti muzej vseh mogočih in nemogočih ilodenj, ki si jih izmisli ta aH oni francoski ili kateri koli »učenjak«. Univerza mora nepristransko služiti resnici, duhovni rasti avo-ega naroda in dvigu ugleda domovine med Jrugimt narodi. Zato na slovenskem vseučilišču ne sme iihče pod krinko neke »svobode znanosti« »odirati temelje slovenske narodnosti in nihče ia kateri koli univerzi v Jugoslaviji rušiti itarih zgodovinskih krščanskih načel Slomška, >trossmayerja in »v, Save. Nihče na vseučilišču ne sme pod krinko svobode znanosti« Širiti marksistično ali ko-nunistično miselnost, ki bi slovenski narod »rej ali slej spravila pod oblast ruskih sovje-lov. Prav tako ne sme biti slovenska univerza .cglo raznih brezverskih, slovenskemu narodu nrtrso nevarnih novodobnih nacionalnih gi-»anj. Naša pripomba: »Domoljub« z največjo lazljivostjo zasleduje boje naših vrlih vse- učilišnikov za uveljavljene prave svobode na ljubljanskem vseučilišču. Naii prijatelji-viso-košolci naj vedo, da stoji v tem boju za njimi ves slovenski narod, ki je pri zadnjih volitvah jasno povedal, kaj hoče. Slovensko vseučilišča bo, ko pride čas, ki — upajmo — ni več daleč, visoka šola pravega slovenskega in katoliškega duha. Slovenskemu narodu ni vseeno, s kakšnimi nauki bo prekvašeno slovensko izobraženstvo bližnje bodočnosti. Naj si razni 1 iberalno-pofarski, marksistični ki komunistični zaleteli na ljubljanski univerzi nikar ne domišljujejo, da bodo v bližnji bodočnosti med slovenskim narodom imeli t svojimi, v tujini izposojenimi gesli kakšno vlogo. Slovensko ljudstvo potrebuje kat. in slovensko mislečih izobražencev in samo takim bo dalo delo šn kruh v slovenskem občestvu. Ce dane« to načelo še nS izpeljano, naj si nasprotniki slovenstva ln katoliitva na ljubljanski univerzi nikar ne domišljujejo, da ne bo odločna volja ogromne večine slovenskega naroda izvedena — jutri. Zato pa kličemo katoliškim visoko-šolcem: Le brez strahu naprej, zmaga je vaš al rm predelu, ki se vleče vzdolž zemljepisne iieje. Ta meja je za večne čase začrtana in Jez njo ne bo nikdar stopila noga niti enega njega vojaka. Angleži in Američani lahko naslavljajo svoje meje kamor jih hočejo. Semčije to ne briga. Narodnega socializma ne lorejo razžaliti Izzivanja po tisku, po radiu, ži v parlamentih in ne morejo mu škoditi pietke agitatorjev po demokratskih državah Iran in onstran Atlantskega morja. — Ta cl H o ssovega govora razlagajo kot odgovor "enifije na nedavne besede ameriškega rodsednika Roosevelta, da je »meja Ame-iko ob Renu«. 7 RANČI J A s Izpreglednjejo? »Narodna zveza frsneo- ikih učiteljev« je objavila zanimivo vest, da ko imenovani laični (državni brezverski) li prete dve nevarnosti: zunanja in notranja, ■unanja je ta, da število zasebnih verskih šol i njih učencev neprestano raste, dočim šte-ilo učencev v laičnih šolah stalno pada. No-rania nevarnost pa obstoja v tem, da se uči-elistvo in dijaštvo vedno bolj seznanjata * atoliško miselnostjo in jo sprejemata za svo-o. Mnogo državnih šol so morali oblastniki zapreti, ker jim je sploh zmanjkalo učencev, elo mnogi versko manj zavedni starši raje »ošiljajo svoje otroke v zasebne katoliške šo-e, ki so neprimerno boljše od državnih, Zna-"> je, da je učiteljstvo državnih šol po večini komunistično razpoloženo. Pozno so menda 'endarle začeli spoznavati, da žene boljševi-em Francijo v propast. ANGLIJA s Velike vojaške priprave. V Angleški •podnji zbornici je sir John Anderson javil ia so angleške oblasti do sedaj porazdelile 16 40 milijonov protiplinskih mask. To velja 'amo za dobo zadnjih 12 mesecev. Stroški za 0 so znašali Štiri milijone funtov (eno mili-ardo din), V raznih tovarnah izdelujejo tre-ll'tno še poldrugi milijon protiplinskih mask » otroke. Medlem ko je bilo leta 1936 v le-"Iski industriji zaposlenih samo 30.000 de- lavcev, jih je danes ko je bilo ustanovljenih večje število novih letalskih tovarn, zaposlenih že 80.000. Medtem ko je znašal leta 1930 proračun za letalstvo 22 milijonov funtov (5 in pol milijarde din), znaša isti proračun danes 200 milijonov funtov (50 milijard din ali petkrat več, kakor znaša ves jugoslovanski proračun. DROBNE NOVICE Osvoboditev doslej bel|ievišlre Barv* Ione pozdravlja tudi vatikansko glasilo »Oseer* vatore Romano«. Nemčija mera dobiti kolonije, se reSiti Judov in gospodarsko, je izjavil Hitler v »M« njem velikem govoru v parlamentu. Kongres komunistične intemaeioBaJe j« sklican sa 10. marca v sovjetsko Moskvo. 4000 jetnikov je »ačelo gladom« stavk« v ameriški ječi San Cantemo. Velike mednarodne tekme narodnih plesov bodo v maju v belgijskem Bruslju. Bros pošte je mesto Laseov, ki šteje 8500 prebivalcev in leži v — Franciji. Na albanskem kraljevskem drara priča« kujejo — »veselega dogodka«. Španske nacionalistične dria.ro je pa padcu Barcelona priznala — tudi Francija. Komunisti hočejo nagnati Ameriko v vojn® proti Nemčiji, je izjavi! senator leoe-nolda. Bivši češkoslovaški predsednik dr. Be« nsš je odpotoval iz angleškega Londona v Ameriko, kjer bo predaval. Dragoceno krono Matere Bolje je odnesel predsednik španske komunistične vlade Negrin. Smrtno nevarno se je te dni ponesrečil jeruzalemski katoliški patriarh Barlassina. Silni eneini viharji sc divjali zadnje dni po srednjem delu ameriških Združenih držav. Posebnih popustov bo deležno češkoslovaško blago, ki gre črez Nemčijo v druge države. Dobre ceste - dobro gospodarstvo Nekatere kraje naše domovino je že narava obdarovala « trdim svatom, s kamenjem in v zvezi s tem tudi z boljšimi cestami. Toda povsod mora cesto uravnavati človeško delo. Naravnih cest nikjer ne poznamo. Ker pa so ceste in pota etvar skupnosti, so pri njih tudi lepo odraža, koliko imajo v kakem kraju smisla za skupnost. Reči bi skoraj mogli, da ponekod dobre cesto zglnjajo. V mislih imamo namreč občinske ceste. Kriza, ki je prod leti nastopila, je izzvala štednjo tudi v občinskih proračunih. In kje se lažje štedi kot pri cestah. Je pa temu še drug, globlji vzrok: gospodarski libera llzem. Ta je zadnja deoetletja našel pot tudi v zadnjo gorsko vasico. Načelo: vsak sam zase pa nasprotuje skupnemu popravljanju cest Po naših občinskih cestah marsikje narašča blato. Do kolen ga je ie. Sedaj pa: banovina, okrajni odbor, ml potrebujemo novo cesto. In ker ta rea n® more graditi povsod, pa jadikujemo in čakamo iz leta v leto na novo cesto. Je ree tako? O, ne povsod, A marsikje pa jel Nočemo s tem samo kritizirati. Vendar spoznajmo napake, kjer so in učimo so iz njih. Nek naš kmetijski strokovnjak je pred leti zapisal: NaS kmet raje trikrat zvrne voz, kot da bi enkrat zapeljal v mlako kamenja ali lesa in cesto popravil. In sedaj odgovorimo na vprašanje: Kako temu od pomoči Prvič, obnovimo duha skupnosti. Morda bo eden zapeljal po občinski cesti trikrat, drugi še nič in že se bosta soseda prepirala, češ ti popravljal cesto, ki vedno voziš. Seveda, pri občinskih cestah bo imel glavno skrb župan. Toda vse sam ne more. V pomoč mu bo občinaki odbor. Je pa šo nekaj drugega. Navada ali menda tudi postava je, da ee za vsako občinsko cesto določi eden ali dva ugledna občana iz dotičnega kraja, ki imata na skrbi, da se dotidna cesta popravlja. V nekaterih krajih na Štajerskem imenujejo te podžupane včasih: rihterje (menda tudi občinske može). Običajno to niso občinski odborniki. Ti vodijo vse delo popravljanja cest, določijo dneve, kadar Imajo vaščanl manj dela, jih obveste ln po-razdele delo. Ako je tako »podžupan« skrb' - ;n ima nekoliko organizacijskega talenta ter n ugleda pri sovašSanih, lahko veliko pripomore k dobrim cestam. Samo en zgled, kako se ne sme postopati. V neki občini so lansko leto hoteli urediti ceste. Pa je župan vso etvar napravil čisto uradno. Naročil je tajniku, naj napiše ozir. predpiše vašianom v posameznih vaseh, koliko voz kamenja morajo navoziti na to in to cesto. Tajnik je take listke napisal, sluga jih raznesel. In uspeh? Kamenja ni nihče aavozil. Izgovarjali eo ee drug na drugega. Čakali ao, kdo bo prvi začel voziti. Vsakemu se je zdelo, da ima preveč voženj predpisanih. Zato pa: ooebnl stik, ta je najvažnejši. Zupan naj si odbere za vsako občinsko cesto po dva ugledna vaščana, ki bosta prevzela skrb za popravljanje ceste. Morda bi bilo tudi boljše, da ee določi samo eden, pa naj «e imenuje že »podžupan« ali kakorkoli. Ta naj bi imel še poseben interes na izročeni mu cesti. Gleda se naj na to, da Je pri ljudeh priljubljen, skrben ia podjeten. Seveda tudi t« ne bo delal čudežev. Vsi mu moramo pomagati. In potem ne šteti, računati in gledati, da ne bl kateri večkrat zamahnil s krampom kot drugI. Mnogi se bodo zdaj vpraševali: Cemu eo pa doklade, čemu jih pa občina naklada? Res je, tudi od teh bo še šel del za občinske ceste, aH v prvi vrsti za mostove in tisto, kar se mora kupiti. Saj tolikokrat tožimo čez visoke davke. Tu pa bl si jih Se sami nakladali. Zato pa o primernem letnem času stopimo vaščanl skupaj. Popravimo in napravimo si dobro ceste, kolikor se da sami. Potem bi pristopil okr. odbor in banovina. Saj vsi vemo, da: kakršne ceste, takfoo gospodarstvo. In: dobre cesto — dobro gospodarstvo. Na Slovaškem je od 2.7 milijona prebivalcev 2,290,000 Slovakov. Splošno »višanje uradniških in častniških plač je izvedla franooska vlada. Francija lioče miru in stopa po trnjaari poti, jo izjavil predsednik senata Jeanneney> — ■ s* •f»<«w*!fc« «« Senieuiški vodja prelat Ignacij Nadrah, stolni proft ln generalni vikar ljubljanski Je prejšnji teden obhajal svoj 70. god. Dragiša Cvetkovič, novi predsednik vlade, Znameniti samostan v Montserratu na _____... - DijaSko semenišče v Prizrenu, ki ga je ustanovil V tem samostanu je bila nastanjena rdeča vla pokojni 5kof dr. Onidove«. Katalonije fidefl španski miličniki so dospeli na Iranc. mejo. A h f Pristanišče r mestu Barcelona, ki »o ga n edavno zasedle zmagoslavne Francove čete. ? Angliji sta na progi Cambridge—London trčila Srag r drugega dva osebna vlaka. Več voz se je Jiri trčoniu popolnoma Klrobilo. Med potniki »ta bila lamo dva mrtva. Slovenski dom fK NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATEUEM TOPLO PHIPOROfA-HO, IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN PTANE MESEČNO 8AMO 18 DINARJEV, ZA 0NEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLO-»KNCA« JB ».SLOVENSKI DOM« POPOLNO IADOMBSTILO. PIftI»K NA DOPISNICI Hi'HAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB« tJAKO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ 8TEVILK LISTA NA OGLED. VKnrt^.^mn BoljSeviški agitator v Barceloni skuža svojim somišljenikom v zadnjih urah pred padcem mesta vliti novega poguma. V BudlmpeStl imajo godbo, pri kateri sodeluje 20 ciganskih otrok. V teh dneh potujejo in prirejajo koncerte. po Nemčiji a » potresa t južnoameriški državi Čilo. — Pod razvalinami toga gledališča ja našlo smrt okrog 400 ljudi, ki so bili ob potresu pri gledališki predstavi. V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI Olimpijski stadion v Helsinkih na Finskem, kje* to prihodiiie ieto olimpijada. to* PO domovini Težave slovenskega rudarja , 1» Smrai« »•«« ujm« jt outn*fc' _. j ;«.ro |A> «> 0«««4w< donet uw n 7®" j poi.vjnti« (»» mwwiwc E-jrt- ^ K^ kj* MIIV 4* ntiV! ■ OuafrtfC urednik! I^MI ;«.(;•! ji«, pn«,iu. i rudarju » ti:u o» uptmrritt 0i«j»,k,. i*,«;^?* Be.graaii ii» n »» nshoi, « mvanivtu.jJ TstJ ).-, 'vuui- u; fiopri!» rtsOar^a; t " Ker »Iiomoimb. prere, piše o proajdi »avlporaL. kateri na b nwnl; n»i poftianci v itelpradu. sem se tud. ta i nameni, napisat, par besed gospodo« poslancem. da bi se zavzel zt nhape-2; rudarja in omilili zakon c- pokommsken: cavarovanjt Kudarien: at vte.n. nzm. pod prozni krivica, katere te treba čimprej odpraviti, zakaj v nebo vpilo; prer. je Navedeni tn več primerov: Mo o« ie bi ruda:, Iteia: je v črnem revirju T Trbovljah. Vsak dar: s. .it' nadel umazano in vso Eftkrpar.ii obtok«. vze, sekiro ir oljnate svetiijki; v rok< /i. «i poda: v rov h delt je priše, ves bled li. premočen, temeni it* zii vodo ii čevljev Ne iion tu našteva, njegove bede in trpljenja. le toliko št omenim, a; «e te družin« vsako hite )x»-množila enepa Slani, tako iia na? te bilo 12 otrok Manoval atm- vs. v en, sob. .ledi smo ne-zabeliei koruzni močnik. na katerepa h- mat nalili črni ijoTiv Krut smo imel redkokda. Tako snu ni. otroc. prisiljen., da smo prijel z:; uelc ko smo dovršil, šolo. in tako vsa male omilil' doma 6n bedo Tako sen, tud. ia; s lopi, leta 1910 v d»U> v I •rudniki. Očf rudar sir -udar. Po raznih rudnikih sen. delal 2f- ie:. Zadnji!; osen: ie: sen bi zapo-s!ei pr. rudniku Lihoie. I»rif 54 mlin '9S? pa je minil %'slec izčrpam« premost preneha obrati* 1 zdravilu m zdravnik« n- Sfc-b. nit. kake wm i preživi ia. sebe. iem> in dva otri.lit ako nt o»d t. vini d* iKin. mope ka. zasiuait. v uopali m * i križi- eutin. vedno bolečine Sedmi n«M* W : vsled lioiezn. brez zaslužki n sani bog ve. *i. i bon res kda št zmožen težkega doit Tore a> let sen: »t mučil gioiK>sit poc zem to i t zaduhleiu zadušliivoin zraku. Kolki; 'T ruoi-.* po; zaniiio. te ve it oi Ban:' N. bo. uapornegt i dela. not te dalo t jami! »• ie: sen pia<*»wu »'•-! sok* prispevke t nokujiunsi:. asiad dan«- fc-n. v"} i bolan' in obnemope in na. tn, pomanjkanja }«-j pinem K h- te tuKa praviai'. Letno poflpors, oi-| hm ot! Bra«wgke sliiadnitse v znesti; f«K' di. to 1 je na dat l.«M din al 0.4: dir m uat z» ok^k - Te n nit zi po ženine nt osebo' K um. nn t len; : ž.vimci!' CiosTiodje nit sam presodi«- non«i. ri#-da-ipv ii nn pomapujo v tem ojurt reveien. ut-i rudanakifc pravic' Iirujj" prime*: Mo.' ofc i*- bi ;tt T letit mtt-hoieu l!i ie kronsu. ujiokoieiie >\ :,.i. kri HI-.IJZ, uštrafc iiatc u. no.. t;. ia „ j? v-- poopiu: NesBvestti«®.- mi ct pnptiimi ooiiw ">. i-,i. jt- misli., tsi; os r,u.tau. kotišu: t jen '.' oda pttpttlfli« tt p» it vsim. j—(je a ianii. Kij m iu Koium;. bnumie ins«st trm rjttD iaf um*! r.'"SOV nngrpt it Pokomm->t: -:"'i> p* vat; ?.ati. smo bili deiavc odpiiM-en. Takrn: sen tud. ztioiel Pr. šestih tedni! bolezni ni je kratevn: ftratovska skiadnica odriovedaii nadalim> Ktravbvnk kako- tud branarino čeravno ruseii hi zdrav. Ker sem st čuti" boletineg:; m on—- j tuoiiecL zi teŽKi- delo nesnosobnept sen zato ' rai rosi a. apokciitev Trn; oktobra 1!» nr. je j Aet/dravnil nt picm Hratovsi: sitiadusc v Lmi-iian. ugotovi., di. -• nisen zi ave tretim man sposobei 7.; dn m vsled tept k nt nrinafte pokojnina Bolezer. «<■ ni j» zone; posiahAa)« Seda tn leia vnovii ne- t«dnm r strašnit hole-Činai; zaka prozno me ie trpalo iw nnprk T'e: tfcdnm ni«en mope, stmiii m nopt r»en:i-» zs; I w-s 1SP tiii. Le a. !98< it umru in : nuf.. N» nioii. prošnjo zc jiodpori- jtopr"i;uil s.-o- ,,!>• ris h Pokoininsk. zevoc odgovori, ut vdove kroiwi.it, upokojencev nimajo ltrnvi-t no rtoprennuit. uut na st f tazaoemct prosu«; onmen iu n-i-ituiK-nožino. Ka- m ir anunu sevedj. umen stori. re t>:*t n sn sta Jilačevali; TK> Sini"':; ' noktie ninsk. sklat. m iiiira inif na pt občine spravi® vdovi t večnemt počitku: *> tf m tako da na občim «:-i; ti onemogle. kako- tud 7,i nop-et«. polen ms Utd vm pnsp^vkt tn rudarjev it-ee-Hu. n*istonii: občimi Povprečne. J m dn nt"«"čnit pnsnevt vsul oe-lavei • nolniško n pokommski zavarovanje Vrne jene p» seveda ravno toliko Koliki t> fireieis iMičmi. oc: delovat r 5*.- 55- al 5« letit; fte er primer t? Nemčitc' UC k An rudar r Nemčiio Delu h rtt leti 1«T t rudniku »sleci: leti u ne rudnik tud, iircnetm ; nlriilo vanten. 4'K* delaviiei it bilo ol zaslužek 1 ud. rut žpaii« a nueiiu idunuct teti h p-«*. ^ ..,: ■ s: :-,i<'-r-t x LitiniHUMtn immiirir.-i ;■...,,-, ^ nt" ;f Slepiča S suriijt c tioizveimv,,. . ,j.a itjte-at- li: Ii* v 11-1 Ji. Luritvnii j;; jt - ,, ,, . odt,^ it n uma i.i mt lan: jiovt dt i; u 1 - j u. ^ e it odgovor; j. poten, ju n noi.-mt net®. iiih'» če: teurb dn not it aunu. 1h»:.:uis ho tram.t lz st h* r« taki zpudin.- -t. T it pr Mi-u, }-rei.„. i trd»i :Wi„žii i v..;-ii.'nn :*«.i zujte' !- iararn ijr*. -mi. funt-i.i il.iti.a--"i tovin asaiaL -.i-.-t O i--', f umru diH ". I«»r;:; •......ais mil tt Lin:" l.ota* Ipiiari, im u : , ,;j.giiV:-.. i.i o utlt \\ OU »i. iiil!-. u, fi .: J. I.i it vera imuiiiši, « i j(. V|« ot-uki vigoii v prnv-:n ,..• :i acsi '., mitt i» nnir tiiiim -ioz»1 r- \ <-. kb « ie: hof 11 n ti: poKoi . :i nt* -iiiiiiit — i i"--;--:ji 1l (••nmn-u --olii-n r.wr L-hi»-vih> kni*-ČK< rvez. ••• n— nwk ' ''rosvemim itoniL Km« t h. ouit-i- svsjj stroKovit- o-panizit • >■■ \ alt ud no; f»rkhi pr Kraun. »« z«Kdor vprašale se.nr; deia.. Zasmejal se je široko tole palico? Gospod, samo nikomur t^ra i!e povojli. ker vas imam za zek; pametnega l ic pristavil — \ Taži dedec !< Gosta sta se zasmojala »Pt vas je k je rekel župnik ir. pozabil nn Jerneja. »Se kakoU ic široko razprl roke nadučiteli >1'® me ni k si- ii- zarežal oskrbnik »Srečala -sv® pozdarja Močniio, Keksi sem Ounti. na me pivaka Močniku sem kratko stvar razložil Neka i čask ii šel z ;nanik. potem p}, je dwai. da mora še k voznikom K voznikom v nasprotno stran ftei je; ko pa sva s Cunto zavila, se je vrnil našel srnjaka, pa prenesel in pokril z vejami. Čez dobro uro je prisopihal Cunta s sinom Mrmral je. da je pustil žival pod panjem, da je pa 7ita Jii vel »Bop ve n kopa sem as ustrelil?« je godrnjal sinu >Zame k je odgovori! Močnik it: stopil % nanel.in petelinom iz prmovia. Močnik je prinesel srnjaka in bi! za pričo »Zatn pa so stare?« okopalik ?c je smejal oskrbnik >Srn.ia- P,avo rta; "pačiti, tako »epe že dolp. inscni y»dftl. Pokazal j«, bonit Na hribčku je bilo prijetno Sonce je že zašle in po ■Trapi jc vlekla sapa. Veliki jesen je ohrafial svoje velike liste, kakor bi preganjal zaice. iz zelja Žolna fe> Qf " Sf- trkala nr. rteblo t« si- krire sii-eietau. v J;- ni«i jc priklanja; n. z.v«iavo sniusa. kraiiii-iH, stt pe: izpita n nadučitel je ito-ini crožatk <« st-i«-. >Kar radovedna sva kakšni j i ' , iZek>!< je jvritrdi župnik iTemakni si te lr pi" da". Zmoti pa je bil vriši mašit otrok k. »f. ir eiti ?•<■ praliu hi majhnem vozičku stt d vi- človek i.eimia kup vej m otroci bi s c morali umakniti Ker se niso hitro je možaka;. k: je držal veje rta si- n voe zvrnil s»-mahnil * Siho Selova tn Gmajnarica nt u samstit kuhinj. Da ne ho nihče otrok tepel C'c ima ka,. na pove. otrok pa se ne bo dotaknil nihče Nihi-e Ona s< d en tla cesta n za otroke, na. predi, na pmamr. onstran zidu ir; si tam potolčejo. da br> ime vsak dv,- pwv. Suhe je, paše n. snažno in pladkn Lnkn da si lahko II: tud, pobijejo Cesta pa je cesta in j«, sanv „. luidi k; predo ir, za vnw.vn, k, pel te to >K»kšftr, voz' To ni vm. to so navsdnu kola Sa so lesena in msr; okovana k >Pri va> jia še takšnih ni k Poten, je nastal vri* ir, prepir, da nisi ntc«a; ra,-uia' " i« možakar je že puli, ve„." iv- žensk, ste ze prah,I, krepel™ Sam Roc ve ka h, se f'' P«»r Zlit« princi svoii klk " * "ha. brade okoli \ vin, "i'."t" h(tži1' f- m.rnn vpraial. SL--* "'T" — '^'»l ko ir videl d, « pastirji trpi. z ozldk« krni vrhnje knmenik nlosk, UrlZo ZL r, ^ KskW ^ vMnl, ,nk„- si i ^ ^ ^ - R I Z H Ni,!.»>;;. Ituc ■ * jt 11 1 t* Tifltsm:,-:' r--,.:-" trai-: ct- ka« ko,;"- - ju ' 11 itolPilL vnf rsal a® jedi n skara «t«. »Vf»K len- jt nuji tore IU teti i>v.r:.«.i Je, da bi naj vsakdo, « »e bo udeležil njego-i6?a pogreba prejel po J funt (238 din). Seveda imela ta čudna oporo«« to posledico, da je j »Vidite, pa bi se za nič do smrti. Kdo bi pa vaa po smrti redil, kaj? Ali ste pomislili?« Morali so se smejati. Onima z vozičkom je Zuta pomagal čez vzpon in veje so pometale po cesti, da se je dvigal oblak prahu za vozom. Na gričku so radovedno zrli ta prizor, »Tako se srtepol« je rekel župnik. »Ce še tako pridigaš. Pridejo v ogenj pa je!« »Otroci še ne hodijo v Solol« je pomenljivo presodil učitelj. >Oni veliki so pa že pozabili!« »Kmalu bi bili prekucnili veje!« je dejal inženir Hanuš in mešal karte. Tarok je bil na vrsti. »Ali kaj plačajo?« je vprašal župnik. >Veje mislim!« In je urejal kairte v roki. »Kakor po navadi? Samo po eni!« »Kakor po navadi!« je odgovoril Hanuš. »Plačajo! Da se ve, da niso zastonj. Ponudi jim prst, pa imajo roko. To znajo Gorjani.« »Samo, da ti otroci še ne hodijo v šolo!« je polagal karte na mizo nadučitelj. »Prav!« je prižigal cigareto Hanuš. »Vzemimo šolo. Šestnajst metrov drv je bilo svoje dni obljubljenih kraj-nemu šolskemu svetu. Pet in dvajset jih zdaj dajemo, sicer bi bil vrišč. Kar toliko več v dar. Pa jih dajemo, saj jih je dovolj. 0, na Dolu so zviti!« »Pomagajo si!« je zagovarjal nathičitelj. »Tako so torej možje že povišali?« je vrgel karto na mizo župnik. »To so gadje!« »Župniku smo jih obljubili nekoč deset, zdaj jih dobi dvajset!« se je smejal Hanuž in pobiral karte. »Pa bo Otličani tudi gadjei« je vrgel vmes nadučitelj. »Gospod oskrbnik igra!« »Pozimi je zelo mraz!« je dejal župnik. »Rabim iih!« Hanuš je igral pikovega jezdeca. »Naj jih! V erarnem jih je Se in še. Nas še ne bo konec! Sproti raste in je nam malenkost, manj kot drugemu trska!« »Tarok!« je ukazoval župnik, ko se je prikazala na stezici gospa Roza in vzkliknila. »Župana je povozilo! Pravijo, da je mrtev!*. Pograbili so klobuke. XIII. Kdo je bolj cenil leljnate glare? Mlakarjeva sinova Tone in Andrej sta dvignila mrtvega očeta ter ga pokrila z rjuhami. Tone je bil starejši ln večji, a nekoliko slabe pameti, iztaknil si je bil oko na trski. Otroci so se mu smejali. Vzeli so ga iz šole, ker so se norčevali iz njega. Andrej je bil tih in miren fant; on je moral skrbeti za konje. Vračala sta se z grabljicami s senožeti pod Skukom ter naletela na mrtvega očeta. Andreju se je tresla roka, ko je hotel zapreti očetu osteklenele oči. Ni več mogel, ker so bile veke že mrzle. Mrlič je svetlo gledal izpod vek, kakor bi hotel še nekaj reči, pa mu je beseda zamrla na odprtih ustnah. Naložili so ga na voz. Župnik in nadučitelj sta pri-sopela k mrliču, ko so ga hoteli peljati. »Ali ni v njem nič več življenja?« je vprašal župnik ter se odkril. »Mrzel je in trd!« je uslužno dejal Vidmar. »Mrtev!« je dejal nadučitelj. »Da!« je odvrnil Vidmar. Nato je župnik odmolil kratko molitev, drugI so odgovarjali. Ko so končali, je Matevž z bičevnikom pokrt« žal pred konji: »Bog in sveti božji križ!« bodisi v društvu ali pri igrah, kjer je prevzemal vedno glavne, najtežje vloge. Vsi se mu za delo zahvaljujemo, želeč mu vso srečo v novem stanu iu domu, župnije Sv. Helene. — V Sodražici je umrla mati naSega g- župnika ga. Ivana Stupica. »Domoljubov!« naročniki in bralci izrekamo g. župniku najgloblje sožalje, njegove |>okojne inaine še bomo pa v molitvi spominjali. Ig: »Slovenec« je prinesel dne 26. januarja zelo lepe stvari o našem Igu in ižanski občini. Ker niso tega vsi brali, zato še tukaj nekaj o tem. — Ig je ena največjih vasi v Sloveniji. Ima nad 200 hišnih številk, vsa občina pa 557 in 1098 gozdarskih |X>slopij. Vseh Ižancev v občini nas je 2800. Koliko jih živi po svetu, to pa samo Bog ve. Da jih živi veliko, vemo iz tega, da Ižsnca fiovsod poznajo. Na Ižanskem je bila že pred dva tisoč leti velika rimska naselbina. Eni so celo mislili, da je bila to Emona; a Ljubljančani na to ne pristanejo. Vsekakor je pa bila to velika rimska vas. Rimljani so jo imenovali: Magnus vicus — Velika vas. Zgodovinar Valvazor j>a je pred 300 leti zapisal: Ig je največja vas na Kranjskem. Zdaj ima vas več okrajev in ulic, kakor kako meslo. Tako n. pr.: Na pla-cu, Banija. Zabrv, Grič, Hrenova ulica sn druge. Znamenitost Iga je tudi občinska hiša Trnek, ki je starejša kot ljubljanski rotovž. Ižanski grad pa nam kliče v spomin razne dogodke iz leta 1848, kakor srno jih brali v Mohorjevih »Večernicah« pred nekaj leti. Ižanska fara je ena najstarejših Leta 1296 je bila na Igu samo kaplanija, ki je sj>adala v laro Sv. Peter v Ljubljani Kdaj ravno je nasiala na Igu fara, se ne ve, vsekakor pa je ta cerkev stala že lela 13G0, kakor kaže letnica na cerkvenem zidu. Morda bo koga bolj zanimalo, zakaj se Ig Imenuje Ig. To ime je slovansko in j>omeni kraj, kjer so ravnina prelomi in se spenja v hrib. Podobno kakor Ježica, ki leži na ježi. Tudi Iga vas pri Starem Irjpi ima podobno lego, ali na Poljskem mesto Igolomie, kjer se ravnina lomi. Zanimivo pa je to, kako je zdaj na Igu. Od vsakih slo Ižancev samo trije ne znajo pisati; da je v občini 450 koles, to se pravi, da ima vsak šesti Ižanec svoj bicikel; da vsak popije na leto 15 litrov vina, — če bi bilo j>o 10 din, je to 150 din. Dalje popije vsak dve steklenici piva in za 20 dinarjev žganja. Torej popijejo drugod še več, a za Ig je to tudi veliko. In koliko pokadimo! Letno j>otroši vsak Ižanec za tobak 26 dinarjev, to se pravi: če bi krdili samo Drava cigarete, bi jih bilo na leto 3G4.000, ali z drugo besedo: v ižanski občini spustimo v zrak v~~ak dan »n tisoč cigaret. To je dima! Zato pa je ižanska megla tako gosta! Ce bi vse te cigarete skupaj Dajte nam cenefst sladkor kako je to- (Beričevo.) Zadnjič sem čilala v »Domoljubu«, sladkor predrag in da naj 1)0 sladkor cenejši tobak pa dražji. Ce se podraži, bodo kadilci kleli, kakor vedno, kadar se podraži. Zg sladkor pa tudi vse gospodinje jamramo«. Ce bi bil cenejši, koliko'bi ga več prodali! Tedaj bi sladkor kupila tudi kakšna revna goejiodinja. Tako je pa sladkor samo za bogate. Revna gospodinja ga ne zmore. Spominjam se, kako je bilo v tem jiogledu drugače pred vojno. Vsaka gosf>odinja je lahko kupila sladkor. Zdaj jjo vojni ga pa nimamo še za zdravilo ne. Najboljši zajtrk je kava, pa si je ne moremo privoščili. Kave nisem kupila vso povojno dobo Ce bi bil sladkor cenejši, bi ga imela vsaka hiša, tako ga ima komaj vsaka deseta. zložili, da bi bila to ena sama cigareta, vesle koliko bi bila dolga? Nič manj kakor 23 km in 030 m. Iz Iške vasi skozi Ig v Ljubljano, tam okrog Gradu in spet nazaj na Ig. Ali pa bi s lo dolgo cigareto okrog in okrog lahko zagradill ižansko občino, pa bi morda še kaj oslalo. Ce ponovimo: vsak v ižanski občini je lansko lero popil in zakadil 206 din. — Pripomnimo, da hodijo zdaj po fari pobirat za Baragovo semenišče, G. škof prosijo, da naj vsak v naši fari da v ta namen 2 dinarja Kaj ne, da ne bomo gledali na teh par dinarjev, naj lx> pa lelos tisla dolga cigareta za dva dinarja krajša in pokažemo, da znamo Ižanci tudi za potrebno stvar in za božjo čast kai žrtvovali Veliki Podlog pri Krškem. Velika udeležba živinorejcev, živinskih kupcev in prodajalcev na živinskem sejmu v vasi Veliki Podlog, obč Leskove« pri Krškem, ki se je vršil 16. januarja priča, kako posrečena je bila zamisel uvedba živinskih sejmov v tej vasi, ki je središče kmetijskega gospodarstva na Krškem jx>!ju. Ta sejem je bil tretji jx> vrstnem redu, in jo izpričal potrebo jx> izmenjavi blaga v tem okolišu- Lepo urejeno sejmišče odgovarja sejrnskim razmeram. Sejinski odbor je poskrbel, da so bila dohodna in dovozna jwta kljub raz-mehčanlm tlom odlična, za knr gre del polivale tudi samim vaščanom, ki skrbe za vzorno tozadevno in brezplačno urejevanje sejmišča. Udeležba na leni sejmu bi bila še večja, fe se ne bi ljudje bali slinavke, ki je že dalj ča=a razsajala v so- sednjih srezib. Kljub temu Je bilo veliko m, sevanje zlasti j>o prašičih, pa tudi jK> OBiaH*'**' lil so bile zaključene večje kupčije. - v, fr^ sejem se !>o vršil v mesecu juniju ja , bodo po večini v*e živinske zajiore ukinil ^ V vasi Gorici j>ri Vel. Podlogu, skozi kni™ "" električni daljnovod, so trije Šolarji metali, j?1' palice in kamenje v izolirne porcelanaste n«*.,? na drogi h ter je bila povzročena Akoda v zZt 700 din. Orožniki so storilce izsledili ln bodo rall njih starši škodo povrniti. — Kljub SS nemu čakanju še do danes ni napeljana elektrT v našo vas. Večina hiš Jo žo dala urediti ve« 1' trebno za sjioj z daljnovodom. Zlasti težko vrit kujejo električna razsvetljave šola in gasilska fe ki imata veliko korist, da se kulturno iivlS poživi. - Pred _kratkim je polagala prostovoljk gasilska četa v Vel. Podlogu svoj obračun delan preteklo poslovno leto. Iz predloženih porodi u bilo razvidno, da četa pridno deluje ia js J! vsemu okraju. Njeno premoženje jo ocenjeno n 90.000 din. Cela poseduje ličen dom ter veliko is krasno gasilsko dvorano, poleg orodja in oelilj opreme- Vse Člansitvo se vestno pripravlja za tj. silski kongres, ker nameravajo nastopiti tudi pii nastopu. Hvalevredno je povedati, da je četa osnova la svoj gasilski naraščaj, ki ga namerava vira. jiti v dobre in zavedne gasilce. Primskovo pri Litiji. Dne 81. januarja »hi spremili k večnemu počitku Amalijo Kasleiic, p4 Gracarjevo mamo iz Oble gorice, ki je umrla stan šelo 32 let. Dalje ČRe« je tiolehala. ki pa J? tvoj« bolezen vdano v voljo božjo potrpežljivo prenašali. Kako je bila pokojnira priljubi ena, ie pričal r,i»a pogreb, katerega se je udeležila ogromna množi« ljudfl od blizu in daleč. Pevski zlior je zapel ob odprtem grobu dvo ž;i!o«tlnkl. Njen grob ol»isla> jejo mož in trije ni neki v starosti od S-8 let Bila je blaga iti dobra žena do vseh. Bog jI boli obilen plačnik, preostalim nase iskreno sotoe! — Dekleta >o imel« 29. januarja ustanovni orni zbor mladinske kmetske zveze. Dekleta, le pogum in korajžol Želimo mnogo uspeha v vaši slaaovskl organizaciji. Tratai v Poljanski dolini. V teku enega tedni so doslej neizsledeni zločinci vlomili v stavbo po-čitniške kolonije oo. frančiškanov iz Ljubljane, s krajo in poškodbami so napravil! okrog Sffl din škode. — Na sveč.nico je priredilo gosikto društvo Gorenja vas v Prosvetnemu domu na Trati burko »Polltikanl«. Udeležba je bila obilna, splošni u»j>eh prav zadovoljiv. — Dne 14. febr., na »v. Konji z mrličem so počasi stopali. Borovci so se priklanjali in stali kakor nemi stražniki na cesti. Temni, mrki in molčeči, kot bi stali ob mrtvaškem odru. Škržat je bil že utihnil, toda med šumenjem potoka, ki je žuborel pod cesto, gruljenjem divjega goloba v skalovju in mukanjem goveda pod Goro, med ropotom voza in škrtanjem peska pod konjskimi kopiti, okovanimi hribovskimi čevlji in med žuborečo molitvijo drugih se je slišal na cesti zalegli glas stare Mete, ki je molila za dušni mir in pokoj. Zmerom bolj je sopla in zastajala. V predorih je skrivnostno trkljal pesek po stenah m ko so zavozili na visoki most, je votlo bobnelo v globeli. Mrak se je Že lovil po izpranih čereh in prepadih, zobate skale so zadobivale oblike čudnih zveriženih in spačenih postav, ki so okamenele v strmini. Po planoti so se prižigale luči, nad hribi je žarel krvavordeči mesec po vročem dnevu. Vonj po potni živini, po svežem senu, živinskih smeteh, segretem pesku, boru in kostenik je rišil nozdrve. ' Na razpotju je v kapeli migljaia rdeča lučka. Na strmem brezuljku je stala mreža za pesek. Vidmar je korakal za vozom v škornjih, trdo počasi in premišljeno. Župnik in nadučitelj sta voz že prej pustila ter sta hitela pred njim. Pri kapeli, kjer se ie cesta delila m je ena držala na Predmejo, druga na Vrh, se je poslovil Siegl. Zdelo se mu je, da je napoti-kar je rekel, so napravili drugače. Vidmar je potoni k sebi Banka in Brusa ter rekel: ' ^ »Pojdimo po bližnjici, voz bo prišel za nami. In nrl sozu sta že tako in tako Andrej in Tone!« šii so po bližnjici po rebri navzgor. Ko so dospeli na preval, si je Vidmar obrisal čelo z modrim robcem in pljunil. »Zdaj bomo morali paziti, kako in kaj. Zdi se, da se bo Rupar poganjal za župana. Vse je prav, toda' povejte, ali je on sposoben za župana? Ce bi bil sposoben, bi bil še župan. Kar naravnost in brez ovinkov. Saj vemo, kakšno je bilo. Nekaj ljudi ima res za seboj in ti ga bodo gotovo silili. Nič ne rečem, če ga bo hotela večina, naj ga ima! Toda, ali mislila, da je za to?« In je škrobotnil z okovano peto ob kamen. »I, kje?« se je priliznjeno začudil Benko. »Kako naj on vse to zmore. Toliko, da zna čiknitil Za župana jo treba pač nekaj tu notri,« je pokazal na čelo, »in pa tu notri,« je udaril po žepu. »Saj ne zna govoriti. Go- ga7P!rej zaduiu Preden bi zinil. Kaj bi gw vonl? Zakaj pa nt več župan? Ker so ljudje prišli k pamet, Saj je bil. Celili dvanajst let je bilKaMa je naredil? Nič! Trt velike vodnjake je ponujala oblast cetn^čr^r" dC,° in "e -"n in cement Načrte, komisijo in denar! Ali bi imeli tako ma°trt SlIS kd° ?.r„LokaVŠ?ek PO vodo? Kdo pa » ^cf« »Kako pa! Sicer se meni ne spodobi, toda . < ■•^Sffsiji^srjai" 11.) 1 »»'•» služiti vsem, tako bilo v pogrebnem sprevodu toliko »žalujočih' in »prijateljev« pokojnikovih, kolikor jih nI uta-kal še noben mrtvec t tem mestu. Bilo jih i« namreč nad 2000. Ker pi je bilo to večje nogo n« zapuščina, "so morali » liova t i odbor dedičev, ki je poskrbel, da je prejet vsak izmed udeležencev svoj pravični del. Namesto celega funta je pr»» na vsakega seveda ««m» dobra polovica. NajmanjSi kino ns srt-tu je v Ameriki. Na«'!' se v nekem mestecu države Oblo ter ima prostora koma i za 30 lj» ker ee vršijo v njen neprestano predstave i« ima še to p°s<,|'nost' gledalci plačajo vstopi"' no šele, ko so el n»» ogledali in le če so m z njim zadovoljni, je vea-no do zadnjega zasede«. Podjetnik se menda upravičeno hvali, da njegoto podjetje dobro uspeva. Vožnjo z avtom pnpo ročajo ljudem, ki ne rejo »pati in ki «o i razdrapani.. , ^ Pes more stradaU 4 « 6 tednov, kon 3 £e dobi kaj vod« Slevčkovo p««f« '' 'L ua delj ko kiio®et'r leč. Valentina ol<]no bo v Prosvetnem domu "" 'trati redni letni o!>čni zlior zadruge. Računski zaključek za 1. 1988 jo sestavljen in Članstvu na vpogled. Zadruga je v preteklem letu vsestransko lepo napredovala. Tekom preteklega leta j» bila ustanovljena podružnica v Lučinali. glevilo članstva šo vedno narašča, dasi jo bilo otvorjeno v Gorenji vasi konkurenčno privatno podjetje. Obžalujemo pa, da s t, je našlo nekaj Članov, ki so pričeli oddajati mleko zasebnemu podjetju. Da bi le ne bili razočarani! Na občni zbor prideta tudi dva govornika od Zadružne zveze iz Ljubljane, [i eoljskega okraja. V našem okraju je zelo razvito sadjarstvo. Tu so delali dolga desetletja odlični propagatorji sadjarstva: teoretični in praktični sadjarji, kot Ivan Belle, Miloš Levstik in ša drugi. Danes imamo v na£em okraju osem uradno dovoljenih drevesnic, ki skrbe za dober sadni naraščaj. Spomladi bodo zgradili v Medlogu pri Celju moderno sušilnico za sadje, kateri bo priključen tudi oddelek za kuhanje mezge. Proizvodnja mar-Dielade je dobičkanosna in računajo zato, da se bo ta panoga vnovčevanja obnesla tudi pri nas. Tuui občina Vojnik-okolica ima v programu tako gradjo sadne sušilnice; toda na žalost pa banska u|nava nima v proračunu zadostnih kreditov, e katerimi bi podprla to delo. Tudi iz zdravstvenih razlogov bi bilo to priporočljivo, da bi se ne pokukalo vse za »šnopsf. — Čitali smo, da se je v Ljubljani uradno določila cena mleku na 2.25 din za liler. Pri naa pa ga v najbližji okolici mesta plačujejo prekupci po 1 din za liter. Kako dolgo bo šlo še tako? Lufae. pred letom je »Domoljub« napisal, da se od strani nekih fantov izvaja nasilje za denar proli ženinu ob času poroko. Ena taka poroka so je vršila eno preteklih nedelj v neki fari na Dolenjskem. Fantom so je zahotelo po denarju in so napravili zaporo in zahtevali kar 2000 dinarjev. Str.reišine so ponudile 200 dinarjev. Ker fantje niso pristali, niso dobili nič, svatje pa 80 se odpeljali. Pribiti pa moramo, da so tu bili udeleženi taki, ki jim nI mar Prosvetno društvo ali še manj Fantovski odsek. Čast onim fantom, ki se v kaj takega ne spuščajo. Zato vas vabimo, j vse poitene in dobro misleče, da se oklenete bolj ln bolj naših Prosvetnih društev. Scnuieti ob Savi. Nasproti postajališča Jevnice leži pod hribčkom Sv. Miklavža naša prijazna vasica Sennžeti. Na svečnico 2. februarja je prišel k nam okraini šolski nadzornik Fran Erjavec. V obilnem številu smo se zbrali v gasilskem domu, " Učna ura. Bojevite velikanke v pravljici. Cene mleka Na sestanku v Kmetijski zbornici dne 26. januarja se je na posredovanje Kmetijske zbornice dosege! sporazum pri določitvi cen mleka v Ljubljani med zastopniki vseh dobaviteljev mleka, ki so sklenili, upoštevajoč težak položaj malega konsumenta, da bodo prodajne cene mleka povsod enotne, in sicer 2.23 din za liler. Kmetovalci se sicer dobro zavedajo, da le cene niso v skladu s produkcijskimi stroški, vendar so pristali na te cene, dokler se ne zboljša položaj malega konsumenta. Opozarjajo se tako producenti kot konsumenti, naj vzamejo te cene kot končnoveljavne! — Iz Kmetijske zbornice. kjer nam je g. nadzornik prikazal velik pomen izobrazbe za kmeta in nas je navdušil za zidanje nove šole. Dosedanji šolski prostori v privatni hiši so preslabi in premajhni, potrebuje jih pa tudi lastnik hiše, zato je nova šola nujno potrebna. Občinska uprava občine Dolsko je naklonjena zidavi novo šole ln je že odkupila primeren prostor sredi vasi. Po govoru je priredila naša šolska mladina pod požrtvovalnim vodstvom gdč. učiteljice ljubko proslavo materinskega dne. — Po dolgem Času se je zopet začela razvijati lesna kupčija. Ob savskem bregu se že sliši živahno vzklikauje splavarjev, ki veselo zbijajo »flose« iz jamskega lesa in jih vozijo proti Trbovljam. — Za nedeljo 12. februarja t. 1. pripravljajo gasilci Ncsiroyevo burko v treh dejanjih »Lumpacij-vagahund«. Tinjo. Po dvodnevnem telovadnem tečaju se je prosvetno delo poživelo. To se vidi tudi na tem, da so celo nekatera starši iz nasprotnega tabora privolili dekletom k telovadbi. Vztrajno delo in pogum rodi golov uspeh. — Prav tako je tudi pri dramatičnem delu. Za pustno nedeljo so si izbrali Kušarjeve »Butalce«, kateri bodo brez dvoma zbudili veliko zanimanja. — Od drvarjev se čuje presenetljiva vest, da se jo neki filmski gospod potrudil tudi do naših drvarjev v grof Attemsovih gozdovih, kateri sedaj z muko v smuku spravljajo les v dolino. In te drvarje bomo baje videli na filmskem platnu. Bo javnost vsaj videla zimsko trpljenje drvarjev po gozdovih za preljubo *• stanje, v katero spravi borilec svoje telo v začetku dvoboja. akorjico kruha. — Od božiča pa do Treh kraljev smo imeli skoro vsak dan mrliča, kar je najbrž posledica letošnje zime. Kovte nad Logatcem. V torek 31. januarja jo pokrila hladna zemlja dobro znanega posestniku Janeza Kavčiča v starosti 71 let. Pokojni je bil skrben gospodar in od kmetijskega ministrstva odlikovan. Bil je ključar župne cerkve, občinski svetovalec, v šolskem odboru, tudi 6 let župan. Imel je lep pogreb. V pokojnikovo družino je prihajal »Domoljub« od pričetka in v njegovi hiši so še vsi izvodi knjižnice Mohorjeve družbe. Blagemu pokojniku bodi Bog najboljši plačnik! Ponora vas. V Ponovi vasi je bilo pred kratkim prav živahno. Smuka in drsališče sta bili ugodni. Sedaj pa nam ni ostalo drugega, kot polni travnik vode. Ta zaliv imenujemo po domače Poli ovsko barje. To barje pa se bo kmalu spremenilo v jezero, če ne bo čimpreje pristopila oblast in pripomogla k osušitvi travnikov. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Nevein, kaj tako peče nasprotnike našega katoliškega tiska? Ali odkritost, ki jo najdejo v člankih, ali ko piše o propasti komunistov v Španiji? Uprava »Domoljuba« je pošiljala po par izvodov za propagando, da se razdele med nenaročnike. Seveda so jih rado volje sprejemali. Le ena oseba je »Domoljuba« odklonila, pa se za to svet ne bo podrl, »Domoljub« pa tudi ne, saj ima že okrog sedem tisoč novih naročnikov. Sv. Jošt nad Vrhniko. V nedeljo 22. jan. smo pokopali posestnika Grdodolnik Jožeta. Pokojni je bil skrben oče 7 sinov in 1 hčere, kateri se vsi udejstvujejo v katoliških organizacijah. V hišo jo zahajal »Domoljub« nad 20 let. Bil je vedno zdrav. Pred časom pa ga je napadla pljučnica, kateri je podlegel. Družira pokojnika se vsem udeležencem zahvaljuje za spremstvo. — Jožetu pa naj sveti večna luči Poljanska dolina ob Kolpi. Ker iz raznih krajev prihaja k nam, vsako leto več izletnikov v poletnem in zimskem času, so izvolili pri zadnji občinski seji v Starem trgu ob Kolpi turistični odbor, ki bo gotovo storil vse, da privabi v naše lepe kraje čim več izletnikov in denarja. Galicija pri Celju. Na svečnico popoldne smo imeli pri nas v župnišču časopisno razstavo »n predavanje o katoliškem tisku. Predavanja se jo udeležilo lepo število fantov in deklet. — Dan za dnem se pritožujejo naši naročniki, da dobivajo list prepozno, nekateri ga pa ne dobijo. — V zadnjem času smo nabrali okoli 20 novih naročnikov za »Domoljuba«. Tako je prav! Tudi v naši fari »Daj vendar mir, najslajši hajduček«, je reke! Zagloba. »To je napravil on največjim mojstrom.c »Bomo videli!« je ponovila Baša. »Začniva!« je rekel Volodijovski, nekoliko nestrpen zaradi dekličine samozavesti. Začela sta. Baša je strahovito napadaia in skakala pri tem kakor poljski konjiček. Volodijovski pa je stai na mestu in delal po svo.ii navadi prav majčkene gibe s sabljo, ne da bi kaj dosii pazil na napad. »Saj se me, gospod, oteplješ kakor sitne muhe!« je zaklicala Baša razdraženo. »Jaz se s teboj, gospodična, ne skušam, ampak te učim!« je odvrnil mali vitez. »Tako jO dobro! Za žensko nikakor ne slabol Mirneje z dlanjo!« »Za žensko? Tu imaš, gospod, za žensko! N41 Nil« Toda čeprav je Baša uporabila vse svoje najznamenitejše udarce, ni gospod Mihael nič imel. Dft, še nalašč se je priCel razgovarjati z Zaglobo, da bi pokazal, kako malo se briga za Bašino udarce. »Stopi proč od okna, gospod, ker je gospodični temno, in čeprav je sablja večja od igle, ima pr. zato gospodična manj izvedenosti v sablji nego v igli.« Bašine ik A ti, gospodična, katero orožje najbolje •učes?« »Nobeno,« je dgovorila Kržiša. »Aha, nobeno,« je kriknila Baška. Tn tu je, oponašajoč Kržišo, začela peti: »Le verujte, vitezi, nič ne premore ne ščit ne oklep. Skoz jeklo, železo, srce vam prebode Kupidova ostra strellca.« »Tako orožje zasuče ona, ne bojto sel« je dodala, obrnivši se k Volodijovskemu in Zaglobi. »Nemajhen mojster je tudi ona!« »Na plan, gospodična!« je rekel gospod Mihael, koteč prikriti iahno zmedenost >0 Bok, da bi se to pokazalo, kar jaz mislim!« jo zaklicala Baša, zardela od radosti. In postavila se je takoj v pozicijo"; v desni roki je imela lahko poljsko sabljieo, levo pa je zaokrenila na hrbet. Z napetimi prsi, dvignjeno glavo in razprtimi nosnieami je bila tako lepa in tako rožnata, da je zagloba šepnil gospe stolni-kovi: »Nobena steklenica, tudi s stoletnim ogrskim vinom, Ce bi jo zagledal, me ne bi tako vzrado-stila!« »Pazi, gospodična«, je rekel Volodijevjjfci, »jaz so bom samo branil, niti enkrat ne bom udaril, ti, gospodična, pa napadaj, kakor ti najbolj ugaja.« »Dobro, Kadar pa boš hotel, gospod, da preneham, reci mi le besedo.« »Lahko bi tudi tako končal, kadar bi le hoteli« »Na kakšen način pa?« »Ker bi mogel takemu borilčku laže sabijico fz rok izbiti.« »Bomo videti!« »No bomo videli, ker tega iz vljudnosti ne storim.« »Tu ni treba nobene vljudnosti. Le stori to, gospod, če moreš. Vem, da znam mm' V*'-or ti, vendar si tega ne dam narediti.« »Torej dovoliš, gospodična?« »Dovolim!« moramo odločno uveljaviti pravilo, da berejo naše družine, le take časopise, ki zagovarjajo krščanska načela. — Do 300 litrov vinske kapljice so pokradli neznani dolgoprslneži iz neke vinske kleti v vinogradu v Železnem. Sv. Andraž v Slov. goricah. Ono sredo so žalostno zapeli zvonovi andrašovski. Oznanjali so žalostno vest, da je za vedno zatisnil oči bogo-slovec g. Franček Papst. Zavratna bolezen ga je tri mesece tiščala v bolniški postelji. Samo šest mesecev ga je ločilo od nove sv. maše. Ni mu bilo dano. Petdeset bogoslovcev se je udeležilo pogreba. Ganljivo se je poslovil pred hišo žalosti bogoslovec Koemut Janez, drugi tovariši pa so zapeli »Spomladi vse se veseli«. Pokojniku v slovo so izpregovorili tudi drugi, med njimi g. župnik. Dragi Franček, počivaj v miru! Vranja peč na Kamnikom. Te dni nam je strašen vihar, ki je razsaja! celo noč podrl evha-ristični križ. — Za »Domoljub«: se je letos priglasilo 11 novih naročnikov. Le pogumno naprej! Št. Jernej na Dolenjskem. V Vrhpolju pri St. Jerneju bosta v nedeljo 12. lebruarja praznovala svojo zialo poroko zakonca Josip in Albina Kos. Bog živi pravi dolenjski korenini in čestitamo. — Terezija Kos ee je polila s petrolejem. Ker je bila blizu peči. se ji je vnela obleka in je zado-bila težke opekline. Zdravi se v bolnišnici v Novem mestu. Raka pri Krškem. V nedeljo 12. febr. uprizori ob pol treh popoldne Prosvetno društvo trodejanko »Zamotana snubitev« Sodeluje tudi famburaški zbor. Vabljeni! — Ko je napravljala drva, si jo na roki odsekala prst R. R iz Reškega vrha. Odpeljali so jo v bolnišnico. — Pokaj upravičene nevolje je izzval nedeljski razglas o novem obdav- | čenju dvokoles. Ta ukrep je res skrajno neumesten ter bi naj poklicani vse storili, da se ukine. Prav Ista je z obdavčenjem jjodeželskih posestnikov mlinov in žag. Ta davščina, če se bo pobirala, bo šla spet na rovaš že itak z neštetimi taksami »osrečenega« malega človeka. Saj bi mlinar umevno svoje plačilo kril spel z večjo mero. Popravite! Ribnica. Dne 20. januarja smo imeli lopo svatbo Poročil se je cerkveni pevec Trdan Jože 6 Francko Obersnel Oba, ženin in nevesta, sta bila delavna člana naših društev. Pevci so novo-poročencema v cerkvi in na domu lepo prepevali. Novojioročencema želimo obilo božjega blagoslova! Sv. Marjeta niže Ptuja. Občinski odbor je v svoji seji 29. januarja imenoval voditelja slov. naroda in predsednika senata dr. Aniona Koro;ca za častnega občana občine Sv. Marjeta niže Ptu;a Če se puisi pase; o v gozdu V podgorski vasi Vrhpolju, kjer so imeli znano požigalsko afero, o kateri smo že poroča i so imeli te dni novo, nenavadno senzacijo. Pri posestniku Kovačiču so pitali že od jeseni debelo svinjo za zakol. Ko je pa pred nekaj dnevi res prišla pod mesarski nož, se je izkazalo, da je nosila devet že skoraj godnih mladičev. Manjkalo jim je največ par tednov do godnosti. Ta zadeva e domače nad Vse presenetila, ker niso imeli o vsem prav nič pojma. Stvar se je pojasnila, ko so dognali, da so negodni mladiči bolj podobni divji svinji kot domači. Stvar je bila pa tale: V prigorju imajo navado, da puste v jeseni domače svinje na želodovo in žirovo pašo v Gorjance. Svinje ostajajo v gozdovih na paši dalje časa noč in dan, ter jih nihče ne žene dom0, « je zašla Kovačeva svinja med divje nr»s"'. . sklenila očividno z njimi prijateljstvo iin"^!? žal, da jo zanimiv prirodosloven poizkus ozirr * slučaj propadel zavoljo mesarskega noža Ze nekaj lei se pojavljajo divji prnSičl . n. jancih v velikih tropah. Store mnogo Škode njivah, posebno pa po pašnikih, ki so kakor d'* orani. Županstvo jo sklenilo zaprositi okrajno d varstvo za dovoljenje, da se smejo vsi posestniH lovskega orožja udeležiti velikega lova na to Jut Ijivo svojat. Bo pa ta poizkus gotovo brezuspefe, kakor so bili vsi dosedanji. Metoda divjih iovet. ki love posamezno, se je izkazala doslej edin uspešno. za zasluge, ki «1 jih je stekel kot voditelj slovenskega naroda. — Dne 26. januarja je umrla Marija Muh iS, mati našega šmarjetskega župana Iv. Muhiča iz Gorišnic. Blagi pokojnici daj Bog večno plačilo v nebesih, sj>oštovani Muhičevi družini pa naše iskreno sožalje I Št. Janž na Dolenjskem. Za častnega občana občine St. Janž je izvolil oličinski odbor bivšega tukajšnjega župnika g. Crnilca Janeza. Ljudstvo je vzelo lo izvolitev na znanje z največjim odobravanjem — Prosvetno društvo pripravlja za pred-pust igro »Veleturiet«. Društvo vabi vse dobro-misleče, da z obilno udeležbo pripomore k tako potrebnemu popravilu dvorane. Tržišče, Meritvena dela na železniški progi Tržišče—Trebnje hitro napredujejo. Proga bo Sla deloma po stari progi, a na km 4 so odcepi na levo proti Ponikvam. Tu (>o predor in se na ta način proga izogne hudemu klancu med postajama Mirna—Trebnje 7. gradnjo »e prične spomladi. St, Jurij pod Kumotn. Prva v tem letu je zapustila to solzno dolino od kapi zadeta Baš Marija, 60 letno dekle. Naj ji sveti večna luči — »Domoljub« je dobil tudi letos nekaj novih naročnikov. »Bogoljuba« pa bi bilo lahko nekaj več. Se je namreč nekaj hiš, ki nimajo nobenega časopisa. Vodice. Kot zanimivost lahko omenimo, da se je v tem letu znatno povečal dohodek od trošarin na vino in druge pijače. — Te dni plačujejo ljudje kolesarske takse in ker je v naši občini nad 600 kolez, znači, da ima skoraj vsak tretji občan kolo, bodo plačali samo naJi kolesarji 12 000 din koli, sarskega davka državi! Za bajtarje in delavce jt u davek huda obremenitev. — Da se pa vi« Ia predpust v pošteni družbi pošteno nasmejal vse vodiške farane in okoličane iskreno vabimo u našo pustno prireditev v nedeljo, 12. februarje, ka bosta počastila i svojim obiskom ob 3 popoid« naš Dom v Vodicah »Dva ptička, t svojo Jniikj, Kamnik pr! Presetju. Naša gasilska četa j« slavila dne 2. februarja t. 1. »voj 25 letni jubilij, Pri tej priliki so prejeli najstareiši in najzasluintjU gasilci gasilske častne diplome. Pripomniti morano. da so vsi slavljenci izrazito katoliški možj«, r katerih hišah je »Domoljub« največji prijatelj, očitku marljivo članico ženske Marijine družbe N8 Mtio nico Kralj Marijo. — V Hočevju je pa umrl zalit ni Član gasilnega društva 70 letni poseslrrik Kaste1« Ignacij; ko so domači molili rožni venec, ga j» zadela kaj>. Obema blagopokojnima naj sveti ve&l >Baška, dosti! Saj že komaj dihaš!« je pripomnila gospa stolnikova. >N'o, drži, gospodična, sabljo, ker li jo iz-bijem.« »Bomo videli!« »Na, poglej!« In zabljica je slrlolala kot plič Baši iz rok in padla z. brenketom na tla lam okrog peči. »To sem jaz sama! Nehote! To ni gospod!« je klicala gospodična s solzami v glasu; zgrabila je v trenutku sabljico in zopet udarila. »Poskusi, gospod, sedaj...« »Na, poglej!« je ponovi! gospod Mihael. In sabljica se je zopet znašla pod pečjo. Gospod Mihael pa je rekel: »Za danes je dosti!« Gospa stolnikova se je začela tresti in piskati glasneje kot ponavadi, Baša pa je stala sredi sobe zmedena in osamljena; dihala je močno, si grizla ustnice in dušila solze, ki so ji nehote silile v oči; vedela je, da se ji bodo tem bolj smejali, če jok spusti. Zato se je hotela na vsak način obrzdati, ko pa je videla, da ne more, je naglo plavila IZ SOl)ft, »Za Boga!« je zaklicala gospa stolnikova. »Gotovo je zbezala v hlev, pa tako razgreta.. Se venk S6' 3 'e 16 Za ni°' KržiSa' ne hodi S temi besedami je odšla, vzela naglo v veži toplo jopico in hitela z njo v hlev, za njo pa je hitet /.agloba, nemiren zaradi svojega hajdučka. Hotela je teči ven tudi Dorohojovska, toda mali vitez jo je prijel za roko. »saj si čula prepoved, gospodična? Ne izpustim te roke, dokler se ne vrnejo.« In res je ni izpustil. A ta roka je bila iz atlasa mehka; gosj>odu Mihaelu se je zdelo, da valovi nekak topel tok iz teh tenkih prstov v njegove kost in ustvarja v njih nenavadno ugodje, zato Jih je držal vedno močneje. Lahna rdečica je preletela lepi Kržišin obraz. »lorej vidim, jetnica je uplenjena!« je rekla. >Kdor bi dobil tak plen, bi ne imel sultanu kaj zavidati, saj bi celo sultan rad dal polovico svojega -netja za tako jetnico.« >Toda ti, gospod, me ne bi poganom prodal!« »Kakor bi tudi duše vragu ne prodal!« Tu je opazil gospod Mihael, da ga trenutna vnema predaleč zanaša, pa je popravil: .-Kakor bi tudi sestre ne prodal!« Dorohojovska pa je rekla resno: »To si, gospod, zardel. Po naklonjenosti sem sestra gospe stolnikovi, bom tudi tebi, gospod!« »Zahvaljujem se od srca,« je rekel gospod Mihael, poljubljajoč ji roko, »saj sem strašno tolažbe potreben.« »Vem, vem!« je ponovila gospodična, »tudi jaz sem sirota.« Tu ji je majhna solza spolzela iz oči in se ustavila na onem malem puhu nad usti. Volodijovski pa je gledal solzico, na lahko osenčena usta, in rekel naposled: »Tako dobra si, gospodična, prav kakor angeli Ze mi je odleglo!« Kržiša se je sladko nasmehnila. »Bog daj, gospod!« »Kakor mi je Bog mili« Pri tem je čutil mali vitez, da če bi ji Se enkrat poljubil roko, da bi mu še bolj odleglo toda v tem trenutku je vstopila gospa Mako-viecka. »Baška je jopico vzela«, je dejala, »je pa tako zmedena, da noče za nobeno ceno v hišo. Gospod /.agloba se podi za njo po vsem lilevu.« n sJn res, gospod Zagloba, ki je na vse načine Baško tolažil in pregovarjal, se ni samo za njo pod. po vsem hlevu, ampak jo je slednjič pregnal iz hleva na dvorišče v nadi, da jo hitreV snrav Hala^ Ne ne no V" K Erffi^^Stt njo kakor veverica fi.V^ Tam je sedla, se obrnila h gospodu Zaglobl in napol v smehu zaklicala: »Dobro, pojdem, če zlezeš, gospo-!, semk»j 1» mene.« »Ali sem mar maček, ti hajduček, da bl ImII po strehah za teboj? Tako mi lorej plačuje! u to, da te ljubim?« »Tudi jaz te ljubim, gospod, toda s strehe!« »Ded svoje, baba svoje I Takoj mi zlez.1 doli!« »Ne zlezem!« »Smešno, kakor mi je Bog mil, da si zmedo tako k srcu jemlješ. Ne tebi, jiodlasica preganji-na, ampak Kmiticu, ki je veljal za mojstra nsl mojstri, je Volodijovski prav to napravil, tudi » za šalo, ampak v dvoboju. Najznamenitejši bor"" vlaški. nemški in švedski se inu niso mogli upirati dlje kakor en očenaš, tu pa si takle brenčal jemlje lo stvar k srcu. Fejl Sramuj se! Žlezi dou, žlezi doli! Saj se vendar šele učiš!« »Toda ne maram gospoda Mihaela!« »Glej jo! Zato, ker je exquisilissinius" v te™, kar hočeš sama znati? Se tembolj ga moraš ljubiti!« Gospod Zagloba sc ni motil. Bašino spoStov* nje do malega viteza je kljub njeni zmedi zra>i. vendar je odgovorila: »Naj ga ljubi Kržiša I« »Žlezi doli, zlezi doli!« »Ne zlezem!« . „ »Dobro, pa sedi tam; povem ti samo, a» gospodično tudi rti kaj brihtno sedeti na ker lahko nudi svetu razveseljiv jirospekt zor)!« , »Ni res!« je rekla Baša in prijela 7, roka jopico. . . u[||ii »•laz sem star, ne boni nad tem oči »K toda takoj skličem semkaj vse, naj se čudijo-»Saj zlezem doli!« je klicala Baša. |rJj Medtem se je Zagloba obrnil na drugo hiše. 81 najizvrstnejši. Luč, prizadetim pa naše sožalje. — V poslednjem fga,! ee je razpasla v naši dolini grda in vsega obsojanja vredna razvada, da »izvestni« ljudje hodijo po vaneh in prisluškujejo pod okni onih hiš, koder Je navadno zbirajo vaščani pri kramljanju. Nekega takega junaka so pretekle noči izsledili v Bruhanji vasi tn z njim obračunali tako, kot taki ljudje ga«lužijo. Ponikve pri Doltrepoljah. Eno preteklih noči je te pogorel do tal svinjak posestnika Perhaja Flori-jana. V svinjaku je zgorelo 10 kokoši, ki so bile »aprie v svinjaku. Prizadeti trpi znatno škodo. V deljo, dne 12. februarja ob 3 popoldne bo gasilno društvo priredilo veseloigro »Trojčki«. Vljudno vabljeni. — Kakor emo doznali, nas bo v kratkem eapustil zadružni zdravnik ln šef poliklinike dr. 007..-. Herfort, ki bo nastopil novo službeno mesto v Kranju. Za njegovo plemenito in človekoljubno 'delo ln za njegov velik trud se mu najtopleje zahvaljujemo. Na novem službenem mestu mu želimo, da bi mu Bog dal mnogo uspehov, sreče in tadovoljstva. Braslovže. Sedaj «> vendar naši ljudje spo-gnali, kateri tednik je res najboljši in največ vreden. Z veseljem so se oprijeli našega »Domoljuba«. Najlepši zgled nam je dala mala vas Gornje Corče, ki je sedaj dobila pet novih naročnikov, tjpamo, da se v jeseni ali še prej tem naročnikom pridružijo še drugi, saj Gorčani vedno »skup držijo.. Pa tudi ostale vasi bodo naroČila naš najboljši katoliški tednik in ga prebirale. Tunjire. Na etavbišču Prosvetnega društva se »talno večajo kupi kameuja, ravna se zemljišče, tako da bo tudi okolica, kjer bo »tat naš farni dom, lepo izgledala. Fartje si tudi urejajo svojo letno telovadišče v gozdiču zraven doma. — V nedeljo 29. jan. je bi! ustanovni občni zbor ga-»ilske čete in kakor kaže vnema mož in fantov 4uol in Dolsko. Na sestanku, katerega 6e je udeležilo tudi mnogo drugih domačinov, »o obravnavali, kako doseči od naših oblasti, da »o Sava, katera nam je napravila že milijone ško-06, res pravilno regulira. Prav je, da so se občine M vzele za to, da j« tudi njih dolžnost, da branijo imelje svojih občanov ln da jih varujejo še pred vedno večjo škodo, ki jim preti. Sava ja rarajim posestnikom vzela od črnuškega mostu do vasi H rastje že do 300 ha najrodovitnejše zemlje. Ul> povodnji kmetje žalostno gledajo, kako eo pogreza v valove kos za kosom njihove zemlje. Kjer je prej dobival toliko voz sena, stelje in drv, je sedaj kupe naplavijenega gramoza. Najbolj prizadete so vasi Stožice, Mala vas, Tomačevo, Jarše, Obrije, Šmartno in Hrastje. Pod vasjo Obrije jo struga Save široka 950 m. To je številka, ki jasno priča, kakšen udarec je to za naše kmetije. Z resno regulacijo Save je potrebno pričeti pri črnuškem mostu, za kar je pa potreba več milijonskega kredita. Odbor, kateri si je izvolil za predsednika A. Bolta iz Sinartna, je sklenil storiti vse potrebno, vplivati na oblasti tn prositi tako glasno, da ee bo slišalo v Belgrad, kamor teko naši milijoni, da so nam potoni pravilne regulacije Save obvaruje naše imetje. Zdrav in vesel obhaja Valentin Stopar 80 letnico svojega življenja med svojimi štirimi še živimi hčerami iu sinovi, ko jih je pa šest že pred njim odmrlo. Rojen je bi! v Repnjah 11. februarja leta 1869., ki jo prav sedaj preurejajo. 50 let je bil cerkvenih pri sv. Tilnu, mnogo let odbornik in delaven član vodiške Hranilnice, mrliški oglednik. Na »Domoljuba« je bit naročen oa njegovega začetka, katerega še sedaj od prve do zadnje besede prečita. Prebira pa še tudi druge časopise. Celo življenje je bil delaven, tako tudi pr! svojih osmih križih še vedno pomaga z veseljem in lahkoto svoji hčeri pri večjem kmečkem gospodarstvu. Tudi ml mu želimo še mnogo, mnogo let v zdravju in veselju! Ivanci v Prekmurju. Marsikdo misli, da spimo na prosvetnem polju, ker »o nič ne oglašamo. »Domoljuba« imamo zelo radi ter emo ga ie poznali pred svetovno vojno. — Lansko leto smo zelo slovesno )>osvetili novi gasilni dom, ki je kras Ivan-cem. Stoji v sredini vasi z 8 m visokim stolpom; Ima dvorano, ki jo uporablja Prosvetno društvo. Za gasilni dom nam je mnogo prispeval naš narodni poslanec dr. Klar, ki je naš rojak. — Ga- >Za božjo voljo, nekdo gre«, je rekel. In res, izza vogla se je prikazal mladi gospod Novoviejski; prijahal je bil in privezan konja pri Stranskih vratih, sam pa Je šel okoli hiše, da bt vstopil pri glavnih vratih. Ko ga je Baša zagledala, je bila v dveh skokih na tleh, toda bilo je ža! prepozno. Gospod Novoviejski jo je videl, kako je skakala z lestve; Cbstal io zmeden, osupel, zardel kakor dekle; prav tako je obstala pred njim Baša. In kriknila Je naglo: 'Druga zmeda I« Oospod Zabloda, ki se Je zelo zabaval, j® ns-saj časa mežikal s svojim zdravim očesom, Bled-»ji« pa Je rekel: »Gospod NovoviejskI, prijatelj našega Mihaela in njemu podrejen, to pa je gospodična Lest-venska... fej!... gem hotel reči: Joziorkovska!« NovoviejskI se Je hitro zavedel ln ker je bil kljub svoji mladosti vojak bistrega domisleka, se 1» priklonil, pogledal prelepo prikazen in rekel: >Za Boga, rože cveto na snegu v Ketlingovem Vrtu.« Baša pa je med poklonom zamrmrala sama Pn sebi: *Za drug nos. kakor je tvoj!« Potem je rekla zelo ljubko: »Prosim v hišo!« In šla je sama hitro naprej, stopila naglo v joho, v kateri js sedel gospod Mihael z ostalo družbo, in zaklicala zabavljivo, mereč na rdečo »uknjo gospoda Novoviejskega: »Kalin je prileteli« Potem je sedla na stol, dela roke v naročje in •osnila usteca, kakor se je spodobilo za skromno 'n dobro vzgojeno gospodično. Gospod Mihael Je predstavil mladega prijavlja sestri in Kržiši Drohojovskl; ko pa je ta zagledal šo drugo gospodično, sicer drugačne vrste, J Pra,y ,B,to nenavadne lepote, se je drugiŽ sme- Vendar je to zakril s poklonom in do M ei del videz duhovitosti, je segel z roko do brkov, ki mu pa še niso rasli. Zavihal je torej s prsti nad ustnico navzgor, se obrnil k Volodijovskemu ln mu pripovedoval, čemu je prišel. Gospod hetman veliki je namreč nujno želel videti malega viteza. Kolikor si je gospod Novovievski mogel misliti, je šlo za neko vojaško funkcijo"; hetman Je namreč pravkar prejel nekaj listov, in sicer od gospoda Vilčkov-skega, od gospoda Silnickega, od polkovnika Piva ln od drugih poveljnikov, razmetanih po Ukrajini in Podolju, obenem t obvestili o krimskih dogodkih, ki se niso napovedovali ugodno. »HanM sam ln sultan Galga, ki je t nami sklenil pogodbo v Podhajcah,« je pravi! dalje gospod Novovievski, »hočeta pogodbe držati; toda Budžiak le šumi kakor čebele v panju, kadar roje. Prav tako vstaja burja med bialogrodsko ordo"; ti nočejo poslušati ne hana ne Galge...« »To mi Je gospod Sobieski že zaupal in me vprašal za svet«, je rekel Zagloba. »Kaj pravijo tam 6edaj o pomladi?« »Pravijo, da se s prvo travo gotovo zgane ta golazen, ki jo bo treba znova gnesti«, je odgovoril gosjiod Novoviejski. Pri teh besedah Je naprayil strahovito bojevit obraz in začel tako brke vihati, da mu je gornja ustnica kar zardela. Baša, ki je bistro gledala, }e to takoj opazila; pomaknila se je torej nekoliko nazaj, da bi Je gospod Novoviejski ne videl in bi se še naprej brke vihal, ter začela oponašati mladostnega viteza. Gospa stolnikova Jo Je takoj z očmi ostro pokarala, obenem pa je začela drgetati, 8 silo zadržujoč smeh; gospod Mihael si je prav tako grizel ustnice, Drohojovska pa je oči povesila, da so ji dolge trepalnice obsenčevale lici. " nalogo. tatarski vladar. u tolarsko vojaštvo. silska čela Je imel« 14. januarja občni zbor, na katerem je bil izvoljeni nov odbor. Dne 22. Jan, smo imeli v gasilski dvorani predavanje o stru* penih plinih. Predaval je šol. upravitelj. Nov to* vorni avto je naročil Jožef Ko«, kar bo za na« kraj velikega pomena. Poleti nameravamo povečati eta* ro kapelo av. Janeza Kretnika. Studenee pri Sevnici. Iz Ljubljane je prišla žalostna vest, da je v bolnišnici umrl Bonifer Fran, bivši občinski sluga. Naj mu sveti večna luč! -4 Preteklo nedeljo so imeli gasilci svoj občni zbor. Razgovarjali so ee med drugim tudi o graditvi gasilskega doma. - Ljudje se pri nas prav pridni ženijo, kar J parov jih je bilo naenkrat oklicaiiih. Vsem želimo obilo sreče. Kolovrat. Na svečnico je obhajala najstarejša faranka Močnik Marija, pd. Velnova mama svoj 86. rojstni dan. Kljub visoki starosti Je šo never* jetno čila in razgibana. Mož ji je že davno umrl, sinovi in hčere so pa tudd daleč od rodne hišiaef nekaj jih je v Ameriki, sin Matija pa je višji policijski nadzornik v Ljubljani. Vsi jo gmotne) zelo radi podpirajo, da zdaj v starosti brezskrbno živi. Se vedno brez očal rada prebira naše k a to? Iiške liste. To zimo jo je sicer bolezen, za nekaj časa položila na posteljo, toda njena močna ln od? ponna narava jo je rešila bolezenskih težav. Naj ji dobri Bog še nakloni mnogo zadovoljivih let^ — V nedeljo 29. Januarja Je imela gasilska čet« svoj redni letni občni zbor. Iz poročila je razvidno, da je ta začela živahno delati. Po prizadevanji* predsednika Zupančiča si je nabavila novo brizj galno. Za Kolovrat napredek gasilske čete že riS radi tega mnogo pomeni, ker je to dokaz, da sozna v stepi in ume hoditi v travi ln planiti na ordince kakor kanja na jerebice,« ja dodal gospod Volodijovski. »To je nenavaden čefe nik! Tatar se mu v stepi ne pritaji!« je doleteli pohvala iz tako slavnih ust vpričo gospodičen. Bil pa je pri tem ne samo stepni kragulj, a m j pak tudi lep dečko, črnikast, od viher ožgan. N& obrazu je nosil brazgotino od ušesa do nosa, ki bil zaradi udarca na eni strani tanjši nego nž drugi. Imel je bistre oči, vajene gledati v daljavo, nad njimi močno črne obrvi, ki so bile nad nosouj zrasle ln tvorile nekak tatarski lok. Na obriti glt^ vi mu je vihral črn, uporen čop. Baši je ugajal pd govoru in postavi, vendar ga kljub temu ni nehali oponašati. »Prosim!« je rekel Zagloba. »Milo je videfl starim, kakor sem jaz, da raste mlajše pokolenjg nas vredno.« »Še ne vredno!« je odvrnil Novoviejski. »Hvalim tudi skromnost! Kmalu bomo videli« kako začno gospodu poverjati manjša poveljstva.^ »Kaj še!« je zaklical gospod Mihael, »saj jtl že bil poveljnik ln je groinil na lastno roko.« Gospod Novoviejski je začet tako brke vihat}, da bi si bil skoraj ustnico izruval. Baša pa, ki ga ni spustila iz oči, je prav taka dvignila obe roki do obraza in ga v vsom op®" našala. Toda bistri vojak je v kratkem opazil, ife uhajajo vsej družbi pogledi na stran, tja kjer sedi nekoliko za njim tista gospodična, ki jo je vMm aa lestvi, ln takoj so Je domislil, da najbrž oni tam k®' skrivaj proti njemu kuje. (Nadaljevanje pribodnjl&J »sak. Dolžnost vsakega katoličana je, da naroča tn čita dober časopis in zavrača veri in cerkvi sovražne liste, ki jim je na tem, da »ljudske mase zavedejo v »modenKK poganstvo. — Povsod odobravajo to, da bi ee trošarina sladkorja znižala. Obdavči se naj pa tobak, ki res ni toliko za življenje potreben, ampak škodljiv. Pomislimo, keko rade imajo naše dobre mamice svojo l;ubo pijaoico kavo, ki jim sladi življenje. Ali jim po raznih težavah to odrekamo? Mi zahtevamo, da se sladkor poceni, kar bo vsem v korist. Male Dole pri Vojniku. Dne 8. febr. je pri dobrem zdravju obhajal 60 ietnico življenja katoliško zaveden mož Potočnik Jožef. V svoji preteklosti je mora! mnogo trpeti, a zaupal je v vseh križih in težavah na Boga in ni nikdar obupava!. Saj je službova! tudi pri blagopokojnem g. župniku Po-tovžek Jožetu v Vojniku. Se danes je prav tako delaven in ni spremenil značaja V bodočnosti mu želimo obilo blagoslova, da bi še dočaka) 70ietnico il3 še več! Št. Gotard. Gibanje prebivalstva naše župnije v preteklem letu nam kaže sledečo sliko: Rojenih le bilo 28. umrlo 14. oklicani so bili 4 pari, poročena pa 2 para. V letošnjem letu pa je \ semosročjii že 3 farane poklical iz naše srede. — Teča . ki cs je priredila krajevna Kmečka zveza, je izredno lepo uspel, saj je bilo preko 100 udeležencev. Drugi de! kmetijskega tečaja t»e bo vršil dne 14. februarja v St. Gota-du v cerkveni dvorani Predavanja bodo obsegala: gnojnične jame. travništvo in pomoč pri bolnih živalih. Pričetek ob 8 zjutraj. Vabljeni! — Krajevna kmečka zveza Trojane bo imeia svo; redni občni zbor v nedeljo, 12. februarja po prvi sveti maši v Št Gotardu. Vabljeni člani in tudi nečlani. — Popoldne. 12. februarja, po litaniiah vprizori dramatični odsek Prosvetnega društva igro »Izpod Golice«. — Vabljeni! Brežice. Smrtna poslanka kosi zadnji čas pri nas tudi med najboljšimi. V sredo. 1. februarja smo pokopali 63 letno Zorko Ano, ženo posestnika in železničarja v p. iz Gor. Št. Lenarta, ki je bolehala že dalj časa. Pokojna je bila skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati svojim otrokom. V petek, 8. februarja pa smo položil k večnemu počitku 67-letnega Kastelica Jožefa, posestnika iz Cundroves. ki je po kratki bolezni kljub operaciji v ljubljanski bolnišnici podlegel. Pokojni Kastelic je bil vzoren gospodar in skrben družinski oče svoji družini Kakor je bil sam vedno in povsod neomajno odločen, tako je tudi vzgoji! svoje otroke 3 sinove in 3 hčere v strogo krščanskem duhu. Bi! je vedno zvest naročnik in čitateli naših katoliških iistov, ter zaveden član bivše S] Prezidavanje nadžapmjske cerkve v Moravčah je tudi streha ln ostrenje na prizidani In lwv,tnil/i!i ' '/ u m /I» to riiob ■>•.:_ i . ' Cerkev ev. Martina v Moravčah je bila nekdaj podružnica pražupnije sv, Mihaela v Mengšu ter e spadala pod cerkveno nadoblast Ogle,a ve« do obstoja oglejskega patriarhata. Kdaj je bila zidana kakor tudi točno letnico ustanovitve morav-ške tare je zaradi pomanjkljivosti zgodovinskih virov težko določiti. Vsekakor je že olistojala v drugi polovici 13. stoletja, kjer srečamo prvega župnika, Vitiga de Lilgemberch. ki je bil član domačega plemstva Lilienbergov na Limbarski gori in v Belneku. Za časa cesarja Maksimiljana konec 15. stoletja so |>ostale Moravče cesarska__žup-nija. Po razpustu oglejske patriarhije leta 17ol je prešla moravška župnija pod cerkveno oblast goriškega nadškofa Požar, ki je lela 1761 močno poškodoval župnišče, je uničil nedvomno mnogo važnih zgodovinskih iistin V dekanijo je bila povišana moravška župnija leta 1783, kjer zasledimo prvega dekana v osebi Andreja Ignacija Pocepka, IVkia: i je bila !eta 1787 podrejena ljubljanski škof.ji ter je štela že sredi 19 stoletia nad 23.000 prebivalcev. Ob potresu leta 1895 je bi!« moravška farna cerkev hudo prizadeta. 2e takrat je bila prezidava nujno potrebna. Dobili bi bi!i tudi izdatno podporo, ker je bila fara tedaj cesarska in bi bila država nosila dve tretjini stroškov. Na žalost pa prizadevanja tedanjega dekana Kajdiža zaradi odjtora ne-katerih farar.ov niso uspela. Zgradiil smo le oba porušena zvonika s pročeljem, cerkev pa je ostala takšna, kakor je bila. Razna popravila so vzela doslej več denarja, kot bi bilo stalo takrat vse zidanje Danes je cerkev v prav slabem stanju. Raz-poklina vzdolž oboka kaže, da se pogreza leva stena in je nevarnost, da se obok poruši. Slaba dave so številni koti in vidi na oltar in na prižnioo ter in hodniki!]; zaradi zaniakanja ob deževih"*'11'!! pada podstrešni zidec. Curkov j« bj(a ,>,. f4™ dana v gotskem slogu. Posledica večkrat/ ■«?!»«». od kelor Tu .,_„ --------- - inico ter ee tudi dovolj ne razumejo. Vsa cerkev je dolga in i9 tesen in neroden je zlasti prostor pred velik' tarjem. Tudi okna so ne dajo več dobro iSjj Cerkveno predstojništvo je sprevidelo 1 Z po 40 letnem odlašanju pri mora no nekaj u'fer.i Nabavilo si je načrte za predelava«!.. L ij* bi znašali skupni stroški 430.000 din! Poravna?1« jih bilo treba v osmih letih s 43% poviškoisik klad na davčno podlago moravške žuimiie w ša približno 100.000 din. V ta namen je bilo S cano 30. januarja javno (»svetovanje na kraju i! meni, kamor je prispela tudi Btavbna komisija Jl činski odbori z župani, cerkvena ključarja j« £ go drugih faranov. Stavbna komisija je umloiit potrebo prezidavanja in sprejela od ftkofijatva ft odobrene načrte, za kalere so se složno izreki! tai vsi navzočni farani. Glede časa ?a zbiranje Jo narnih sredstev so se končno zedinili na dobol let tako, da bodo prva štiri leta pobirali M V nastopnih štirih letih pa"bo treba » razliko med nabrano in določeno Kdor hI ves ztic*w*k plačal naprej, bi mu pri davki seveda ne bilo treba odplačevati. Izvolieni ritasba o«lt>or t>o ba|e že letos začel pripravljati pmrs&sl material in zbirati prostovoljne prispevke, trmo tudi na pomoč banovine In države, ker Ik morsrlii okolica izrazito kmečka In revna. Računamo a darove mnocih naklonjenih domačinov in roakoi ki s sveiu in svoje ožje doru9> vine še niso pozabili. doklado ravnati SLS iin sedanje JRZ. Naj počivata v miru. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! Vojnik pri Celju. Zbiralna akcija za nabavo Hovih zvonov pri cerkvici sv. Tomaža lepo napreduje. Saj je znano, da je podružnična cerkvica sv. Tomaža ena najrazglednejšib točk v novocerkovški dekaniji. kamor rado pohiti staro in mlado. Edinstven način, kako pomagati cerkvici s kakim darom za zvonove si je izmislila starejša ženica iz tukajšnje okolice. Stara navada v teb krajih je namreč bila, da so hodile žene in dekleta, zlasti iz okotelskih krajev sem »Svečnieo pet'«. Tudi ta ženica je na tak način zbirala darove češ, ker je revna in sicer nikdo ne bi plačal zvonenja takrat, ko bo umria. Ljudje so jo z veseljem sprejemali. — Zvonovi sicer ne bodo težki, vendar bodo stali oarog 40.000 din. Večie vsote bodo prispevali zlasti botri. Zvonove bi radi. do maja že dobili. — Letos ee bo vršil v Vojniku okrožni tabor celjskega Fan- tovskega in dekliškega okrožja. Ob tej priliki bomo tudi praznovali 20 letnico ustanovitve F. O. v Vojniku; 10 letnico postavitve Orlovskega doma v Vojniku in blagoslovitve prapora. Domači fantje in dekleta se že marljivo pripravljajo, da po 10 letnem prisiljenem molku znova pokažejo svoje močt. Škotja vas pri Celju. Občinske doklade se IkxIo z novim proračunom nekoliko povišale Da ne bo krivih tolmačenj, je treba nekaj pojasnil. V zadnjem letu so se odcepili od naše občine kraji krog Sv. niaža, t. j. katastrska občina Sy. Tomaž, še prej pa Vojnik-okolica, Ti kraji imajo bolj kmečki značaj, zato občine ne rabijo toliko kot kraji z delavskim naseljem. Saj je znano, da ie Imela občina Celje-okolica pred spojitvijo z me3tom sorazmerno najvišje doklade. Saj se je ekupni davčni predpis naše občine znižal od lanskega leta za 11.550 din. Dajatve pa so narastle. Prispevek ubožnemu skladu je na-rastel za 4.046 din, ravnotako tudi ostale socialne dajatve. Je že tako. Iz kmečko-delavske občine se spreminjamo v novo občino, ki bo že jutri nosila nov naziv: delavsko-kmečka. Struge. Nedavno je nenadoma umrl Brari? Viktor pos. iu čevljarski mojster v Strugah. Pokojnik je bil vzoren krščanski mož. Bil je stalen naročnik »Domoljuba«. Političeno je trdno in vedno stal na naši strani. Sveti mu večna luč! — Pred kratkem je uprizorilo Katoliško prosvetno društvo naznanila , , Na .°T,Bliah p» Podnariu bo v torek, dne 11 februarja 1939., na sv. Valentina dan, veliki vsa-cerkveni shod. Sv. maši bosta ob 7 in 8 Ob 10 bo pa pridiga in ev. maša. Nazadnje pa darovanje za cerkev. Častivci in častivke sv. Valentina ne zamudite lepe priložnosti! Ji™ !C.T (mpek!t »»branje vabi svoje «ane u, tudi druge, ki še niso člani - prav J>-•et.no «> vabljena dekleta in fantje - na kmetijsko zadružni tečaj, ki se vrši v pitek, dne 10. februarja, ob 8 zjutraj, in na občni zbor, ki se vrši v 12' februarja po prvi maši v Cv nega zbora *'PŽite 66 MneelJlv<> „ . Du,'°™« raie «» dekleta so t Domu Brezmadežne od 25 februarja do 1. marca in od 2?. marca 28. marca. Za žene od 18. do 22. marca. Začetek »večer prvega dne, sklep zadnjega dne zjutraj. Oskrbnina 85 din V to vsoto je všteta tudi vožnja iz Ljubljane v Malo Loko in nazaj. Prosimo pri-glasite se vsaj do 6 dni pred začetkom, da se vam lahko še pravočasno odgovori. - Mala Loka pr Ihanu, p. Domžale. - Vodstvo č. ee sv Križa n Zveza Maistrovih borcev v Maribor« vabi vse ertanuiei° v ormoškega sod- nega okraja In so se v prevratni dobi leta 1918-19 zbor OdsoVn 7 »f m'i6' na "Sianomi občni detio 15 f i ZveZ® M;'1Str<,vih ^ev, kt bo v ne-borce ki mnr'? t IK> rani 8V ! kluT arsriršrrF-* i« fe v tisku in bo iTčna Ko um',rfk'. za<1n,Ra- in me-slogu ter igro »Mlinar in njegova hči« g prav dobrimi.}* hom. Fantovski odsek pridno telovadi. hm je letos prav ugodna. Podjetni inoije in iaeljtn pripravljajo, da bodo letos zopet žgali apno, ki* lahko proda. Caglič v Slavoniji. Ravno na svefriico m» ključili pobožnost sv. misijona, katera je prs Da »Domoljub« vedno napreduje, ee vidi po tU ko vsako leto v večjem obsegu izhaja. Tako j letos začel prinašati prilogo v slikali, kar mu del* prav lepi okras, ln pa tisti prostorček m! Je Rit všeč v katerem pišete o av. evangeliju. Lepe P» zdrave vsem bralcem »Domoljuba«, posebno p onim iz ruške fare, pošilja Jožef. Celje. V nedeljo, 12, februarja bodo v Celju J» stovall Veliki Frančiškov i križarji gimnazijski jaki. V mestnem gledališču bodo vprizorili liri« zgodovinsko dramo »Marijin vitez«. Celjani Id «# »ki okoličani se še dobro spominjamo pretreelji* igre »Krik uničene mladosti«, ki so jo ljubljen® križarji lansko leto s tolikim uspehom igrali r ?>lf skem mostnem gledališču. Naval je bil lansko.'** tako velik, da je moralo na stotine ljudi oditi W vstopnic. Letošnja igra »Marijin vitez« 5>o še mM-go lepša in še veliko bolj zanimiva, ker je vz(ta« naših razmer. Fantje nastopijo v krasnih vilaiB nošah. Igrajo pa res kot poklicni Igralci. Celi« u okoličani, ne zamudite lepe prilike! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru » priredilo 3. sestanek, ki se vrši v nedeljo, «" 12. februarja ob 9 dopoldne v Kat. domu. j» sestanku bo predavanje o najvažnejših vpraW poljedelskih proizvodov, kako doseči večji dom spravljanje in prodajE. Predaval bo višji svetnik Primož Simonič iz Ljubljane. 7. ozirom" naše razmere, kt smo odvisni od poljedolsM P izvodov, je to predavanje zelo važno, na Katertj. opozarjamo vse Člane organizacij in prijatelje, se udeleže lega sestanka v velikem Števil«. , Bogojina v Prekmurja. Dne 8. februarji r Imel gozdarski referent \r Murske Sobote i^ predavanje o negi gozda, o pomenu gow> , podnebju. _ ZZD je imela sestanek v 1» dne 5. februarja. Govornik je podal navod'«. ^ katerih naj se naši delavci in delavke ravn»l» Franciji In Nemčiji. V t a a I- o h ( i o »Domolj o b«*' Iz naših društev Fantovski odsek In T>ek. krožek uprizorita na ploino ie'jo »Lumpaclja Vagabuuda< v nedeljo in 19./II., obakrat ob 8 popoldne. Prijatelji meha, vabljeni 1 i Sora. Fantovski odsek v Sori priredi v ne-oljo, dne 12. februarja t. 1. dve borki: »Kisle go-< in »Advokat«. — Vai nafti prijatelji vljudno abljenll i Radomlje pri Kamniku. V nedeljo, dne 12. februarja ob 8 popoldne gostujejo v tuk. Prosvetnem tJoniu igralci Prosvetnega društva iz Dola pri Ljubljani, kjer bodo vprizoril! štiridejansko komedijo: »Konec stanovanjske krize«. Prijatelji smeha vljud-po vabljeni I i Sv. Gregor. Prosvetno društvo vprizorl v ne-Beljo, 12. t. ni. ob 3 popoldne najnovejšo komedijo Ilutalci« v treh dejanjih. Kdor ee hoče zares od roa nasmejati, uaj pride v nedeljo v naš Prosvetni Bom I i Hrasije. V nedeljo, dne 22. januarja je bi! ibčni zbor Prosvetnega društva, ki je zelo lepo uspel. V nedeljo, dne 5. februarja srno priredili ro »Politikant«. Prav od srca smo se nasmejali. Eu prihodnje pripravlja naše društvo igro »Po* jdrli križ«. Društvo prav marljivo dela. I Nova Oselica, Dne 12. februarja bo Prosvetno ruštvo priredilo veseloigro »Bulalci« ob 3 popoldne v Prosvetnem doinu. Vljudno vabljeni! i Horjul. KatoliJko prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 12. februarja Linharlovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Začetek ob pol 7. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj nikar ne ostane doma. Pred igro bo še narodno petje. Vabljeni vsi, zlasti okoličani. i St. Jurij pod Kutnom. Prosvetno društvo ■vprizori v nedeljo, dne 12. februarja po deseti maši nad vne zabavno veseloigro za predpust »Dva Jiara se ženita«. Igra se ponovi na pustno nedeljo, 10. februarja ob 2 popoldne. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj je i;e zamudi. Vabljeni tudi iz so-(ednjih župnij. i Ponikve pri Dobrepoljiili, Gasilska Ž«ta Ponikve priredi v nedeljo, dne 'ebruarja ob 3 popoldne v gasilnem domu bu. v treh dejanjih [»Trojčki«. Vljudno vabljeni vsi okoličani. i Urezov.ca. Katoliško prosvetno društvo bo redilo v nedeljo, dne 12. februarja ob 3 popolne in H zvečer v Katol. domu komedijo »Dva para ženita«. Vso na.Se prijatelje vabimo, i Begunje pri CcrknicL V nedeljo, dne 12. fe-pruarja ho pevski koncert. Vršil se 1)0 v Cerkvenem domu. Pričetek ob 3 popoldne — po večer-nirah. Nastopijo mladinski, mešani, ženski in moški ziior. i šmarjeta pri Novem mesta. Prosvetno dru-Itvo !>o priredilo v nedeljo 12. februarja ob pol treh popoldne igro »Dobravo« v gasilnem domu. Vstop bo dovoljen saino odraslim. Igra ee bo ponovila v nedeljo 19. februarja ob istem času, in sicer za otroke in ostalo občinstvo Vljudno va-Bljenl. — Fantovski odsek ln Dekliški krožek ee prav pridno pripravljata za nastop, ki bo predvi-doma na binkoštni ponedeljek. Fantje imajo telovadbo ob sredah in sobotah zvečer, dekleta pa ob nedeljah popoldne. Prav tako se pripravljajo mladci in mladenke. i Moravče. Občni »bor krajevne Kmečke zveze bomo imeli v nedeljo 12. februarja po prvi maši v Ljudskem domu. Vabimo vse, ki se zanimajo za »aše stanovsko gibanje, tako može in fante, kakor »udi naše žene in dekleta. Pridite, da poživimo mašo kmečko misel in ei priborimo pravic, katerih prav naš stan tako občutno potrebuje. i Laško. Žrebanje naše loterije bo torej nepreklicno 19. februarja ob 8. popoldne. Vsi, ki niste razprodajah srečke, jih nemudoma vrnite, kor jih «oma primanjkuje. Tisti, ki ste naročili srečke neposredno od loterijskega odbora, svoje obveznosti takoj poravnajte; srečke, ki bi ne bile poravnane do 19. februarja (poštni žigi), so neve-iixC"' in zapadejo v slučaju izžrebanja v korist čustvenega doma. Izžrebane številke bodo objavljene v naslednjem »Domoljubu«. i Šmartno pri Litiji. Pri naa bo 12. februarja V? prvi sv. maši v Društvenem domu občni zbor Krajevne kmečke zveze. Vsi člani, pa tudi drugi, vas zanima, ste vabljeni, da so tega svojega Občnega zbora udeležite. Pridite vsi možje in rn žene, dekleta in fantje in z veliko udeležbo Pokažimo našo kmečko zavesti i Vrhnika. Največja zabavna prireditev letoš-»jefia predpusta na Vrhniki bo v nedeljo, 12, t. m. v Prosvetnem domu. Dramatični odsek bo uprizoril sijajno Gogoljevo komedijo »Jtenitev«, pri kateri sodelujejo samo stari igralci, ki jih nekaj od njih že več let nismo videli na deskah našega odra. Fantje in dekleta bodo pa poskrbeli za ves ostali program in za čim boljšo postrežbo pri veselici, ki bo sledila gledališki predstavi. Vsa prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Začetek je ob pol 8. zvečer. t Prosvetno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. ob 15 v prosvetni dvorani Šaljivo igro »Gosposka kmetija«. Prijatelji poštene zabave, napolnite novo prosvetno dvoranol i Žalna. Prosvetno društvo priredi 12, februarja ob 3 popoldne v društveni dvorani burko: »Cevljarjeva Liza«. in komedijo: »Babilon«. — Prijatelji poštene zabave in smeha bodo prišli na avoj račun. Ker je-ttstl dobiček namenjen za nabavo orodja Fantovskemu odseka, >te vsi vljudno vabljeni, da na« počprete. 1 Buik« ssa Dolenjskem. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 12. februarja popoldne v »Dvorani« dve veseloigri: »Prisiljen prstan je zaničevan« ter »Ceber* u času primernem predavanjem. Vabljeni domačini in okoličani! radio ljubljana Četrtek, 8. febr.: 18 Sramel »Skrjanček« —• 18.40 Slovenščina za Slovence — 20 Ljubljanski pevski jazz-kvartet. — Petek, 10. febr.: 18 Ženska ura: Vzgojna vprašanja — 19.50 0 naših izseljen« cih — 20 Prešernov spominski večer — Sobota, 11. febr,: 19.40 Ukrajinska vetaja — 19.50 Beseda k prazniku — 20 0 zunanji politiki — 20.30 O žabah, klobasah in drugih rečeh Kmečki pisati večer. — Nedelja, 12 febr.: 915 Prenos cerkvene glasbe U franč. cerkve — 9.45 Verski govor 17 Kmet. ura: Preprečevanje jalovosti in zdrav* Ijenje jalovih krav — 17.30 Pevski krožek Vič —i 19.50 Koncert vojaške godbe — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih igra Radij. orkester, —t Ponedeljek, 13. febr.: 18 ?aberki iz vsakdanjega zdravstva — 18.40 Umetnost v Prekmnrju — 19,50 Zanimivosti — 20 Viktor Parma: Povodni mož, Lepa Kunica. — Torek, 14. febr.: 18.40 Nov nažm vzgajanja — 20 Slovenski vokalni kvintet — 20.45 Harmoniko igra Jožo Jurman. — Sreda. 15. febr.i 18.40 Sestav Slovenije po stanovih — 19.50 Priso« dopisni kotiček. Mali ogjlassillc. Vsaka drobna vrstica ali ni« prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuiejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase se plačuje naprej. Prodam hišico z vrtom za 25.000 din. Eržen, Vrhnika, Klanec št. 24 Z SlUŽISinji fet^vajeni vsakega dela ter samostojnega gospodinjstva iščeta mesta na večjem posestvu ali župniku za skupno. -Ponudbe poslati upravi Domoljuba pol »Zanesljivi« št. 183«. sredinih le!, za k živini in poljska dela sprejmem. — Gostilna Gabrijelčič, Brezje. Rfnali v dobrem sta-w»p81| nju ugodno naprodaj. Bo št ar Jože, Suha št. 2, Kranj. Smokuč 28, p. Žirovnica HOB| MM C "g?* 3 leta star. črn, jahalni, ae proda po zmerni ceni. - Vprašati: Župni šče Tršče pri Cabru. Hlanra vajenega konj, niapco jn poljskih del sprejmem takoj. Zad-nikar Viktor. Hruševo št. 14. p. Dobrova pri Ljubljani "Telenega protia več tisoč kg ugodno proda. Lovrenc Janša, Pleši vica 11, Brezovica. Ersio Kravo prodam. Stanežiče St. 83. Služkinja dela, pridna in pošiena dobi službo takoj pri dobri krščanski družini. Naslov v upravi lista pod 1478. »p roj onem takoj. Oskrba v hiši. Franc Na-dizar. mizarstvo, Kranj Kflhilfl leP°' brei°- Pr0" nODIIO da Joža Udir, Sp Besnica 21, Kranj. $Mnhirn 8 mesecev sta 6PBDIC0 ro prodam. -Vaše št. 23, Medvode. Pastirja 1efre°g^ vajenega živine sprejmem. - Plača utrodna. Peterca Jože, Vevče 28, Dev. Mar. v Polju. Prodam govoru. Anton Habjan, Savska 10, Domžale, Posestvo prodal na lepem kraju Dolenjske za 75 000 din. — Vprašati: Ozimek, p. Zagradec štev. 25. pT^znatkelt-' pedo, moški šiv. stroj, znamke Singer, fotoaparat 9X12 z iivrstno optiko, gramofon boljše vrste. — Poizvo se pri A. Bohincu, Trata 5, p. Gorenja vaa. Sprejmem talioj čevljarskega vajenca. Marol Franc. Zdenska vas 9, Videm - Dobrč-polje. Kupim vsakovrstno zlato zlatniki F. Čuden, Prešernova ulica št. 1, Ljubljana. Halonpsi za čevljarsko ilOiSIHiS obrt sprejmem takoj I Hrana in stanovanie preskrbljeno. Franc Vidmar, čevljar Medija - Izlake. Sadne škropilnico samodelno. rabljeno, kupim. — J. Trampuž, Črnuče, p. Ježica. Rmerko posestvo radi družinskih razmer naprodaj, prosto vseh bremen, z vsemi pri-tiklinami ali brez. Redi se 5 glav goveje živine. Informacije da lastnik: Pretnar Florjan, Zg. Dobrava t, Podnart. Fanta 0(1 14 do 16 Mi. pličitai Mitji B»?tltsS, HERSAN - ČAJ «nnet do««' rdr.vle . bodite svolstev rMUlBlii , noUinl ob MENI '"F.[,:A (rotnssru«-SBtNBGA PEBll^ >, „ tal. eljel V»m bo ol«JW » DKBB-Vrni irorda n8U'r.so,i VITKI' Tedaj X bolrtlo. REV- He««» ''J,SSTln* HF.MOROl- RIOSK1.EROZI ne D1U («>*'» " raj dobro ste. d« 1« .HftS)LENJl! sredstvo prt P«*"'^.DVlCt - Ulur.A. JfTER ln Vi' samo J Hersan U1 «« H v vseh izvirnih ®«tvvajtk brci-ek»f»h. ,„ vzorec platno BROS'™1; zaGREB K.Mi.MnoT^.M«^. WM S1 v raznih barvah za plesne obleke, enobarvni baržun in opremo perila za neveste, ima po zelo nizkih cenah na zaiogi DblaCilnica za Slovenijo - Ljubljana Tjrševa cesta 29 (hiša Gospodarska zveze) Fige zopet dobile po nezvišani ceni, kakor tudi pri tvrdki Fran Vogalnih. LjufeSjasi T v r š e v a (Dunajska) cesta 33 Nov redilni praiek >REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec ai lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo t zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 0 din. po pošti 12 din: 3 zav. po pošti '24 din. -Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kanajiibljaiia. Židovska ul.1. Pazite: pravi >Redin< se dobi samo v zavitkih * napisom »Redin«. Prosjak je stal na koncu ulice ter vrtel Iiino M.morle_prie| mogočen go.pod, ki pa komiku ni nič dal. .>Vi- mi *e nič ne daste moje godbe ne bodite,< je vpil vsa i po faktu m njim lajnar. Crraf gaber Premera in 120 cm dolžine naprej >0^a7naVSak° "U,OŽino- - Ponudbe po, rya! Ra »Pravo Domoljuba štev 20 09 IZ februatja ob t. uri poji 18 glav živine »Monblotit pasme« na Studencu 1. Dev. Mar. v Polju. JABLUS" za jabolčiit 99 Ako bosle imeli pijače za domačo uporabo premij ako je Vaš sadjevec kisel, vse to si lubko poa* gate, ako naročite priznano snov „l»blus*'l hb lere napravite izvrsten jabolčnik a!i bruševeebrts da rabite naravni sadjevec, — Z poštnino s!aneS)l H9 50.100109--, 1501 98din. Stotine pohvalnih pi«» V BOJ ZA NASE ČASOPISJE! 4r»tpl»Caa p»»« f .arssjR. <»(n«t«Jt» tnttMnU** MEirtEL* HEROLD SK/2T" MARIBOR rf.1«" ■■W 7'V8 »Domoljuba s. - Oelasi » P . In splsf »Prejen Udaiatelh dr. Gre.orij Peč j a s. J'KM,T,XX eV-'^' p r e d n 18 j v o renikn - Ttfleloo uredništva in uprave« »Domoljuba«, ...., , • -o uredništva ■•> eoslovansko tiskarnoi Karel Ce«. narofnino, WJ