Tradicionalna regata spodbuda k turističnemu ovrednotenju Soče
Na Koroškem se župan Suhe zaganja proti dvojezičnemu imenu novega muzeja
/2
Primorski
SREDA, 3. SEPTEMBRA 2008
Št. 209 (19.299) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Dobra praksa pomeni veliko
Dušan Udovič
Italijansko - slovenski med-ministrski odbor, ki bo v Rimu zasedal prihodnji ponedeljek, je prvo tovrstno srečanje v odnosih med državama. Srečanje bo izrazito delovnega značaja, namenjeno konkretnim problemom na različnih področjih skupnega interesa. Če bo srečanje uspešno - in nimamo apriornega razloga, da ne bi verjeli v uspeh - lahko pomeni pomembno utrditev odnosov med sosedama, uvod v trdnejše povezovanje in partnerstvo, ki smo ga doslej, kljub pomembnim indeksom v gospodarski menjavi, med državama pogrešali. Odnosi so bili pravzaprav dokaj nihajoči, enkrat boljši, enkrat slabši, z vsako vlado je izgledalo, da se nekako začenjajo na novo. Časi za kakovosten skok morda le dozorevajo, to že lahko upamo, še zlasti potem, ko je meja med državama izginila.
V to srečanje je želela slovenska država vplesti manjšinsko vprašanje kot sestavni del dvostranskih odnosov. To sicer ni prvič, manjšinska problematika je bila v stikih med državama vseskozi prisotna, kar se zdi logično in prav, ni pa tudi samoumevno. K temu je veliko prispeval slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je naši skupnosti znal prisluhniti v kočljivih trenutkih, še zlasti pa je krepil »dobro prakso« stalnega posvetovanja z manjšino. Če bodo delovna srečanja slovenskih in italijanskih ministrov v prihodnosti zmogla postati nova kvaliteta v odnosih med državama, česar si seveda lahko samo želimo, bo posledično tudi manjšinska problematika deležna večje pozornosti.
BRDO, LJUBLJANA - Svet za Slovence v zamejstvu in sprejem pri ministru Dimitriju Ruplu ■ I	• V	•	V V« M
Uresničevanje zaščite in več finančnih sredstev
Posvetovanje z manjšino pred medministrskim srečanjem v Rimu
GORICA - Včeraj slavnostno odprtje v Kulturnem domu
Seminar se je začel
Od danes do petka predavanja za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji
GORICA - Z uvodnim predavanjem in slavnostnim odprtjem se je včeraj v Kulturnem domu v Gorici začel 43. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in
profesorje na slovenskih šolah v Italiji, ki bo potekal do petka. Danes bodo na Op-činah predavanjem sledili profesorji nižjih in višjih srednjih šol, jutri in v pe-
tek pa bodo pri Sv. Ivanu, na Proseku in v Gorici predavanja za vzgojitelje in učitelje v vrtcih in osnovnih šolah.
Na 4. strani
BRDO/LJUBLJANA - Na Brdu pri Kranju se je včeraj sestal vladni svet Slovenije za Slovence v zamje-stvu, ki mu je predsedoval predsednik vlade Janez Janša, popoldne pa je delegacijo Slovencev v Italiji na slovenskem zunanjem ministrstvu sprejel minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Posvetovanje s predstavniki manjšine je bilo sklicano kot priprava na medministrsko srečanje Slovenije in Italije, ki bo prihodnji ponedeljek v Rimu. Minister Rupel je v pogovoru z novinarji poudaril, da bo aktualna manjšinska problematika sestavni del pogovorov v Rimu, v ospredju pa bosta uresničevanje zaščitne zakonodaje in potreba po zvišanju že vrsto let nespremenjenih finančnih sredstev za dejavnosti manjšinskih institucij.
Na 3. strani
Kacin (LDS) v Bruslju
izpostavil problem uplinjevalnikov
Na 5. strani
Pandurjev Barok navdušil v Ljubljani
Na 10. strani
Na Goriškem v stiski predvsem trgovci
in predelovalni sektor
Na 12. strani
TOKIO - Zanimiva ugotovitev
Japonski znanstveniki: »Sloni znajo računati«
TOKIO - Azijski sloni znajo računati, so sporočili japonski znanstveniki in kot dokaz navedli poskus, pri katerem so sloni s pomočjo svoje najljubše hrane pokazali, da so sposobni seštevati. Izračuni enega od slonov, ki je več mesecev opravljal vaje v seštevanju enomestnih števil, so bili pravilni v 87 odstotkih, nek drug slon pa je imel prav v 69 odstotkih. Pri enem od poskusov so znanstveniki spustili tri jabolka v eno in pet jabolk v drugo vedro, nato pa so v vsako dodali še dve jabolki. V petih primerih od šestih je Ašja, 30-letna samica, izbrala vedro s sedmimi jabolki in ne tistega s petimi,
čeprav ni mogla videti ali fizično otipati, kaj se v vedru skriva. 38-letni samec Mito iz Kjota je prav tako v petih od šestih primerov izbral pravilno vedro.
Znanstveniki so bili presenečeni nad nedvoumno sposobnostjo slonov, da primerjajo števila, kot sta pet in šest, saj gre za relativno visoki števili, razlika med njima pa je majhna. Poleg tega sta se slona dobro odrezala tudi pri še višjih številih. Ašja je imela prav v petih od šestih primerov, ko je šlo za 5+1 in 3+4 jabolka, kar pomeni, da je bila razlika v enem samem jabolku. Mito je pri enaki nalogi s pomarančami zadel štirikrat.
ZDA - Konvencija republikanske stranke
Začetek v znamenju orkana Gustav
ST. PAUL - Nacionalna konvencija ameriške republikanske stranke se je v ponedeljek v St. Paulu v Minnesoti začela s pozivom za zbiranje denarja za pomoč žrtvam orkana Gustav, ki je prav ob začetku konvencije udaril na obalo v Mehiškem zalivu. Republikanci so tudi potrdili politično platformo. V njej so glede Iraka zapisali, da platforma ne sme omejevati naslednjega predsednika ZDA pri vprašanjih vojne in miru, podrobneje pa o politiki do Iraka ni govora. Konvencija se bo končala jutri, ko bo imel John McCain (na posnetku) v skladu s tradicijo govor, v katerem bo sprejel uradno nominacijo za predsedniškega kandidata.
Na 18. strani
SLOV I K
Slovenski Izobraževalni Konzorcij
Multidisciplinarni program
Naložba za tvojo prihodnost!
www.slovik.org
2
Sreda, 3. septembra 2008
ALPE-JADRAN, RUBRIKE
/
SUHA - »Koroška iracionalnost«
Zupan se javno sramuje rabe
■	• • V	•	•	| v«
dvojezičnega imena svoje občine
Novi muzej navaja občino v obeh jezikih - Župan trdi, da občina ne spada pod uredbo o dvojezični topografiji
CELOVEC - Namesto da bi jo izpostavili kot obogatitev, se žal v določenih občinah na južnem Koroškem še vedno sramujejo dvojezičnosti. Najnovejši primer je občina Suha v okraju Ve-likovec, katere župan Gerhard Vi-sotschnig je vnovič potrdil »koroško iracionalnost«. V zvezi z dvojezično uporabo imena občine v koroških oziroma avstrijskih medijih ob odprtju novega muzeja podjetnika Liauniga je javnosti pisno sporočil, da občina Suha ne spada pod topografsko uredbo iz leta 1977 in zato prosil, da se »pri uradnem poročanju uporablja korektni naziv« (torej brez slovenskega imena občine), privatna uporaba pa da je lahko kakršnakoli...
Takšno stališče župana, ki bi se moral kot član narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju in kot član Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« aktivno zavzeti za dvojezičnost,
Novi muzej Museum Liaunig Neuhaus/Suha
je izzvala ostre kritike tako v medijih kot tudi pri političnih strankah in pri slovenski manjšini.
Slovenska Enotna lista (EL), ki je tudi zastopana v občinskem svetu na Suhi, pa je poudarila, »da komaj je občina
SLOVENIJA - V Kranju izločili Listo za čisto pitno vodo
Komisije potrdile kandidatne liste za parlamentarne volitve
LJUBLJANA - Volilne komisije volilnih enot so potrdile kandidatne liste za slovenske parlamentarne volitve ter večinoma tudi že določile sezname list oziroma izžrebale vrstni red na glasovnicah. Volilna komisija kranjske volilne enote pa je zavrnila kandidaturo Liste za čisto pitno vodo, ker med 50 volivci, ki so listo podprli s svojimi podpisi, trije niso imeli prijavljenega stalnega bivališča v volilni enoti.
Predsednik stranke Liste za či-
sto pitno vodo Mihael Jarc pa je pojasnil, da so bili vsi podpisi overovljeni pri upravni enoti, ter napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.
V ostalih sedmih volilnih enotah so potrdili vse kandidatne liste. V šestih so tudi že določili sezname list oziroma izžrebali vrstni red na glasovnicah, v volilni enoti s sedežem v Celju pa bodo žrebanje opravili danes, je na včerajšnji seji Državne volilne komisije članom pojasnil tajnik DVK Marko Golobič. Prav ta-
ko so že določeni seznami kandidatov, ki se bodo potegovali za funkcijo poslanca italijanske oziroma madžarske manjšine. Volilna komisija madžarske narodne skupnosti je sicer potrdila vseh pet kandidatur, medtem ko je italijanska eno do petih zavrnila.
O listah kandidatov bodo volivke in volivci pred volitvami obveščeni s posebnimi brošurami, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva najkasneje do ponedeljka. (STA)
Suha pridobila nekaj svetovljanskega ugleda, že skuša njen župan storiti vse, da bi dobremu glasu spet škodoval.« Deželni predsednik Enotne liste in tudi kandidat Liberalnega foruma (LIF) na parlamentarnih volitvah Vladimir Smrtnik pa je k temu dodal, da je v Vi-sotschnigovem pismu »ponovno mogoče videti, kakšnih iracionalnih dejanj so sposobni strankarski vojaki.«
Visotschnig se požvižga na vsakršno modernost, ki jo je občini Suha prinesel nov muzej Museum Liaunig Neuhaus/Suha, če se le pojavi priložnost, da se lahko prikaže dosledna nemška enojezičnost, pravi Smrtnik. »Namesto kulturne obogatitve, ki jo cenijo vsi avstrijski kakovostni mediji, je očitno bolj zaželena duhovna ozkost,« poudarja predsednik EL. Posebna ironija ob vsem tem pa je dejstvo, da je župan Visotschnig, ki tako zelo pazi na enojezičnost, član sosveta za slovensko narodno skupnost in član Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti pri SPO (Deskan), še dodaja Smrtnik.
Svoje začudenje nad županom so izrazili tudi koroški Zeleni. Njihova govornica za manjšinska vprašanja Zalka Kuchling opozarja, da je Suha občina, v kateri skozi stoletja živijo slovensko in nemško govoreči prebivalci. Pismo župana je zato povsem nerazumljivo in izraža »duhovno ozkost, ki ni v skladu s funkcijo župana, ki bi moral upoštevati in ceniti ljudi iz obeh narodnih skupnosti.«
Tudi nemški časnik »Kleine Zeitung« je v posebni kolumni poudaril, da bo kot privatni medij ostal pri »avtentični oznaki Liaunig-Museum Neu-haus/Suha«, svojim bralcem pa je sporočil, da so na Suhi lahko ponosni na svoj muzej, zaradi strahopetnega župana pa da jih je lahko sram.
Ivan Lukan
Kosovec v avtomobilu prevažal 10,4 kg heroina
KRANJ - Na cesti med Mariborom in Celjem so policisti 27. avgusta ustavili 25-letnega voznika s Kosova, ki je v rezervoarju avtomobila višjega cenovnega razreda prevažal 10,4 kg heroina v vrednosti 400.000 evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci Generalne policijske uprave povedal vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri PU Kranj Simon Velički. Pojasnil je, da je 25-letnik z začasnim bivališčem v Avstriji opravljal kurirske posle za mednarodno kriminalno združbo, ki so jo sestavljale štiri osebe s Kosova in dva Kranjčana. Po njegovem prepričanju je zasežen heroin zelo kakovosten in bi bil na črnem trgu vreden 120.000 evrov, na ulici pa bi zasežena količina dosegla vrednost do 400.000 evrov. Prevoz heroina je potekal po "klasični balkanski poti" z območja Kosova, preko Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške v Slovenijo. Vodja kriminalne združbe je bil po njegovih besedah 29-letni Kranjčan, ki so ga prijeli 27. avgusta. Kranjčan je poleg tihotapljenja droge sodeloval tudi pri nezakonitem nakupu nepremičnin v Bosni in Hercegovini ter na Kosovem in bil soudeležen pri piramidni igri v tujini.Med preiskavo so kranjski policisti ugotovili, da je vodja združbe podal tudi vlogo za pridobitev socialne pomoči, obenem pa je bil lastnik treh avtomobilov v vrednosti 150.000 evrov. Operacija za odkritje mednarodne kriminalne združbe je od januarja potekala na območjih kranjske, ljubljanske, celjske in mariborske policijske uprave. Vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri generalni policijski upravi Slavko Koroš je dejal, da so letos obravnavali 1216 kaznivih dejanj s področja zlorab prepovedanih drog. Zaradi zastrupitve s prepovedanimi drogami je po podatkih policije letos umrlo osem oseb, v enakem obdobju lani pa 15. Ko-roš je prepričan, da zadnji ukrepi in odkriti primeri potrjujejo, da je "balkanska pot" za prevoz prepovedanih drog zelo aktivna. (STA)
LJUBLJANA - Po obtožbah v finski TV oddaji
Za Janšo navedbe YLE laž, LDS za izredno sejo DZ
Slike, ki niso le spomin
Dninn av íi i a • Cn in i <~ i 1n
Pripravlja: Filip Fischer
LJUBLJANA - Ponedeljkova oddaja finske televizije YLE, v kateri je ta poročala, da naj bi Patria podkupila premiera Janeza Janšo, da bi dobila posel s patriami, je naletela na številne odzive. Janša je navedbe označil za čisto laž in konstrukt, Walter Wolf in Dragan Bavčar, ki se ju omenja v aferi, sta napovedala tožbe, LDS predlaga izredno sejo DZ.
Janša je dejal, da zanj ni naključje, da se je zgodba pojavila v predvolilnem času. Zdi se mu tudi zanimivo, da obtožbe v oddaji prihajajo "s slovenske strani in so položene v usta finskim novinarjem". To, da je nekdo na podlagi domnevno zapisane črke J v internih dokumentih patrie zaključil, da gre zanj, pa se mu zdi, "skrajni absurd".Premier je ob tem zanikal, da bi kadarkoli in kakorkoli posegal v postopek o izbiri oklepnikov in dodal, da je na vprašanja o tem in o domnevnih podkupninah, pripravljen kadarkoli in kjerkoli pojasnjevati pred katerimi koli preiskovalci.
Janša tudi dvomi, da je novinar želel narediti korektno oddajo. Kot je dejal, bi v tem primeru o zadevi povprašal tudi drugo stran. Oddaja po njegovem tudi sicer ni predstavila nobenih dokumentov, ki bi dokazovali novinarjeve trditve, ampak le pavšalne obtožbe, ki so jih na njegov račun izrekali predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, poslanec SD Milan M. Cvikl in direktor Sistemske tehnike Milan Švajger.
Na drugi strani se je oglasil vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč in na vodje poslanskih skupin SD, Zares in Lipe naslovil pobudo za sklic izredne seje DZ v zvezi z zadevo Patria. Zadevo je komentiral tudi predsednik Zaresa Gregor Golo-bič rekoč, da je z zadnjimi dogodki na pre-
izkušnji verodostojnost slovenske države. V poslanski skupini Lipa zahtevali prekinitev poslov s Patrio in odstop od po njihovo spornega nakupa.
Medtem so nekateri akterji, ki so nastopili v oddaji finske televizije, za STA komentirali svoje navedbe, da je bil v izbor oklepnikov 8X8 vpleten ožji vrh premier-ja Janez Janše. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je dejal, da za to, da so v afero "vpleteni ljudje, ki so zelo blizu vrha", nima dokazov. K takšnemu sklepu ga je, kot je dejal, pripeljalo "logično sklepanje oziroma pogled v to, kdo vse se je v zadevi angažiral, da bi jo potisnil pod preprogo". Tudi direktor Sistemske tehnike Milan Švajger je povedal, da dokazov za to, da je "že-gen" za nakup patrij dal predsednik vlade Janez Janša, nima, da pa le logično sklepa.
Novinar finske nacionalne televizije YLE Magnus Berglund, ki je pripravil oddajo, je povedal, da ima o zadevi veliko informacij, v oddaji pa so bile, kot trdi, objavljene le preverjene. Na vprašanje, kdo mu jih je posredoval, je odvrnil, da mora varovati svoje vire. Finski novinar je tudi dejal, da bodo dokumentov postali javni, ko jih bo finska policija predala tožilcu in se bo začel sodni proces. Potrdil je tudi, da je bil direktor televizije Mikael Jungner svetovalec nekdanjega premiera iz vrst finske SDP, sicer sestrske stranke slovenskih Socialnih demokratov.
Med drugimi se je oglasil tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič in dejal, da se mu glede na to, da je bil direktor finske televizije svetovalec nekdanjega finskega premiera iz vrst finskih socialdemokratov, zdi povezava med obema strankama pri oddaji "zelo verjetna in zelo razumljiva". (STA)
Viktor Parma
Na naši razglednici vidimo 23 članov tamburaške skupine Viktor Parma. Skladatelj in pravnik Viktor Parma se je rodil leta 1858 v Trstu in umrl v Mariboru 1924. V tržaškem mesečniku Ženski svet piše o Parmovem pogrebu: »29. decembra je zopet sprejela mati zemlja v hladno naročje enega svojih velikih sinov: na ljubljanskem pokopališču so položili v grob Viktorja Parmo, umrlega v Mariboru. Na zadnji poti so spremljali velikega pokojnika zastopniki vseh kulturnih zavodov in društev, predstavniki vseh civilnih in političnih oblasti ter nebroj posameznikov, ki so s tužnim srcem zadnjič pozdravljali pevca, čigar zvoki so se tako silno priljubili našemu narodu. Parma je oral ledino slovenske dramatične
glasbene literature. Njegove izvirne opere Urh, grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog in nekatere operete so izvajali slovenski, hrvatski in češki odri z uspehom in s častjo (...).«
Tamburašem oziroma tej zvrsti zborov je bila namenjena posebna revija. To lahko razberemo iz novice, objavljene v goriški Soči januarja leta 1900: »Š 15. januvarjem 1900 prične v Trstu izdajati g. Vogrič tamburaško-glasbeni list Slav-janska Lira. Izhajal bode v zvezkih mesečno, na veliki četrtin-ski obliki, 16 straneh ne vštevši platnice. Slavjanska Lira bo prinašala izključno le tamburaške-koncertne skladbe, nalašč prirejene za koncerte, veselice, itd. Celoletna knjiga Slavjan-ska Lira bo imela z naslovom 200 stranij, na katerih bo 3025 različnih gori označenih modernih skladb, ter bo stala celo leto, po pošti pošiljana, le 15 Kr., za pol leta 8 Kr.«
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 3. septembra 2008
3
LJUBLJANA - Srečanje predstavnikov manjšine z ministrom za zunanje zadeve R Slovenije Dimitrijem Ruplom
Uresničevati zaščitni zakon in povišati finančna sredstva
Posvetovanje s Slovenci v Italiji pred medministrskim srečanjem Slovenije in Italije, ki bo v Rimu prihodnji teden
LJUBLjANA - Po jutranjem srečanju Sveta Slovencev v zamejstvu pri slovenski vladi, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, je slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel v popoldanskih urah na zunanjem ministrstvu sprejel delegacijo Slovencev iz Italije, ki so jo sestavljali senatorka Tamara Bal-žina, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pav-šič in Drago Štoka ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Predstavniki so ministru orisali položaj naše skupnosti in njena najaktualnejša odprta vprašanja.
Kot je na srečanju z novinarji po sestanku povedal minister Rupel, je bil sestanek namenjen pripravi srečanja skupnega odbora ministrov Slovenije in Italije, ki ga vodita zunanja ministra Dimitrij Rupel inGiorgio Frattini in je programirano za prihodnji ponedeljek v Rimu. Srečanje je bilo na programu že spomladi, a je tedaj odpadlo zaradi padca Prodijeve vlade. Na dnevnem redu bodo številna vprašanja, ki zadevajo odnose med državama na več področjih, od kulture do gospodarstva, energetike, zunanje politike in drugih. Na dnevnem redu pa bodo tudi aktualna vprašanja manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. »Dobra praksa je, da se pred takšnim srečanjem predstavniki Slovenije posvetujejo z zastopniki manjšin«, je dejal minister Rupel, ki se bo z italijansko manjšino v Sloveniji srečal danes.
Na srečanju z ministrom so bili tako v ospredju problemi finančne narave, glede na dejstvo, da se državni prispevki za Slovence v Italiji že več let ne prilagajajo, tako da se objektivno zmanjšujejo. Med temi je bil naveden tudi položaj Primorskega dnevnika. Minister Rupel je izrazil željo, da bi se ta negativni trend ustrezno popravil, kakor je tudi poudaril nujnost, da ne pride do krčenja osebja na slovenskih šolah v Italiji. V razpravi je bilo tudi vprašanje podpisa odloka o vidni dvojezičnosti, pri čemer je Rupel izrazil pričakovanje, da bo predsednik Tondo svojo obljubo izpolnil. Prav tako se je Rupel izrekel proti poskusom ločevanja slovenske manjšine, kot se to dogaja z videmsko pokrajino. Minister je izrazil zadovoljstvo, da prihaja do prvega sestanka koordinacije slovenskih in italijanskih ministrov, ki bo po njegovem pričakovanju gotovo ploden in koristen.
Od leve Igor Gabrovec, Drago Štoka, Dimitrij Rupel, Tamara Blažina, Rudi Pavšič in Igor Kocijančič med srečanjem z mediji
bobo
Senatorka Tamara Blažina je v svojem posegu poudarila ugotovitev, da so dobri sosedski odnosi v interesu obeh držav in obeh manjšin, zaradi česar Slovenci v Italiji pozdravljamo bližnje srečanje na medministr-ski ravni. Predhodno srečanje z manjšino pa omogoča, da bodo njena odprta vprašanja ažurno vključena v pogovore. Gre seveda v prvi vrsti za uresničevanje zaščite, kar je za manjšino nujno.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je ministru Ruplu zahvalil za vse koristno delo, ki ga je v času svojega mandata opravil v korist manjšine. Pavšič prav tako pozdravlja skupno srečanje ministrov Slovenije in Italije, obenem pa je predlagal, da bi bila koordinacija obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, dejavno vključena v delo prihodnjih srečanj. Odnosi med državama so dobri, a manjšino vendarle skrbi možnost, da bi se odnos do nje s strani italijanske države poslabšal.
Predsednik SSO Drago Štoka se je prav
tako zahvalil ministru Ruplu za pozornost, ki jo namenja manjšinskim vprašanjem, zahvalil pa se je tudi predstavnikom sredstev množičnega obveščanja, kajti obveščanje o manjšini je neobhodno potrebno. Štoka je izrazil željo, da bi se vsaka slovenska vlada tudi v prihodnosti zanimala za zamejstvo, ob zaskbljenosti, kako bo do manjšine ravnala
desno sredinska vlada v Italiji pa je izrazil prepričanje, da katera koli vlada vsekakor ne more mimo sprejetih mednarodnih obvez.
Deželni svetnik Igor Gabrovec je na srečanju z novinarji povedal, da so bila v pogovoru z ministrom izpostavljena tudi vprašanja teritorija, njegovega razvoja in javnih posegov, do katerih prihaja brez posvetova-
nja z manjšino. Prav tako je pomembna pozornost do volilne zakonodaje, ki mora olajšati izvolitev slovenskih predstavnikov.
Njegov kolega Igor Kocjančič pa je izrazil željo, da bi bilo bližnje skupno srečanje ministrov v Rimu čim uspešnejše, kar bo gotovo prispevalo h krepitvi dvostranskih odnosov. (DU)
BRDO PRI KRANJU - Drugo zasedanje Sveta za Slovence v zamejstvu
Pozornost položaju slovenskih manjšin in projektom za prihodnost
FOTOUTRIP POLETJA '08
fotoutrip@primorski.it
Poziv k »zdravi« prehrani v galeriji na Korčuli Morana Žagar
Predstavnike Slovencev iz zamejstva je pred zasedanjem pozdravil predsednik slovenske vlade Janez Janša
bobo
BRDO PRI KRANJU - Po dobrem poldrugem letu od ustanovne seje je včeraj na Brdu pri Kranju potekala druga seja Sveta za Slovence v zamejstvu. Na njej so govorili predvsem o položaju slovenskih manjšin in konkretnih projektih za prihodnost, predvsem do leta 2013, ki naj pripomogli k boljšemu sodelovanju med državo matico in slovenskimi manjšinami.
Kot je v izjavi za javnost dejal predsednik vlade Janez Janša, so v letošnjem letu dokončno odpadle administrativne meje med Slovenijo, Avstrijo, Italijo in Madžarsko, kar je pripomoglo tudi k združitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora. "Verjetno se danes niti ne zavedamo vseh novih priložnosti, ki so jih odprave evropskih meja prinesle za slovenski narod," je dejal in se zavzel, da bi te priložnosti čimbolje izkoristili. Namen projektov je po besedah Janše okrepiti materialno in siceršnjo podlago za delovanje manjšin, ohraniti in krepiti slovenstvo ter tudi krepitev statusa organizacij slovenskih manjšin znotraj držav, v katerih te organizacije delujejo.
Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pav-šič je kot pozitivno ocenil, da Slovenija sedaj ceni in spoštuje vse dele manjšine, česar po njegovih besedah »v prejšnjem času ni bilo«. Tudi on se je zavzel za to, da bi konkretneje zarisali načrte za oživitev odnosov med Slovenijo in manjšinami v naslednjem desetletju. Predvsem bi morali po njegovih besedah poglobiti obmejno sodelovanje in si prizadevati za dobro-sosedske odnose.
"Dobrososedski odnosi ne morejo biti dobri, če se manjšinska vprašanja ne rešujejo pozitivno," je dejal. Tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve bi moralo po njegovem prevzeti pomembno vlogo in v dvostranskih odnosih zagovarjati interese slovenskih manjšin v državah, v katerih živijo. Kot je še dejal Pavšič, je "zadnji čas", da se tako znotraj manjšin kot tudi v odnosu Slovenije do manjšin presežejo ideološke razlike, hkrati pa je potrebno spoštovati pluralnost manjšin, ki morajo same biti sposobne za dogovor o vseh bistvenih vprašanjih.
Predsednik Enotne liste, edine politične stranke slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Vladimir Smrtnik, je opozoril na dejstvo, da bodo 28. septembra parlamentarne volitve v Avstriji, za mesto v parlamentu pa se poteguje tudi znani koroški Slovenec Rudi Vouk. »Z vstopom koroškega Slovenca v avstrijski državni zbor bi lahko uspeli premakniti na bolje vsa odprta vprašanja,« je menil. Avstrijski zvezni vladi po njegovem mnenju namreč ni uspelo rešiti »celega kupa vprašanj«, med drugim številnih odločb ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot pomembno je Smrtnik izpostavil tudi krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in območjem, kjer na avstrijskem Koroškem živi manjšina. Slovenija pa naj bi se pri reševanju vprašanj, ki zadevajo manjšino, zgledovala po tem, kako je Avstrija z Italijo dosegla ureditev položaja avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. »Samo z jasno besedo tudi na Dunaju bomo lahko uspeli,« se je zavzel Smrtnik. (STA)
4
Sreda, 3. septembra 2008
SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE V ITALIJI
/
GORICA - V Kulturnem domu včeraj dopoldne slavnostno odprtje tradicionalne izobraževalne pobude
Samo šola lahko pri nas uresniči Trubarjevo geslo »Stati inu obstati«
Pozdravi gostov iz Italije in Slovenije - Odprtje razstave Na Bonomovem domu - Počastitev upokojenih ravnateljev
GORICA - Jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji je včeraj praznoval 43., slovensko šolstvo v Italiji pa 63. rojstni dan. Kar nekaj razlogov je za zadovoljstvo, od razvejanosti šolske mreže do naraščanja števila učencev in dijakov, so pa tudi razlogi za zaskrbljenost, kot npr. neustrezen sistem izobraževanja bodočih šolnikov, o katerih pa je upati, da se jih bo začelo reševati s pomočjo nove deželne komisije za slovenske šole. S temi besedami je včeraj v Kulturnem domu v Gorici vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič odprl 43. izvedbo jesenskega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, katerega se udeležujejo pripadniki učnega osebja slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične večstopenjske šole v Špetru.
Slavnostno odprtje seminarja, ki ga vsako leto prirejajo slovensko in italijansko ministrstvo za šolstvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Deželni šolski urad FJK in Urad za slovenske šole, je v veliko dvorano goriškega Kulturnega doma privabilo množico ravnateljev, vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter predstavnikov šolskih oblasti iz Italije in Slovenije, izvoljenih predstavnikov in zastopnikov organizacij civilne družbe. Ob Simčiču in višji pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji Andreji Duhovnik Antoni, ki je tudi glavna organizatorka seminarja in oblikovalka programa, je navzoče pozdravil deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta, ki je med drugim poudaril plodno sodelovanje med njegovim uradom in ZRSŠ in potrebo po stalnem izboljševanju šolskega sistema. Reforme na koncu izvajajo šolniki, je še dejal Panetta, zato je treba vlagati v njihovo stalno izpopolnjevanje.
Pozdrav državne sekretarke pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije Alenke Šverc je bil usmerjen predvsem v pomen soočanja z izzivi današnjega globaliziranega sveta. Na vprašanje, kako ravnati z različnostjo v šolskem prosto-ru,slovenski šolski sistem daje nekatere odgovore, pri čemer je Šverčeva poudarila uvedbo obveznega učenja drugega tujega jezika v zadnji triadi devetletne osnovne šole in zgodnje učenje tujega jezika v otroških vrtcih in prvi triadi osnovne šole, pri čemer lahko kot mentorji priskočijo na pomoč ravno zamejski učitelji zaradi delovanja v večjezičnem prostoru. Obenem mora v Sloveniji vsaka šola pripraviti svoj vzgojni načrt z metodami in strategijami, nekaterih biserov, kot so podružnične in manjšinske šole ter strokovno in poklicno
izobraževanje, pa ne nameravajo spreminjati zaradi spoštovanja načela dostopnosti in kakovosti, pri čemer si tudi Slovenija želi, da na področju slovenskega šolstva v Italiji ne bi bilo sprememb v tem smislu.
Glede slovenske manjšine v Italiji samo šola lahko uresniči Trubarjevo geslo »Stati inu obstati«, je dejal generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šu-šmelj (konzulat je tudi letos pripravil sprejem za šolnike), ki je poudaril predvsem pomen dela za utrjevanje znanja slovenskega knjižnega jezika, ki je večkrat pomanjkljivo, kar za šolnike ni lahko, saj od njih zahteva dodaten napor in so zato vredni občudovanja. Več bi morali tudi vlagati v povezovanje med slovenskimi šolami v Italiji in šolami v Sloveniji za medsebojno spoznavanje in prenašanje znanja.
Udeleženci odprtja seminarja so poleg glasbenega intermezza v izvedbi kitarista Micheleja Schincariola, gojenca goriškega glasbenega centra Emil Komel, imeli tudi priložnost si ogledati razstavo Na Bonomovem domu. Razstavo, ki bo v goriškem Kulturnem domu na ogled do petka, so pripravili dijaki Liceja Franceta Prešerna iz Trsta pod mentorstvom prof. Marte Ivašič, ki je na včerajšnjem odprtju delo svojih varovancev označila kot primer dobre prakse, kakršnih je na naših šolah veliko in spadajo predvsem v vsakodnevno delovanje. Šolniki, je dejala Ivašičeva, potrebujejo predvsem podporo za vsakdanje delo, glede tega pa obstaja vtis, da ni pravega zanimanja.
Odprtje seminarja je predstavljalo tudi priložnost za oddolžitev trem zaslužnim šolnikom, ki so s 1. septembrom odšli v pokoj: gre za dolgoletno goriško didaktično ravnateljico in nazadnje tudi rav-
Številni šolniki in gostje, ki so se udeležili slavnostnega odprtja seminarja (desno), so si lahko ogledali tudi razstavo dijakov liceja Prešeren iz Trsta Na Bonomovem domu (spodaj)
bumbaca
nateljico goriškega znanstvenega višješolskega pola Miroslavo Braini, ravnatelja Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa iz Trsta Daribora Zupana ter ravnatelja nižjih srednjih šol Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu in Simona Gregorčiča v Dolini Emila Boleta. Bila je počastitev z grenkim priokusom, saj odhajajoči ravnatelji - z izjemo Zupana - nimajo naslednikov, ker novega natečaja za podelitev ravnateljskega staleža še ni na obzorju. Njihova mesta bodo morali tako kriti ravnatelji, ki so že zaposleni z vodenjem svojih šol.
Ivan Žerjal
PROGRAM 43. JESENSKEGA SEMINARJA ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE
Danes, 3. septembra, na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah - Profesorji nižjih in višjih srednjih šol (od 9. do 13. in od 15. do 18. ure)
1.	skupina - profesorji slovenščine na nižjih in višjih srednjih šolah: dopoldne: Alenka Žbogar, Osnova literarne teorije preko problemsko ustvarjalnega pouka; popoldne: Rada Lečič, Napišimo drugače - pogoste slovnične in pravopisne napake.
2.	skupina - profesorji italijanščine na nižjih in višjih srednjih šolah: Sergio Crasnich, Italijanščina -prvi jezik v italijanskih šolah v Sloveniji: kontekst, problemi, perspektive.
3.	skupina - profesorji matematike na nižjih in višjih srednjih šolah: Alica Prinčič Rohler, Novosti v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo. Alica Prinčič Rohler in Sonja Kosič, Verjetnost in statistika v osnovni šoli.
4.	skupina - profesorji različnih p redmetnih področij na nižjih in višjih srednjih šolah (dvorana Zadružne kraške banke na Opči-nah): Viljem Ščuka, Šolar na poti do sebe.
Jutri, 4. septembra, na Osnovni
šoli Otona Župančiča v Trstu - učitelji Didaktičnega ravnateljstva Sv. Ivan in profesorji NSŠ Sv. Cirila in Metoda (od 9. do 13. in od 15. do 18. ure): Katica Pevec Semec in Sandra Mršnik, Spodbujanje k timski naravnanosti.
Na Osnovni šoli Avgusta Čer-nigoja na Proseku - vzgojiteljice iz tržaške pokrajine (od 9. do 13. in od 15. do 18. ure) - 1. skupina: Teja Čeh Svetina, Dragica Kranjec in Marjeta Škrlj, Vzgojno zahtevnejši otroci in otroci s posebnostmi v razvoju
2. skupina: Andreja Duhovnik Antoni in Sara Burolo, Strategije razvoja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti v večjezičnem okolju.
Na NSŠ Srečka Kosovela na Proseku - učitelji iz tržaške pokrajine (od 9. do 13. in od 15. do 18. ure) - 1. skupina: Mihaela Knez, Pisanje pri pouku slovenščine kot drugega jezika
2.	skupina: Rada Lečič in Erika Kraljič, Napišimo drugače - pogoste slovnične in pravopisne napake
3.	skupina: Maja Umek, Orientacija v prostoru in kartografsko opismenjevanje. Maja Umek in Lučka Križmančič, Vloga učbenika pri za-
četnem družboslovju
4. skupina: Tatjana Hodnik Ča-dež in Martin Srebrnič, Oblikovanje matematičnih pojmov na razredni stopnji - Reševanje matematičnih problemov kot učni pristop k poučevanju.
Petek, 5. septembra, na Osnovni šoli Otona Župančiča v Gorici -vzgojitelji in učitelji iz goriške pokrajine in Benečije (od 9. do 13. in od 15. do 18. ure)
Vzgojiteljice - 1. skupina: Teja Čeh Svetina, Dragica Kranjec in Marjeta Škrlj, Vzgojno zahtevnejši otroci in otroci s posebnostmi v razvoju
2. skupina: Andreja Duhovnik Antoni in Sara Burolo, Strategije razvoja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti v večjezičnem okolju.
Učitelji - 1. skupina: Mihaela Knez, Pisanje pri pouku slovenščine kot drugega jezika
2.	skupina: Rada Lečič in Erika Kraljič, Napišimo drugače - pogoste slovnične in pravopisne napake
3.	skupina: Tatjana Hodnik Ča-dež in Martin Srebrnič, Oblikovanje matematičnih pojmov na razredni stopnji - Reševanje matematičnih problemov kot učni pristop k poučevanju.
SEMINAR - Uvodno predavanje
Zavest o lastni kulturi - temelj medkulturne ozaveščenosti
O tem vprašanju je včeraj govorila Vesna Mikolič
GORICA - Slovenci poleg Trubarjevega leta obhajamo letos -kot drugod v Evropi - tudi leto medkulturnega dialoga. To so upoštevali tudi organizatorji jesenskega seminarja za slovenske šolnike in so poleg tega, da so poskrbeli za postavitev razstave Na Bonomovem domu, na včerajšnje odprtje seminarja kot uvodno predavateljico povabili priznano slovenistko in de-kanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vesno Mikolič (na sliki BUMBACA). Naslov njenega predavanja, Medkulturna ozaveščenost včeraj, danes, jutri, je bil uglašen na današnje obdobje, ki ga doživljamo. Pravzaprav je medkulturni dialog obstajal tudi v preteklosti, čeprav bi težko govorili o tem v današnjem pomenu besede in tudi pojma »medkulturnost« naši predniki niso poznali. Pa vendar so velikani slovenske književnosti, v prvi vrsti Primož Trubar, ki je v slovenski prostor vnesel duha humanizma, imeli resnično odprt odnos do vseh kultur in v bistvu pretrgali z dotedanjo tradicijo ter iskali oz. ustvarjali priložnosti za odprt in ustvarjalen odnos z ostalimi kulturami in jeziki.
Za tak odnos pa so omenjeni velikani Trubarjevega in Prešernovega kova morali biti trdno zasidrani v lastni kulturi, saj je odnos do lastne kulture in jezika, skratka lastna etnična oz. narodna identiteta in zavest po mnenju Mikoliče-ve temelj medkulturne ozaveščenosti, ker brez tega človek ne more samozavestno stopati v odnos z drugimi. Korak do medkulturne ozaveščenosti je zavest o drugih kulturah, na koncu pa zavest, da kljub razlikam obstajajo skupne kulturne in etične vrednote oz. da so nekatera vprašanja tako pereča, da jih lahko rešujemo le skupaj, pri čemer usvajamo in osvajamo določene kulturne vzorce. Ko to delamo zavestno, govorimo o medkulturni ozaveščenosti oz. zmožnosti.
Kako pa to ozaveščenost doseči pri mladih, ki imajo poseben odnos do etnične in kulturne identitete? Na pomoč lahko tu pride neobremenjenost in naravna vedo-željnost pripadnikov mlade generacije, ki pa so po drugi strani za-
radi neizkušenosti nagnjeni k stereotipnemu doživljanju kulturne raznolikosti (npr. da so Slovenci bolj zadržani kot Italijani ali pa da se Primorci bolje razumejo s Štajerci kot z Ljubljančani). Zanje je tudi značilno stvarno, kritično in manj čustveno doživljanje lastne kulturne identitete: če jim namreč preveč čustveno poudarjaš npr. Prešerna in druge velikane ter jih predstavljaš samo v najlepši luči, naletiš na odpor, če pa jih opozoriš na upornost in kritičnost ter prelom s tradicijo, ki so ga bili sposobni naši največji književniki, in jim preko primerjanj in prevodov dokažeš veličino njihovih del, ki se lahko enakopravno kosajo z drugimi velikimi evropskimi literarnimi stvaritvami, bodo mladi bolj motivirani in bodo v svoji notranjosti sprejeli in se še bolj identificirali s svojo kulturo. Pri tem je kulturni okvir lahko spodbuda za spoznavanje kultur in učenje jezikov, pri čemer je pomembno, da z otroki oz. mladostniki, ki prihajajo iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij (kot je to značilno za naše območje) vodimo razpravo o teh vprašanjih njihovi starosti primerno. Gre za zelo občutljive stvari, vendar je dolgoročno dobro, da se jih prečisti, saj je bistvo medkulturnosti v interakciji oz. sodelovanju različnih kultur, pomeni pa tudi ustvarjalnost, raziskovanje ter kritičen razmislek učitelja in učenca, radostno doživljanje kulturne raznolikosti pa je pravo posameznikovo in družbeno bogastvo, tako da gre za pozitiven odnos do sveta nasploh. (iž)
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
UPLINJEVALNIKI - Slovenski evropski poslanec LDS Kacin posegel v evropskem parlamentu
»Uplinjevalnik v Trstu je kot terminal v beneški laguni«
Evropska komisija medtem proučuje pismo okoljskega ministra RS Podobnika
Evropski poslanec liberalne skupine v evropskem parlamentu (AL-DE/LDS) iz Slovenije Jelko Kacin je v ponedeljek zvečer na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju izpostavil problem gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Terminal naj bi zrasel le pet milj pred slovensko obalo, nasproti Pirana, kar je Kacin primerjal s postavitvijo terminala v beneški laguni. »V Tržaškem zalivu nameravajo zgraditi kopenski in še pomorski plinski terminal, ki naj bi zrasel le pet milj pred slovensko obalo, prav nasproti največjega turističnega področja pred Piranom. Če si italijanska vlada to upa, ga lahko poskuša postaviti tudi v beneško laguno, a ji to ne bi uspelo, saj bi temu nasprotoval ves civilizirani svet," je prepričan Kacin.
Prebivalci imajo po njegovem mnenju pravico nasprotovati takemu objektu, politiki pa morajo spoštovati njihovo voljo in nadoknaditi demokratični deficit v EU. »Prevečkrat smo bili premalo odgovorni do okolja, da bi si kaj takega smeli še dovoliti in to je potrebno italijanskim oblastem povedati in sporočiti tudi tukaj, v Evropskem parlamentu,« je bil jasen Kacin. Dodal je še, da so vprašanja varovanja okolja in povečane energetske potrebe v povezavi s podnebnimi spremembami izzivi, ki zahtevajo odgovoren pristop vseh politikov in presegajo državne meje in nacionalne interese. Gradnja pomorskih plinskih terminalov v zaprtih morjih, kot je Jadransko morje, pa je po njegovih besedah še posebej občutljivo vprašanje.
Slovenija gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu nasprotuje. Minister za okolje Republike Slovenije Janez Podobnik je zato že julija o problematiki pisal Evropski komisiji. V ponedeljek, 8. septembra, naj bi sicer potekalo slo-vensko-italijansko srečanje na ministrski ravni, plinski terminali in energetika pa bodo tudi ena izmed glavnih tem pogovorov.
Evropska komisija je včeraj pojasnila, da »preiskuje elemente«, ki jih v pismu evropskemu komisarju za okolje Sta-vrosu Dimasu omenja Podobnik. Ta je namreč v pismu opisal dejavnosti Slovenije v zadnjih dveh letih pri postopkih čezmejne presoje obeh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Omenil je zgolj
Projekt za gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu španske družbe Endesa
en sestanek, do katerega je prišlo med stranema, ter da očitno italijanska stran ne želi več nadaljevati s posvetovanji.
»Ker smo globoko prepričani, da je Italija kršila določila Aarhuške in ESPOO konvencije ter določila evropskega prava, Slovenija prosi implementacijski odbor konvencije o čezmejnih vplivih in delovna telesa za proučitev zadeve in odziv, Evropsko komisijo pa za pomoč, da bi se izognili prihodnjim težavam z okoljem in varnostjo v severnem Jadranu in za preveritev neimplementacije evropskih predpisov glede presoje planov in projektov s čezmejnimi vplivi, vključitvijo javnosti, metodami in posvetovanji,« je zapisal minister Podobnik.
Komisija je včeraj tudi sporočila, da pripravlja odgovor na pismo. Kdaj bo odgovor pripravljen in ali bo pojasnila zahtevala tudi od italijanske strani, pa komisija zaenkrat še ni mogla pojasniti. (STA)
Tulca in grožnje za SKP, predsednike in župana
Politična policija Digos je v ponedeljek obiskala sedež pokrajinskega tajništva SKP in sedež televizije Telequattro, kjer so v poštnih nabiralnikih odkrili kuverti s tulcema. Na zunanji in notranji strani kuverte, ki jo je prejel Tele-quattro, je bilo več napisov z grožnjami. Tarče so bili predsednik Dežele FJK Tondo, predsednik deželnega sveta Ballaman, predsednica pokrajinske uprave Bassa Poropat in tržaški župan Dipiazza. Dvomov o storilcu domala ni bilo: policisti so takoj obiskali 51-letnega Gerarda Deganuttija, samozvanega ustanovitelja organizacije POT (Prima organizzazione triestina), ki se je večkrat »proslavil« s tovrstnimi podvigi. Doma je imel spisek svojih dejanj, izrezane članke, zaboj za orožje in vrečko heroina. Deganutti je bil pred časom zaprt v Padovi, zaradi odpustov se je leta 2006 vrnil na prostost. Tokrat ga preiskujejo zaradi povzročitve preplaha, groženj, posedovanja nabojev in mamil.
Avto povozil gospo: ni v življenjski nevarnosti
Včeraj dopoldne ob 9. uri je avto renault twingo povozil 52-letno gospo, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce pred trgovskim centrom Il Giulia. Pone-srečenka ni v življenjski nevarnosti, zaradi udarca v glavo so jo prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico, prognoza je pridržana.
SKUPNA LASTNINA - Agrarna skupnost pisala poslanskim skupinam Državnega zbora RS
»Zemljo je treba vrniti agrarnim skupnostim, ne pa posameznikom«
Agrarna skupnost je na poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije naslovila pismo, ki ga je v imenu Agrarnih skupnosti (AS) na tržaškem in nacionaliziranih lastnin srenj v Sloveniji podpisal Silvester Metlika. Pismo so poslali z zahtevo, da se spremeni ZPVAS - zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - v kolikor »smatramo, da je nujno potrebna dopolnitev le tega«. Pismo objavljamo v celoti:
Predstavniki in člani Srenj-agrarnih skupnosti se ne strinjajo, da se premoženje vrne na poimensko fizične osebe, saj so bila zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, od zdavnaj last agrarnih skupnosti (srenj) s sedežem v Republiki Italiji, kot izhaja iz vpisov v zemljiško knjigo, ne pa last posameznih članov. »Premoženje se vrača Cerkvi in ne vernikom«.
Že celih 15 let se Agrarne skupnosti borijo, da bi končno upoštevali posebnost agrarnih skupnosti, ki so tipična oblika lastnine, ki se je pri slovanskih narodih oblikovala pred več kot tisočletjem. Česa podobnega ne poznata ne rimsko ne germansko dedno pravo. Po prvi svetovni vojni, ko je del slovenskega ozemlja prišel pod Italijo, so se stva-
ri na področju upravljanja srenj korenito spremenile. Po drugi svetovni vojni je prišlo do še bolj korenitih sprememb na jugoslovanski strani meje, kjer je oblast lastnino vaških skupnosti podržavila. Slovenci v Italiji smo po osmih desetletjih boja za ponovno pridobitev srenjskih pravic dosegli, da so nam slednje ponovno priznane. Zato tem teže razumemo, da slovenskih oblasti v desetletju in pol nismo uspeli prepričati, da je edino pravilno vračanje skupnostim in ne posameznikom.
Delovanje AS na Tržaškem ni bilo nikdar prekinjeno, Videmski sporazum je predvideval dvo-lastniško dovoljenje za člane AS. Naše srenje in ju-si so bili na podlagi deželnega zakona št. 3 iz leta 1996 in na podlagi dekreta predsednika Dežele Fur-lanije-Julijske Krajine priznani kot pravne osebe. Ta zemljišča so bila do nacionalizacije del skupnega premoženja v lasti posamezne vaške srenje.
Krivično se nam zdi, da bi moral odvzeta zemljišča upravljati poseben odbor novih lastnikov, registriranih v AS v Sloveniji. Ta zemljišča so bila »ad memorabilis« v lasti vaških srenj ali jusov in ne posameznih članov. Z vknjižbo članov v zemljiško knjigo bi prvotni namen skupne vaške lastnine ukinili. Ta lastnina je od nastanka po statutu srenj ne-
deljiva, neodtujljiva in nespremenljiva.
Sedanji slovenski zakon temu ne sledi. Zato zahtevamo, da država - tako kot vrača odvzete nepremičnine cerkvenim ustanovam in ne vernikom - vrne odvzeto srenjsko lastnino srenjam in ne sre-njašem.
Nerazumljivo je, zakaj ne bi uredili situacije in vrnili to, kar nam je bilo odvzeto, saj nam je sodišče do sedaj priznalo vse zahtevane pravice. Dovolite nam, da vam na kratko pojasnimo, za kaj se gre:
Po vložitvi prošnje na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS - Uradni list RS, št. 5/1994, so nam zavrnili vpis z razlago, da smo tuji državljani. Po več prizivih nam je ustavno sodišče leta 2004 (št. 51 - 13. 5. 2004) končno priznalo pravico do ponovne vzpostavitve AS s pravico do vračanja odvzetih zemljišč. Zakon ZPVAS predvideva vrnitev zemljišč starim članom ali njih dedičem. S tem pa se ne moremo strinjati. Iz dokumentov je jasno razvidno, da so bila zemljišča odvzeta AS (srenjam-jusom) in ne članom. Zaradi tega zahtevamo, da se zemljo tudi vrne AS in ne posameznikom, saj je to za nas bistvenega pomena.
5	Sreda, 3. septembra 2008	KULTURA	/
APrimorski
~	dnevnik
Prošnje za uporabo občinskih telovadnic v Občini Devin Nabrežina
Občina Devin Nabrežina obvešča, da v petek, 19. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v De-vinu in srednji šoli C. de Marcheset-ti v Sesljanu za šolsko leto 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 0402017376).
Obvestilo kmetijskim podjetnikom o razpisu
Kmečka zveza obvešča svoje člane, daje bil objavljen razpis novega natečaja Trgovinske zbornice za dodelitev prispevkov kmetijskim gospodarstvom. Ustanova sporoča, da bo prispevke dodelila v okviru »Ukrepa 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« Deželnega načrta za podeželski razvoj 2007 - 2013. Prošnje lahko interesenti vložijo vse od 15. septembra do 30. oktobra. Trgovinska zbornica bo v prihodnjih dneh posredovala dodatna pojasnila v zvezi z vsebino razpisa in vložitvijo prošenj, o katerih bo Kmečka zveza nemudoma seznanila svoje člane.
Na Ponterošu Pod skupnim nebom
Na Ponterošu se nadaljuje mednarodni sejem Solidarnost in sožitje -Pod skupnim nebom. Ob raznoraz-nih stojnicah, ki obiskovalcem ponujajo obrtniške izdelke in kulinarične specialitete, pa je vsak večer poskrbljeno za glasbeno kuliso. Drevi bo ob 19. uri na oder stopila tržaška skupina Doppia Personality, ob 21. uri pa je napovedan koncert electro, garage punk benda iz Pordenona Kid Weir & The Combos. Jutri pa se bo večer začel ob 18. uri (s ponovitvijo ob 20.30) z lutkovno predstavo za otroke. Ob 21. uri pa bo na vrsti mulitivizija, se pravi umetnost, ki združuje fotografijo in glasbo. Na platnu bo zaživelo pet suge-stivnih fotoreportaž s potovanj v Afriki, Aziji in Grčiji.
Okoljevarstveniki se borijo za zeleni Trg Liberta
Okoljevarstveni organizaciji Gree-naction Transnational je Trg Liberta res pri srcu. Nekdanji Prijatelji zemlje se namreč borijo proti obnovi trga pred železniško postajo, kjer naj bi zaradi del odstranili stoletna, predvsem pa zdrava drevesa. Na tak način je zdravje občanov ogroženo, so zapisali v svojem komunikeju. Člani Greenaction Transnational pozivajo vse, naj podpišejo peticijo proti odstranitvi dreves. Letak je na voljo na spletni strani www.greenaction-pla-net.org.
Tečaji italijanščine za tujce
Zavod IAL prireja od tega meseca dalje tečaje italijanščine za tujce različnih stopenj, ki jih bodo obogatili z obiskom mesta. Tečaji bodo trajali 100 ur in bodo na sedežu IAL v Ul. Pondares št. 5 večinoma zvečer (v primeru zadostnega povpraševanja bodo tečaji tudi dopoldne). Tečaji so namenjeni tujcem od 16. do 64. leta starosti, za sodelovanje pa je dovolj priložiti davčno številko. Vpisovanja sprejemajo v Ul. Pondares št. 5 od ponedeljka do petka od 8.30 do 19. ure. Za informacije tel. 0406726311 (Anna An-driani), elektronska pošta anna.an-driani@ial.fvg.it.
6
Sreda, 3. septembra 2008
KULTURA
/
KMETIJSTVO - Iz leta v leto več škode v vinogradih, na njivah in travnikih
Kamor stopijo merjasci, tam trava ne rase več
Luknje v zemlji, izginotje pridelka in jalovo delo kmetov - Mnogi pogrešajo več odstrelov
Kmetijstvo je zahteven posel, obdelovanje zemlje, živinoreja in nešteta domača opravila terjajo trud in veselje do dela. To še posebej velja tam, kjer zemlja ni najbolj rodovitna, kaj šele, če se človek odpravlja na lastno njivo na koncu delovnega dne v kakem uradu. Boriti se mora proti sovražnikom, kot so peronospora in podobne bolezni, toča, suša in še kaj. V zadnjih letih pa se na Krasu in v Bregu mnogi spoprijemajo z novo nevšečnostjo, ki je iz leta v leto bolj zaskrbljujoča: vdori divjih prašičev.
Izlet po Krasu omogoča dovolj dober vpogled v to problematiko. V Gročani je škoda najbolj vidna v spomladanskih mesecih, ko se po zimski »dieti« skupine merjascev začnejo spuščati na njive in travnike. Z rilci in parklji orjejo vsepovsod, le da bi našli čim več korenin. Na njivah jih v različnih letnih časih čakajo sezonske specialitete, od krompirja in korenja do radiča, motovilca ali rukole. Brez obotavljanja se odpravljajo tudi na vrtove, kjer jim dišijo jabolka. Poljedelci skušajo braniti svoje imetje z ograjami, le-te pa so večkrat premajhna ovira, saj se manjši prašiči spravijo pod mrežo. Električni pastir v glavnem deluje, a ta rešitev je gmotno obremenjujoča.
Ob priliki košnje pa se problemi postavljajo tudi na travnikih. Požrešne družine parkljarjev se v nočnih urah tako vneto predajajo iskanju podzemnih dobrot, da so travniki naposled neprepoznavni. Tako kot za pregovornega hunskega konja, tudi za merjasca velja, da kamor stopi, tam trava ne raste več. »Kositi je nemogoče, še s traktorjem je težko voziti,« pravijo krajani. Podobno se dogaja v Bazovici in drugod: divjad prinaša sitnosti in odvečno delo. Teren je treba stalno izravnavati, kmalu zatem pa se luknje spet pojavijo. Kako pa naj se kmetje branijo pred merjasci? »Ograje morajo biti močne, tako kot električni pastir pa to stane,« pravijo pri v Gročani pri Racmanovih. Problem je iz leta v leto hujši, katera pa je rešitev? Marsikdo meni, da bi morali lovci postreliti več divjih prašičev, saj se njihova populacija stalno veča.
Še več škode beležijo vinogradniki. Grozdje je za merjasce poslastica, njihovi vdori pa so za bolj izpostavljene pridelovalce slabši od ujme. Na zemljiščih predsednika Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andreja Boleta, na Piščancih, so funkcionarji ocenili škodo zaradi merjascev v višini 15%. Podobni problemi obstajajo od Doline do Barkovelj. »Te živali lomijo poganjke in jih ponujajo mladičem, polovico grozdja ostane na tleh,« je pojasnil Bole. Škoda je včasih dvakratna, saj se lahko zgodi, da mladice v naslednjem letu ne zrastejo. Tudi zanj je glavni problem preskromno število odstrelov: »Seveda nisem sovražnik živali, a problem je realen in zadeva človeka, geologijo in rastlinstvo. Razne ustanove in domačini bi morali resno obravnavati to zadevo. Ne bi hotel, da bi se vprašanje postavilo šele po kaki prometni nesreči... « Merjasci imajo veliko mladičev, skotijo jih dvakrat na leto, po enem letu pa so mladiči že plodni.
Na grebenu med Sv. Ivanom in Trebenskim vrhom stoji Vila De Rin: tamkajšnje terene je pred 10 leti kupil Giuseppe Tomsich z namenom, da bi jih preuredil v kmetijsko posestvo. Danes proizvaja malvazijo, refošk in merlot, slednjega pa letos ne bo. Merjasci, ki vsako noč obiščejo vinograde, so uničili skoraj ves pridelek, trt merlota pa je 6000. »Lani smo imeli 20 hektolitrov mer-lota, letos bomo komaj prodali nekaj grozdja...« je napovedal Tomsich, medtem ko je nejevoljno pobiral zlomljene rozge in mladice, na katerih so visele suhe ali prežvečene jagode. Merjasci ne rinejo samo z rilci v tla: ob trti se dvignejo do višine 130-140 centimetrov in trgajo najvišje grozde. »Morali bomo zamenjati del ograje. Letos se bomo pač potolažili z malvazijo, ki je za te živali nedostopna,« je povedal Tomsich. Trte rastejo na bivšem terenu podjetnika Cardarellija, od koder je sredi 80. let let več udomačenih merjascev pobegnilo v divjino.
Kmečka zveza je že posegla pri pristojnih deželnih in pokrajinskih uradih, pravila za povračilo škode smo že objavili včeraj. V kraškem lovskem okrožju mora škoda znašati vsaj 100 evrov, prošnjo pa je tre-
Zgoraj (Kroma) skupina divjih prašičev, desno prizor v vinogradu Giuseppeja in Victorja Tomsicha nad Sv. Ivanom: njun sodelavec kaže, do kam sežejo požrešni rilci merjascev
ba na ustreznem obrazcu posredovati pokrajinski upravi. Oškodovanci morajo priložiti katastrske podatke zemljišča, opis škode, izjavo o pridelanem vinu oz. grozdju ali o količini drugih kmetijskih pridelkov v zad-
njih treh letih ter kopijo prijave dohodkov. Škoda mora biti vidna, v teku 8 dni jo ocenjujejo pooblaščeni funkcionarji (lovski čuvaji). KZ je na razpolago na tel. št. 040362941. (af)
DEVIN - Jadrnica
Kar brez krmarja
Enrico C., 43-letnik iz Tre-visa, je včeraj sam mirno plul s svojo desetmetrsko jadrnico po Tržaškem zalivu. Ob 11. uri se je odpravil proti devinskemu portiču. Vetra ni bilo veliko, vključil je motor. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel v morje, jadrnica pa je nadaljevala pot brez svojega krmarja.
Pol ure pozneje je jadralca potegnila iz vode posadka drugega plovila, Enrico C. pa je poklical obalno stražo. Slednja je po radiu pozvala jadralce, naj bodo pozorni, trije čolni pristaniške kapitanije pa so bili kmalu na licu mesta. »Ponorelo« jadrnico so iskali le 10 minut: nasedla je na skalah pred devinskim portičem, motor je bil še vedno prižgan. K sreči je bila na koncu edina škoda na jadrnici
BANI
Ob vaškem prazniku tudi dve razstavi
Vaški praznik pri Banih, ki se redno zgodi ob prehajanju poletja v svojo zaključno fazo, ni samo šagra, ki zaključuje vrsto tovrstnih poletnih pobud, saj se razvedrilni trenutek z običajnimi gastronomskimi in glasbenimi ponudbami vedno povezuje s kulturno in tradicionalno-zgo-dovinsko vrednostjo. Ob spominu na praznik, ki ga je ob koncu poletne sezone prirejal baron Burgstaller, se že več let obnavlja tudi tradicija prirejanja razstav, začetek praznovanj pa poteka v znamenju ljudske »Mantenjade«. Letos je praznik na sporedu ob koncu avgusta oz. na začetku septembra . V soboto, 30. in v nedeljo, 31. avgusta so bile v popoldanskih urah na ogled ikone tržaške umetnice Caroline Fran-za, ki je pred kratkim razstavljala tudi na devinskem gradu in se je predstavila s svojimi ikonami po Italiji in Evropi. V nedeljo je zaživela tudi letošnja »Mante-njada« oz. sprevod narodnih noš ob igranju godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Popoldanski sprevod je spomin na čase, ko so fantje ob tej priložnosti hodili po vasi in nabirali prispevke za godce in za leseno plesišče na trgu. Tudi današnji vaščani v nošah vabijo na nedeljski ples na trgu, saj se zabava prične prav potem, ko se noše vsaj dvakrat zavrtijo na plesišču v skladu s tradicijo nekdanjih plesnih prireditev pri nas.
Prvi septembrski vikend pa bo popestrila glasba orkestra Souvenir: v soboto, 6. septembra bo igral slovenski ansambel Venera, v nedeljo, 7. septembra pa bo vaški praznik zaključil domači ansambel Mi. V drugem nizu vaškega praznika pri Banih bo obiskovalce pričakala zanimivost, in sicer razstava poslikanih panjskih končnic bovške delavnice Reneja Čopija in njegove žene Nadje. Izdelki ljudske umetnosti, ki so krasili sprednjo deščico nad žrelom čebeljevega panja, so posebnost slovenske ljudske kulture, ki jih bo kulturno društvo Grad predstavilo v prostorih društva v Ovčarjevi hiši pri Banih. (ROP)
SV. ALOJZIJ - Praznik od petka do sobote
Nogometni turnir Marco Cavallo
Priložnost medsebojnega spoznavanja v pristnem športnem vzdušju - Že 11 let ga prireja združenje Fuoric'entro
Letošnjo prireditev so predstavili včeraj
kroma
Marco Cavallo je bil poseben konj. Simbol bivše umobolnice pri sv. Ivanu, danes simbol pravic in dostojanstva, sadov velike revolucije Franca Ba-saglie, ki je višek dosegla z zloglasnim zakonom 180. Po tem velikem lesenem konju je poimenovan turnir v malem nogometu, ki ga že enajst let zapored prireja združenje Fuoric'entro v sodelovanju z oddelkom za psihično zdravje in zdravstvenim podjetjem št. 1 ter s podporo Dežele FJK.
Od petka, 5. septembra, do nedelje, 7. septembra, se bo na športnih igriščih na Ul. Felluga 58 (pri sv. Alojziju) pomerilo več nogometnih moških ekip (sicer se bodo turnirja letos udeležile tudi štiri ženske ekipe). Gre za priložnost medsebojnega spoznavanja v izvirnem in pristnem športnem okviru, saj se bodo na igrišču pomerile ekipe združenj, ki delujejo s psihično oziroma drugače prizadetimi ljudmi, s priseljenci in pravzaprav z najšibkejšim slojem naše družbe.
Svojo udeležbo so doslej potrdili združenje Villaggio del Fanciullo, skupnost San Martino al Campo, fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin, pa tudi združenja iz Vidma, Gorice, Porde-nona, Trenta, Rima in celo angleškega Oxforda. Skupaj bodo skozi igro opozorili na družbeno vlogo športnih dejavnosti.
/
POTOPIS
Sreda, 3. septembra 2008
7 1
MANJŠINE - Avgusta v nemškem mestu Bautzen
Zborovski seminar za glasove iz vse Evrope
Enotedenskega srečanja Voices of Europe so se udeležili tudi člani Mospa
V	Bautznu, v vzhodni Nemčiji, se je od 11. do 18. avgusta odvijal mednarodni zborovski seminar »Voices of Europe« v priredbi tamkajšnje mladinske organizacije lužiškosrbske manjšine »Pawk«. Šlo je za vsakoletni projekt, ki deluje pod pokroviteljstvom evropske mladinske organizacije YEN in ga izmenično prirejajo manjšinske skupnosti v Evropi.
V	Bautznu se je zbral štiride-setčlanski mešani pevski zbor, ki so ga sestavljali pripadniki sedmih manjšin iz vse Evrope. Med temi so
Francesca Martinelli razstavlja v Knulpu
Kulturno združenje Daydreaming Project vabi jutri ob 20.30 v bar Knulp (Ul. Madonna del Mare 7a), kjer bodo odprli fotografsko razstavo Francesce Martinelli z naslovom »Sua maesta la zoppa«. Umetnica bo razstavo, ki je nekakšna himna telesu, še dodatno obogatila s skulpturami in inštalacijami. Razstava se vključuje v mednarodni fotografski festival Trie-stefotografia in bo na ogled do 8. oktobra.
bili tudi štiri člani mednarodnega krožka društva Mosp iz Trsta, ki so zastopali slovensko manjšino v Italiji. Mednarodni krožek društva Mosp, ki je včlanjen v evropsko mladinsko organizacijo YEN, se že več let udeležuje podobnih evropskih srečanj, kjer manjšine v času nove skupne Evrope utrjujejo svoje vezi. Poleg predstavnikov Lužiških Srbov so se pevskega tedna udeležili pevci iz južne Frizije in poljske dežele Pomoranja, kjer živijo Kašubi. Številni so bili tudi pripadniki mladinskih krožkov nemške narodnostne skupnosti iz Rusije in Madžarske.
Pevski zbor je ves teden vadil pod vodstvom izkušenega zborovodje in dirigenta Petra Shannona z Irske. Na enotedenskem pevskem seminarju je zbor pripravil enourni program, ki je obsegal avtorske in ljudske pesmi manjšin in držav, v katerih živijo, ter nekaj skladb iz repertoarja lahke glasbe. Ob koncu seminarja so mladi oblikovali dva koncerta, in sicer v petek, 15. avgusta, v cerkvi Sv. Mikhaela v Bautznu ter v nedeljo, 17. avgusta, na tipičnem lu-žiškosrbskem prazniku »Dny M\\\u0142od\\\u017Ainy« na podeželju v Rackelwitzu. Organizatorji projekta »Voices of Europe« so poskrbeli še za številne razvedrilne skupinske igre in za športna srečanja,
Pevke, pevci in irski zborovodja Peter Shannon
med temi je bil tudi kolesarski izlet po lužiških vaseh. Ob petju je vsaka manjšina predstavila svojo organiziranost, svoj utrip in tudi svoje tipične pridelke. Šlo je za tako imenovani »Exchange Market«, oziroma neformalno izmenjavo med pripadniki raznih manjšin. Glede slovenske manjšine v Italiji je prevladalo zanimanje za tiskane medije, predvsem za Primorski dnevnik, ki je po formatu in vsebini bistveno večji od lužiško-srbskega večernega lista Serbske No-winy. Poleg Primorskega dnevnika so člani Mospa predstavili še nekaj izvodov tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter beneškega štirinajstdnevnika Dom. Razdelili so tudi nekaj brošur o delovanju slovenske manjšine v angleškem in nemškem jeziku, ki jih je izdal Slovenski raziskovalni inštitut Slori.
Vzporedno z zborovskim seminarjem »Voices of Europe« se je v Bautznu zbral tudi izvršni odbor mladinske evropske organizacije YEN, ki je izvolil svoje nove vodilne organe ter sprejel smernice za nove pobude v naslednji sezoni.
Zborovski seminar »Voices of Europe« je bil dobra priložnost za spoznavanje ostalih evropskih manjšin, v prvi vrsti lužiškosrbske manjšine, ki je letos priredila to prireditev.
Erik Kuret
KRAŠKA HIŠA - Nova razstava
Labirinti Štefana Turka
Razstavo bodo odprli 12. septembra
V petek, 12. septembra, ob 20. uri bo v Muzeju Kraška hiša v Repnu spet živahno. Po komaj zaključeni fotografski razstavi, bo tokrat na vrsti likovni ustvarjalec, Tržačan mlajše generacije Štefan Turk, z novim ciklusom del s pomenljivim naslovom Labirinti.
»Najnovejše risbe, nastale v letošnjem letu in prvič predstavljene v re-penski Kraški hiši, prezentirajo Turko-vo odločitev za najstarejšo - znano že od paleolitika - klasično likovno zvrst in izbiro preverjene tradicionalne tehnike s svinčnikom, verjetno pogojenih tudi z njegovim intenzivnejšim ukvarjanjem z ilustracijo, zlasti v zadnjih letih. Očitna je namera v raziskovanju osnovnega risarskega elementa - črte, tega najbolj elementarnega izraznega sredstva in nje-
govega maksimalnega izkoristka v iz-povednosti in sporočilnosti. (...) Motivi so upodobljeni minuciozno, s skrajno natančnostjo, doslednostjo in preciznostjo izrisanega detajla ali podobe kot celote.« Tako je o delih Štefana Turka za priložnostno zgibanko ob razstavi zapisala umetnostna kritičarka Nives Marvis, kustosinja v Obalnih Galerijah v Piranu. Marvinova bo spregovorila tudi ob odprtju razstave in predstavila Turka ter njegov novi ciklus.
Na odprtju bo za glasbeni uvod poskrbel trio flavt v sestavi : Tamara Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta. Prireditelj večera je Zadruga Naš Kras ob pomoči Urada vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Pokrajine Trst in Občine Repentabor.
GLASBA - V Begunjah so se udeležili četrte Avsenikove glasbene delavnice
Mladi kraški muzikanti pri Avseniku
Izpopolnjevali so dosedanje znanje in spoznali tehniko Avsenikovega izvajanja - Ansambel z zahodnega Krasa je na oder stopil v nošah nabrežinske godbe na pihala
V sredo, 20. avgusta, se je v Begunjah pod Avsenikovim šotorom zaključila četrta Avseni-kova glasbena delavnica, ki je postala že tradicionalno srečanje glasbenikov iz Slovenije in tujine. Kar lepo število udeležencev je prišlo iz Italije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Švice in celo iz Japonske z namenom, da bi se izpopolnjevalo s pomočjo inštrumentov Avsenikovega kvinteta, razvilo svoje tehnične sposobnosti in stilistiko Avsenikove glasbe ter igranja v ansamblu.
Zanimanje za izpopolnjevanje v poletni delavnici je vsako leto večje, za kakovosten pouk pa poskrbijo priznani glasbeni pedagogi. Ena izmed novosti letošnje delavnice je bila ansambelska igra, za katero je mentorstvo prevzel sam Vilko Ovsenik, legenda, ki je mentorsko oblikovala tudi ansambel Avsenik. Udeleženci delavnice so se lahko izpopolnjevali v igranju klavirske in diato-nične harmonike, v vokalu, klarinetu, trobenti, kitari in basu. Med udeleženci so bili letos tudi člani ansambla Mladi kraški muzikanti, ki ga sestavljajo: Matija Colja, Rok Košuta ter Cristina, Cristian in Enrico Leghissa. Udeleženci so v okviru glasbene delavnice izpopolnili svoje dosedanje znanje o Avsenikovi glasbi in s pomočjo mentorjev prvič spoznali tehniko in stil Avsenikove-
ga izvajanja.Delo je potekalo na vaški osnovni šoli z osebnim svetovanjem in dodatnimi glasbenimi aktivnostmi. Pouku so tečajniki lahko sledili aktivno - z igranjem ali petjem - oziroma pasivno - s poslušanjem. Tečaja se je udeležili tudi Dolinčan Marko Manin s svojo harmoniko. Zadnji dan pa so nastopili še na zaključnem glasbenem večeru v Avsenikovi dvorani. Tečajniki so uro in pol izžarevali energijo in jo prenašali na poslušalce. Nemalo je bilo takih, ki so jih zasr-bele pete. Mladi kraški muzikanti so se publiki predstavili v nošah nabrežinske godbe (v kateri tudi nastopajo), ki so bile sešite s pomočjo izvedenke Marte Košuta. Na občinstvo so naredile izjemen vtis, saj si jih je po zaključku prireditve marsikdo ogledal tudi od blizu. Slavnostni nagovor sta imela župan občine Radovljica g. Janko S. Stušek in gospa Brigita Avsenik, ki je tudi duša te prireditve in je na koncu vsem tečajnikom podelila tudi priznanja.
Tečaj je bil vključen v kontekst 55. Avsenikove glasbe obletnice, ki jo je od 20. do 24. avgusta kronal še mogočni festival. Pod streho velikega prireditvenega šotora, pred gostilno Pri Jo-ževcu, so nastopili znani glasbeniki in mladi upi, domači glasbeni virtuozi in mojstri iz tujine.
Kraška peterica v narodnih nošah nabrežinske godbe na pihala, v kateri tudi nastopajo
8
Sreda, 3. septembra 2008
KULTURA	/
V NEDELJO - Pred sinagogo na Trgu Giotti
Praznik judovske kulture
Osrednji dogodek koncert skupine The Idan Raichel project - Tudi vodeni ogledi in stojnice
Nedeljski spored so včeraj
predstavili v tržaški sinagogi
kroma
Pred devetimi leti so prvič proslavili Evropski dan judovske kulture, od takrat pa je prva septembrska nedelja posvečena odkrivanju judovskih muzejev, sinagog, kulinarike in seveda kulture. Dan bodo v nedeljo počastili v sedemindvajsetih evropskih državah, med italijanskimi proslavami pa bo tudi tržaška. Osrednji dogodek bo velik koncert pred tržaško sinagogo na Trgu Giotti, kjer bo ob 21. uri nastopila mednarodno uveljavljena skupina »The Idan Raichel project«. Iz-
Včeraj danes
Danes, SREDA, 3. septembra 2008
GREGOR Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 12.52 - Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 20.45.
Jutri,ČETRTEK, 4. septembra 2008
ROZALIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb raste, 11 km na uro, zahod-nik, vlaga 63-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costalun-ga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 218/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A.
raelski pop zvezdnik Idan Rachel je okrog sebe zbral številne glasbenike različnih narodnosti in veroizpovedi: skupina želi s svojo multietnično pop glasbo posredovati sporočilo miru in sožitja. Koncert na Trgu Giotti se bo začel ob 21. uri in bo popolnoma brezplačen, posvečen pa bo izraelski dobrodelni organizaciji »Simcha layeled« (Otrokova radost), ki pomaga hudo bolnim otrokom in žrtvam atentatov, ne da bi se pri tem ozirala na njihovo versko ali narodno pripadnost. Njeno
Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45,
21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Jimmy della collina«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.00, 22.20 »Kung fu Panda«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.15, 21.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il cavaliere oscuro«.
delovanje bo predstavila Susanna Huckstep, na Trgu Giotti pa bodo že od 19. ure dalje stojnice z judovsko literaturo, tradicionalnim obrtništvom in hrano kasher.
Sicer pa se bo dan judovske kulture pričel že v jutranjih urah. Radovednim obiskovalcem bodo ves dan na voljo vodeni ogledi sinagoge (ob 10., 11., 12., 17., 18. in 19. uri) ter judovskega pokopališča v Ul. della Pace (ob 10., 11. in 16. uri). Judovski muzej v Ul. del Monte pa bo odprt od 9. do 18.30.
EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »Sex List - Omicidio a tre«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«.
FELLINI - 17.45, 22.10 »12«; 20.00 »Go-morra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Doomsday« (prepovedan mladim pod 14. letom).
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra degli uomini rossi - Birdwatchers«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40 »WallE«; 20.00, 22.00 »Kako ugrabiti nevesto«; 16.00, 18.00 »Kung fu Panda«; 16.50, 19.10 »Mumija«; 21.00 »Mamma Mia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.55, 20.40, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.00, 18.15, 21.45 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 20.30, »Piacere Dave«; Dvorana 4: 20.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 15.45, 17.10, 18.40, 22.30 »Denti«; 20.15 »Io vi trovero'«.
SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Doomsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Kung fu Panda«; 20.15, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Sex list - Omicidio a tre«.
H Šolske vesti
GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@li-bero.it.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in otroških vrtcih pričel v sredo, 10. septembra, z urnikom 8.0012.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14.ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka).
NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35.
PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.septembra, z začetkom ob 8.uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9.uri, v svetoi-vanski cerkvi.
M Izleti
LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA
organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 3349772080, Igor 347-6849308.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 7. septembra, na vzpon na kraljevski Montaž. Pot je zelo zahtevna, potrebna je dobra pripravljenost. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezen sestanek z udeleženci v četrtek, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva. Podrobnejše informacije na spletnih straneh ali sedežu društva.
70-LETNIKI IZ OBČINE DOLINA se dobimo v nedeljo, 7. septembra, ob 8. uri pred občinsko telovadnico v Dolini, odpotujemo pa ob 8.30, ob 8.45 se ustavimo še na Opčinah pred Prosvetnim domom in nato vsi skupaj nadaljujemo pot v Begunje. Priporočamo točnost!
UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 0402017383 ali 040-201389.
KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 048178398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829.
S Mali oglasi
IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421.
-/
KNJIGE za srednjo šolo prodam. Tel. 3393280638 ali 040-213011.
PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130.
PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 3405348140
PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Mot-ta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-220729.
PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 195.000 evrov. Tel. 040-327296.
PRODAM PRALNI STROJ znamke Koer-ting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989.
PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel. št. 335-6366765.
SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 377-1274093.
S Poslovni oglasi
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati
00386-5-6641074 od 14. do 19. ure.
IŠČEMO HIŠNIKE z vozilom za vilo na tržaški obali. Pogoji: dokumenti za redno zaposlitev po veljavnih zakonih, odlična italijanščina, reference (z možnostjo preverjanja) za podobno delo. Nudimo bivališče za 2, max 3 osebe.
Tel. 333 6648942 (urnik: 9.0013.00)
MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo.
335-285063
PODJETJE ZAPOSLI tehnika informatike. Windows XP-Vista-200x Server, Linux ter Office-OpenOffice.
Interesenti naj se javijo na informatik.2008@libero.it
VPELJANO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU ZAPOSLI knjigo-vodjo/knjigovodkinjo.
Nujni rekviziti: dobro poznavanje uporabe paketa Microsoft ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Deljen urnik.
Curriculum poslati na
tri.av@libero.it pod geslom "tri".
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan.
040/299798
[d Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mav-hinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442.
OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni!
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko.
OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lo-renzi.
NOVA KNJIGA - Bogato opremljena s fotografskim materialom
O slovenskem Trstu
Knjigo Sledovi, Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu, je nopisol novinar Mario Šušteršič
Založništvo tržaškega tiska izdalo novo knjigo
Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova knjiga, Sledovi, Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu. Avtor, novinar Mario Šušteršič, nas v svojem knjižnem prvencu popelje iz dobe čitalništva, prebujanja narodne zavesti med tržaškimi Slovenci vse do telovadnih sokolskih in orlovskih združenj v Trstu.
Kot je v spremni besedi poudaril prof. Bojan Pavletič, je Šušteršičeva knjiga pomembno dopolnilo k dosedanjemu vedenju o naši športni, a tudi siceršnji preteklosti in jo bo gotovo z veseljem vzel v roke vsak, ki ga zanima slovenski del zgodovine našega mesta.
Knjigo, ki spada v knjižno zbirko Iz domačega panja, bogatijo številne fotografie starega in novega Trsta. Uredila jo je Marija Cenda, grafično oblikovanje pa je podpisala Vesna Benedetič.
/
POTOPIS
Sreda, 3. septembra 2008
9 1
Naša ANDREJA slavi danes 8. rojstni dan. Sestrica Jana, bra-trančki Mitja, Peter, Samo, Gabriel in Ruben ji pošiljajo velik koš poljubčkov z željo, da bi ostala še naprej tako lepa in simpatična punčka.
Katja in Boris sta starša postala in od sedaj naprej bosta TRISTANA pestovala. Z mamico se bo namizni tenis naučil, očka pa ga bo slikal, ko bo po tekmi slavil. Sreče in zdravja povečani družinici predvsem pa malemu Tristanu želi Kra-sova namiznoteniška klapa.
Ü3 Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu.
KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov vecerja83@gmail.com ali pokličete na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja.
ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inra-zlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opči-
Loterija 2. septembra 2008
Bari	88	28	22	2	38
Cagliari	72	10	26	79	34
Firence	78	43	40	42	20
Genova	6	76	40	77	34
Milan	6	35	72	10	54
Neapelj	29	52	38	17	62
Palermo	30	80	33	35	20
Rim	81	29	90	18	66
Turin	37	84	5	75	35
Benetke	26	56	6	85	74
Nazionale	27	25	36	51	75
Super Enalotto Št. 106
6 29 30 78 81 88	jolly 26
Nagradni sklad	3.577.597,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.127.445,95 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-€
14 dobitnikov s 5 točkami	38.331,41 €
1.746 dobitnikov s 4 točkami	307,35 €
64.326 dobitnikov s 3 točkami	16,68 €
Superstar	27
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	30.735,00 €
255 dobitnikov s 3 točkami	1.668,00 €
3.385 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
22.508 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
47.555 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
ne, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo danes, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 3.septembra, ob 20.45, seja odbora ter obenem vabi vse pevce, da se udeležijo skupne vaje danes, 3.septembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu in nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni.
USTVARJALNO LIČENJE&PRIČE-SKA - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah 3. in 4.septembra. Prvo srečanje danes, 3. septembra, ob 17.uri. Program: polepšaj svoj videz: barve, senčenje in lasje. Prinesite si ličila, ki jih navadno uporabljate! Vodi Živa Kušče. Vabljeni! Info: 339-1693030, 340-0541721.
MOPZ TABOR-OPČINE obvešča vse pevce, da se nova pevska sezona začne s prvo vajo v četrtek, 4.septem-bra, ob 20. uri. Obenem obveščamo vse, katerim je všeč zborovsko petje in seveda petje, da se nam pridružijo v lepo družbo in napolnijo prazne vrzeli. Posebno so zaželjeni prvi tenorji in prvi basi. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Vaje potekajo dvakrat tedensko in sicer: ob torkih in četrtkih, od 20.30 do 22.00 ure in po potrebi (pred nastopi) tudi trikrat tedensko.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 4.sep-tembra, ob 20.uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159).
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE vabi na Praznik komunističnega tiska, ki bo v Miljah na trgu Caliterna od četrtka, 4. do nedelje, 7. septembra.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-srenj v tržaški pokrajini na informativno sejo na pobudo lokalne akcijske skupine (GAL) v petek, 5.septembra, ob 19.30, na sedežu na Padričah v sejni dvorani Špacapan glede sestave razvojnega načrta na Krasu s strani podjetja iz Padove »Spazio Verde«.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na predstavitev programa novega akademskega leta 2008/2009. Informativni večer se bo odvijal v petek, 5. septembra, s pričetkom ob 19.30, na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.sa-tyanandayogatrieste.it.
DUHOVNE PESMI ZA PEVSKO-IN-STRUMENTALNO SKUPINO - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v petek, 5. septembra, od 18.30 do 19.30. Vodi Raffaella Pe-tronio, organizira ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala. Vabljeni vsi, ki radi pojete in igrate! Kdor igra, naj s seboj prinese svoj instrument! Info: 339-7046331, 340-0541721.
FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-in-strumentalna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno li-čenje in pričesko in druge). Do petka, 5.septembra, ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto, 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella).
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« - vabi stare učence, da do 5. septembra potrdijo vpis za š.l. 08/09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan, razen sobote, od 9. do 12.ure (tel. 040-418605).
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki bo potekal od petka, 5. septembra do nedelje, 7. septembra 2008 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Grinders, Blek panters, Tramontana in Kraški kvintet, dobro založeni kioski, sejem tipičnih pridelkov Krasa in v nedeljo popoldne kulturni program. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozi-na v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke.
DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Studen-Kirch-ner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.draga-mladih.org, 339-7046331, 3400541721.
GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu
Festivala Drage mladih bo do sobote, 6. septembra v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. Program: priprava prizora za zaključni večer festivala. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 338-6820498.
LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do sobote, 6. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 3400541721.
PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do sobote, 6.septembra v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Program: tehnika sodobnega plesa, tehnike improvizacije, gib in glas kot eno: vaje in igre za spoznavanje lastnega glasu in giba. Vodi plesalka in glasbenica Raffaella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 339-7046331, 340-0541721.
SRENJA BORŠT obvešča vaščane, da bo v soboto, 6.septembra, od 8.ure dalje potekala akcija za popravilo poljskih poti. Priporoča se udeležba.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad spet odprt od sobote 6. septembra, med 16.30 in 18. uro.
KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER
bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra, ob 9.30, pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
SPDG vabi v nedeljo, 7. septembra, na spominski pohod »Bazoviški junaki«. Zbirališče v Bazovici ob 9.30.
SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono: otroški zbor sprejema otroke od 3. razreda OŠ do 2. nižje, vodi Mirko Ferlan, prva vaja bo v sredo, 10. septembra, ob 15. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Prva vaja dekliškega zbora Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Ferlan bo v torek, 9. septembra, ob 19. uri. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci.
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 prireja vadbo Pilatesa, Pilate-sa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek v petek, 12. septembra,
ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu.
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI
DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom!
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 0402017376).
TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414.
SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414.
TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org.
SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Pro-seški 71.
ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri
Padričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo.
TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetni-ški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414.
BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414.
0 Prireditve
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo danes, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo v četrtek 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni!
SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni!
ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zakusko bo v Dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zida-riča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdu vam je pej tu nrdu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12.septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Mar-cucci (slike in skulpture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruz-zier Macinelli (grafika) in Anita Ne-marini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comel-li (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike).
Prispevki
V	spomin na bratranca Marija Gre-goria daruje sestrična Marija Sancin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah.
V	spomin na dragega Tojčeta Gušti-na darujeta Zorka Gabi in Drago Sedmak 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Minilo je 12 let, odkar nas je zapustil Srečko Žerjal v njegov spomin daruje hči Laura z družino 25,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Dorčita Maverja darujeta Stana in Franka 20,00 evrov za Tamburaški ansambel KD F. Preše-
t
Zapustil nas je naš dragi
Mirko Bogatez
Žalostno vest sporočajo
žena, sin in vsi sorodniki
Pogreb bo v petek, 5. septembra ob 11.20 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Sv. Križ, 3. septembra 2008
Pogrebno podjetje Zimolo
Ob prerani smrti soseda FULVIA BUSINELLIJA izrekamo občuteno sožalje Ferrucciju in Morenu z družino.
Žarko in Vanda z družino
Drage Laura, Marija, Daidi, Dunija in ostalo sorodstvo,
ob boleči izgubi ljubljene mame in none ter naše dolgoletne članice JO-SIPINE PUC LUKAC sočustvujemo z vami
vsi pri KD in ŽPS Ivan Grbec
10
Sreda, 3. septembra 2008
KULTURA
/
LJUBLJANA - Trikrat v Križankah
Pandurjev španski Barok navdušil ljubljansko občinstvo
Izjemna sta nosilca glavnih vlog Blanca Portillo in Asier Etxeandia
Ljubljanske Križanke so v ponedeljek zabeležile nov uspeh esteta sodobnega gledališča Tomaža Pandurja, ki je prvič gostoval v Sloveniji s produkcijo tujega gledališča oz. Kulturnega centra mesta Madrid. Publika je ob zaključku stoje ploskala in čestitala imenitnima igralcema predstave »Barok«, ki sta se paradno sprehodila po parterju v vzdušju pravega dogodka iztekajočega se festivalskega poletja. Ustvarjalno obdobje slovenskega režiserja v španskem okolju je potrdilo njegov instinkt pri izbiranju umetniške ekipe, ki lahko tolmači njegovo govorico in obenem vzbuja radovednost publike. Za predstavo z visokim erotičnim potencialom, ki so jo pre-mierno predstavili lani jeseni v španski prestolnici, je povabil k sodelovanju filmska in gledališka igralca Blanco Portillo (ena od interpretk filmov »Volver« Pedra Almodovarja in »Goyeve prikazni« Miloša Formana) in Asiera Etxeandio (protagonist pogosto spornih kreacij, med katerimi je vloga Danteja v tretji različici Pekla iz Pandurjeve trilogije Božanska komedija), oba kandidirana prav za to predstavo za nagrado Združenja španskih igralcev. Tudi tokrat je režiser zahteval veliko od igralcev, ki sta nabrusila najbolj ostra igralska rezila za poldrugo uro visoke napetosti, nepopustljivega drezanja v intimnost perverznega in obenem simboličnega, emblematičnega odnosa, v stalnem moduliranju vsebinskih in čustvenih odtenkov.
Zvestoba enemu samemu tekstu je vedno preozka za vrelec idej in simbolov Pandurjeve gledališke poetike; tokrat so režiser, soavtor teksta Darko Lukic in dramaturginja Livija Pandur uporabili motive romana Nevarna razmerja Chordelosa de Lac-losa in neposredno povezane drame Heinerja Mül-lerja Kvartet, jih spletla s tretjim, izvirnim elementom, in sicer razmišljanjem o resničnosti, ki presega in osmišljuje fikcijo. Ob stiliziranih kostumih Angeline Atlagic v črnobelem, ne-barvnem kontrastu, ki zaznamuje najnovejše Pandurjeve produkcije, je najmočnejša baročna nota v tem tekstu prav dra-maturgija predstave, ki govori o izpraznjenosti in de-kompoziciji z razkošnim besednim in vsebinskim »horror vacui«. Tekst vodi gledalca po neravni poti, s kompleksnim prepletanjem treh virov in smeri, medtem ko prikazuje postopoma jasnejše prebliske glavne usmeritve in sporočila. Če je prah pokril pisma galantne in krute psihološke igre ob zori francoske revolucije (in morda tudi njihovo obnavljanje na predvečer katastrofe svetovne vojne), je njihovo literarno ovekovečenje jamstvo za večno obnavljanje besednega in čustvenega pokola, ki postane v tem primeru zrcalo sedanjega strmenja v spektakel vojne in nasilja, do katerega lahko ostanemo, kot Madame de Merteuil, »popolnoma hladni«.
Zgodovina je prava protagonistka predstave, saj se ponavlja skozi stoletja prav kot zgodba Markize in Vikonta, z istim, življenjskim in usodno rušilnim nabojem, ki ga dajeta ljubezen in maščevanje. Zunanji element pripovedovalca-komentatorja-avtorja (Chema León) skozi celo predstavo odčara-no postavlja dogajanje na krhka tla iluzije, da bi resnična protagonistka postopoma prišla do izraza, tu-
Asier Etxeandia in Blanca Portillo
di z uporom samih igralcev, ki za trenutek zlezeta iz kože razkrojenih likov in se zagrenjeno ozreta v gledalce, ki uživajo ob uprizarjanju trpljenja in »vojne brez razlogov«. Pandur nadaljuje z razmišljanjem o novih perspektivah gledališča s prenovljeno obliko »gledališča v gledališču«, ki stremi po emancipaciji med tekstom in avtorjem, v tem primeru tudi z rušenjem katarze, tokrat nezaželjene, nedovoljene in celo perverzne, kot so mehanizmi današnjega, pretežno pasivnega soočanja z realnostjo.
Vse, kar se dogaja na odru, je samo igra, s katero protagonista hranita iluzijo večnosti v trenutku popolnega propadanja in neznosne osamljenosti, kjer je puder že pepel razpada. Vendar je igra prežeta s fizično konkretnostjo in povsem prepričljivo, čutno intenzivnostjo; temperamentna igralca se pritegneta in odbijata z magnetizmom, ki priklene gledalca. Njuna energija tako močno in učinkovito pritisne na skrajni rob čustev, da se skoraj ne utegne prilagajati redkim sentimentalnim trenutkom, kot je manj izrazit prizor zapeljevanja pobožne Tourvelo-ve (medtem ko pridobi izrazito doživete dramske poteze mučna ločitev od njene ljubezni). V tekstu, ki v pogovorih in monologih predstavlja masaker dveh osebnosti, je izrazna paleta igralcev ključ uspeha in oba protagonista sta se izkazala z izrazito ekspre-
auosa rebeu
sivnim, smiselnim moduliranjem strastne recitacije, s karizmo Blance Portillo in resnično zapeljivim igralskim nabojem Asiera Etxeandie. Igralca sta napolnila prazen oder z močno umetniško in fizično prezenco, da so zunanji elementi-rekviziti postali opcija; zadoščali so pahljače in pribor, privezani kot zapestnice na nosilca galantnosti in okrutnosti, ljudo-žrske-še bolje, »čustvožrske«-nagnjenosti, ki se na koncu izživlja z žrtvovanjem krvavo rdeče lubenice. Jadrnica, ki se potaplja, simbolično pljuje po koži mi-šičastega komentatorja, ki se kljub vsiljivi vlogi koherentno in igralsko prepričljivo vključuje v dramsko dogajanje.
Mullerjevo sivo zaklonišče sestavljajo premični zidovi scenografije Numena, ki razgibajo klavstro-fobično mejo nizkega stropa z odpiranjem špranj v megleni globini, ki ne prodira v prostor, temveč v čas. Glasba dvojice Silence, eklektično razpeta med popevko (v kateri se roker Etxeandia izkaže tudi kot pevec z ekspresionistično noto), salonskim nokturnom in filmsko simfoničnostjo, se spaja tudi z latinsko strastjo v skladu s koreografijami, ki jih je podpisal Nacho Duato. Danes ob 20.30 bo na sporedu zadnja ponovitev predstave v okviru Festivala Ljubljana.
Rossana Paliaga
Danes odprtje 23. festivala Vilenica
V	atriju hotela Klub v Lipici bodo ob 18. uri slavnostno odprli triindvajseto izvedbo mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Odprtje bo tudi priložnost za razglasitev dobitnika pisateljske štipendije SEP za leto 2008. Sledilo bo literarno branje, ki se ga bodo udeležili književniki iz Romunije, Moldavije, Rusije, Srbije, s Kitajske in Kube. Ob 23. uri pa bo glasbeno-literarni dogodek Vibrato tišine, posvečen Srečku Kosovelu.
Genius loci Lera piranski ex-tempore
V	krajinskem parku Sečoveljske soline se bo danes zaključila 5. umetniška delavnica Genius loci Lera, prvi septembrski teden pa dogajanje na Obali dodatno pestri likovna manifestacija Extempore Piran. Od sobote je umetnine žigosalo že 285 udeležencev ex-tempora iz Slovenije in desetih tujih držav. Nagrajenci bodo znani v soboto. Pete izdaje delavnice Genius loci Lera se je letos prvič, poleg likovnih ustvarjalcev in stalnega gosta, pesnika Toneta Pavčka, udeležil tudi novinar Primorskih novic Sašo Dravinec. Letos smo se želeli ljudem približati širše, ne samo preko umetniškega ustvarjanja, temveč tudi preko besede, z razmisleki o posameznih temah, povezanimi s solinami in življenjem na tem območju, je dejala Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij Piran.
Letos v Obalnih galerijah Piran beležijo že 43. izdajo slikarskega in 9. izdajo keramičarskega ex-tempora. Žigosanje umetnin, ki se potegujejo za glavni nagradi Ex-tempora, poteka že od sobote. »Do ponedeljka zvečer je svoja dela žigosalo že 285 udeležencev ex-tempora, pričakujemo pa, da bo ta številka do petka narasla na 400,« je menila Marvinova. Nagradni sklad tradicionalne mednarodne likovne manifestacije, vključno z nagradami, ki jih poklanjajo hoteli ter nagradami trgovin z umetniškimi materiali, znaša kar 36.000 evrov. V galerijah v sodelovanju s piranskimi kulturnimi ustanovami ob Ex-tem-poru pripravljajo pester spremljevalni program, ki vključuje ustvarjalne delavnice za mladino, spremne razstave, kiparsko delavnico v kamnu in koncerte. (STA)
DOPIS IZ PARIZA - O veličini antičnih in sodobnih zgradb
Spomeniki malo drugače (2)
Marsikatero cerkev obdaja skrivnost - Znanje je potovalo tudi v preteklosti, zato so vplivi različnih kultur vidni - Pariški stadion kot leteči krožnik
Katedrale! Ko stojimo pred temi veličastnimi strukturami, nam dih zastane in se sprašujemo, zakaj so se nekoč lotili tovrstnih del. Gotovo ne le zato, da bi imeli prostor za molitev, saj bi za to zadostovala cerkvica. Verjetno je šlo za častitev boga in zagotovitev mesta v nebesih (poenostavljena razlaga, ki pa zajema bistvo). In vendar se včasih nekateri elementi s to razlago ne skladajo. Vzemimo kot primer pariško katedralo Notre dame: pri glavnih vratih je vklesana ženska figura, v desni roki ima odprto knjigo, v levi zaprto. Nekateri pravijo, da je to Modrost, drugi Alkimija. Alkimija? Tista čarovnija, ki je imela za cilj spreminjanje elementov? Po tej razlagi simbolizira 12 apostolov okoli vrat 12 zodiakalnih znakov, Kristus sonce in 28 kraljev lunin cikel. Vse to ni niti tako čudno, saj so takrat gledali na stvari drugače: alkimija je bila mati vseh znanosti in graditelji so se zanimali tudi za algebro, geometrijo, kemijo, astrologijo in kabalo.
Cerkve, seveda ne le pariške, obdaja torej veliko skrivnosti. V cerkvi Saint Martin v mestu Sillegny (regija Lorraine na severovzhodu Francije), je naslikana najbolj popolna poslednja sodba v Franciji. Prekrasno delo, ki pa vsebuje nekaj netočnosti: naslikane pinije so na tem območju nepoznane in molitev Verujem v enega Boga (ena najbolj poznanih!) je polna napak. So bili slikarji tujci? Iz mediteranskih de-
žel, kjer so razširjene pinije? Ali je naključje, da je Mic-helangelova sodba iz istega obdobja? So jo umetniki iz cerkve Saint Martin poznali? Verjetno res. Tudi v zgodovini je znanje potovalo, pa čeprav počasneje kot danes. Tako je cerkev Saint Jean blizu Aubeterre-sur-Dronne (na jugozahodu Francije) prava posebnost: vklesana je v skali in s svojimi 5 ladjami, ki so visoke 17 metrov, največja podzemna cerkev v Evropi. Zgradba je še bolj presenetljiva, ker vemo, da so bile tovrstne tehnike v 11. stoletju nepoznane. Nepoznane v Evropi, toda poznane v Turčiji in Libanonu. Kako so torej prišle do Francije? S križarji? Možno, saj se cerkev sv. Jeana zgleduje po baziliki Božjega groba v Jeruzalemu.
Če so na eni strani obstajali vplivi in izmenjave, so na drugi bila izolirana območja, ki so razvila določene posebnosti. V dolini Louron v Pirenejih so bili uradni tokovi in cenzura nepoznani, zato so slikali to, kar se jim je zdelo pravilno. Primer: na freski je upodobljeno Kristusovo obrezovanje, ki je, kljub zgodovinski resnici, takrat veljalo za bogokletstvo. Danes si lahko ogledamo ta dela, ker je ta dolina stala ob robu zgodovinskih dogodkov, na primer vojne in francoske revolucije. Predvsem med slednjo je bilo uničenih veliko verskih objektov, med drugim tudi cerkev opatije Cluny, ki je bila s svojimi 187 metri naj-
večja v Franciji (še večja kot pariška Notre Dame). Pred kratkim so inženirji naredili njeno tridimenzionalno rekonstrukcijo.
Nekoč so gradili velike spomenike! Kaj pa danes? Verjetno mislite na nebotičnike, toda v Parizu in Franciji jih skoraj ni; v prestolnici so jih zaradi estetskih razlogov prepovedali po dograditvi stolpnice Montparnasse. V Parizu pa je »Stade de France«, me-ga-spomenik današnjih časov. Znano je, da imajo Francozi radi futuristične projekte in stadion so si zamislili kot lebdečo streho nad mestom. Projekt so tako dobro realizirali, da je doživela nepričakovan zaplet: 12.000 ton težka in 6 hektarjev obsežna struktura bi lahko res odletela. Da bi preprečili »leteče krožnike« nad Parizom, so strehi dodali v 600 ton težek betonski prstan. Stadion je uspešno opravil preizkušnjo ob nevihti stoletja leta 1999, ko so vetrovi pihali s hitrostjo 150km/h.
Toliko glede veličastnih spomenikov. Kaj pa velike poslikave, na primer antične freske, Michelange-lova sodba ipd.? Za to so poskrbeli v Lyonu, kjer so na 1.200 m2 veliki zid (Mur des Canuts) naslikali naš način življenja; nekako Pompejeva freska naših časov.
Tudi sedanjost ima svoje spomenike, le da jih včasih ne zaznavamo kot take.
Jana Radovič
POTOPIS
Sreda, 3. septembra 2008
1 1
KLASIČNA GRČIJA S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
Pri izviru naSe omike
^ Vltist&Bermr/'
Grške filozofije in kulture ne prenašamo s knjigami, ampak z življenjem. Nista namreč to, kar beremo v knjigah, ampak sta življenje samo.
S tem prepričanjem naše zgovorne vodičke Marie je bilo prežeto potovanje udeležencev izleta Primorskega dnevnika po tako imenovani klasični Grčiji, ki ga je potovalna agencija Aurora organizirala od 18. do 25. maja 2008. Še preden se lotimo opisa tega sugestivnega potovanja pa lahko bracem zagotovimo, da je bil to še en zelo uspel izlet našega dnevnika, zaznamovan s prepletom lahkotnosti počitniškega razpoloženja in duhovne razsežnosti ogleda prastarih spomenikov naše omike.
NEDELJA, 18. MAJ
Atene brez nebotičnikov
Velika večina udeležencev izleta je zasedla svoje že določene sedeže na avtobusu, ko je ta pripeljal na Oberdanov trg. Nekaj goriških izletnikov je že bilo v vozilu, ki jih je pobralo v Štivanu, še nekaj drugih pa se nam je pridružilo na Opčinah. In že smo se zapeljali proti Ljubljani oziroma Brniku, kjer nas je na letališču Jožeta Pučnika čakalo letalo za Atene. Leteli smo na redni liniji, ki jo je slovenski letalski prevoznik Adria Airways uvedel le teden pred našim potovanjem.
Spremljevalka naše skupine Marta Sabadin nam je pred prihodom na letališče dala še zadnja navodila za potovanje, pri čemer je največjo pozornost namenila skrbi, da se kdo ne izgubi. Preštevanje članov potovalne skupine je bilo poslej stalnica, na trenutke tudi zabavna, včasih pa zoprna ravno za skrbno Marto.
Po odpravi formalnosti na letališkem sprejemu z oddajo prtljage so se izletniki razkropili po prodajnih mestih ali pa po klopeh čakalnice. S klepetom ni bilo nobenih težav, saj se je večina članov skupine že poznala, nekateri pa so se znova srečali po daljšem času. Tako argumentov za pogovor ni zmanjkalo, a ga je bilo treba kmalu prekiniti, ker je bilo letalo nared ob predvidenem času.
Dobro uro in pol letenja in že smo se spuščali na letališče v Atenah. Trst in Ljubljano smo zapustili pod oblaki, Atene pa so nas pričakale z zlatim popoldanskim soncem. Po nepredvidenem zapletu s prtljago na letališču, kamor iz Ljubljane niso prišli trije kovčki - izvedeli smo, da so bili pomotoma poslani na Dunaj - smo se odpravili v hotel v središču mesta.
Prvi vtisi med vožnjo proti mestu so bili prijetni. Novo letališče, zgrajeno leta 2003 v okviru priprav na olimpijske igre 2004, povezuje s prestolnico prav tako nova avtocesta, obrobljena s cvetočimi oleandri in drugim okrasnim rastlinjem. Njena posebnost pa je izredno panoramična tra-
Tempelj na Akropoli, spodaj levo pogled na Atene z Akropole, desno spomenik protagonistki sodobne Grčije Melini Mercuri
sa na obronkih vzpetin, kar omogoča pogled na praktično celotno velemesto z več kot štirimi milijoni prebivalcev. Naš začasni vodnik z grške turistične agencije (Maria se nam je pridružila naslednjega dne) nas je opozoril na neurejeno širjenje mesta, s hišami, ki se vzpenjajo proti gričem okrog Aten. To je zapuščina daljšega obdobja, ko mesto ni imelo urbanističnega načrta in se je zato širilo na poponoma nenadzorovan način. Zdaj so predpisi veliko strožji, a škoda je bila narejena in se žal pošteno pozna.
Turista, ki prvič obišče grško prestolnico, verjetno najbolj preseneti to, da skoraj ni nebotičnikov. Poslopja so po pravilu manj kot desetnadstropna, tako da se mesto z razglednih točk ponuja kot velika bela rjuha, razgrnjena po veliki kotlini med griči in raztegnjena proti Egejskemu morju. V smeri sever-jug je menda dolga kar 60 kilometrov!
Vožnja do hotela nas je popeljala še po dobrem delu prestolnice, saj smo bili nastanjeni v bližini najpomembnejšega atenskega trga Sintagme ali Trga ustave. Mimogrede smo opazili, da je v mestu veliko bolnišnic, peljali smo se mimo čudovitega starega olimpijskega stadiona, ki ga je za zadnjo olimpijado nadomestil nov, mimo vladne palače in Adrianovega slavoloka. A o tem v nadaljevanju.
Večerja v hotelu in potem kratek sprehod po njegovi okolici, kjer smo opazili veliko priseljencev. Pozneje smo izvedeli, da je med njimi največ Albancev, sledijo jim Romuni, Rusi, Ukrajinci, ne manjka pa tudi Turkov in priseljencev z Bližnjega vzhoda. Problemi? Približno taki, kot v ostalih
državah Evrope, vendar po naših vtisih manj zaostreni kot npr. v Italiji.
PONEDELJEK, 19. MAJ
Po črni piki zvezdica, potem Akropola
Zgodaj zjutraj so bili izgubljeni kovčki že v hotelski recepciji, na srečo tistih, ki si niso mogli umiti zob in se preobleči. Na ljubljanskem letališču so poskrbeli, da so prtljago na Dunaju naložili na prvo letalo za Atene. Po črni piki torej zvezdica.
Po zajtrku nas je čakal autobus, tokrat z našo pravo vodičko Mario in z voznikom Konstantinom, ki sta nas (odlično) spremljala skozi vse potovanje. Začeli smo pri Akropoli (v grščini vrh mesta) in pri čudežu arhtekture, templju Partenon. Beseda izhaja iz osnove parteos, ki pomeni devico, v našem primeru boginjo Ateno, ki ji je tempelj posvečen. Akropola je vidna iz vsakega kotička Aten. Dviga se 150 metrov nad dolino Ilisos. Dokončno podobo je dobila v 5. stoletju pred našim štetjem. Do danes so se ohranili Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje znanja Atene ali Nike, monumentalni vhod v Akropolo, Atenin tempelj in tempelj Erehteion. Zraven so bili še zakladnica, številna manjša svetišča, posvečena posameznim bogovom, ob vznožju vzpetine pa je bil še danes dokaj dobro ohranjen amfiteater. Akropola je bila središče takratnega sveta, kjer se je pisala njegova politična zgodovina.
Ko smo se pod pekočim soncem povzpeli na Akropolo, smo se znašli med množico turistov z vseh koncev sveta. Maria, ki nam je podrobno razložila razliko med korintskim, jonskim in dorskim stebrom, se je kot levinja borila za prostor v senci, od koder je odganjala druge turiste, da bi nam zagotovila čim boljše počutje in razgled. Žal so ga v znatni meri zastirali zidarski odri in gradbeni material, kajti v teku so obnovitvena dela. Obsežen restavra-torsko-konservatorski projekt, ki se je začel pred več kot tridesetimi leti, bi se moral končati do leta 2020, vendar so Grki prepričani, da se obnova verjetno nikoli ne bo končala.
Akropola omogoča čudovit razgled po vsem mestu in na klopci pod košatim drevesom smo se z Mario spustili tudi v bolj prozaične pogovore. Od desetih miljonov Grkov jih skoraj polovica živi v Atenah, kjer za grške pojme vlada nepopisna prometna gneča. Nam se ni zdela ravno tako obupna, saj je npr. Rim še bolj kaotičen. Le da imajo Grki grdo navado hupanja, trobijo namreč tudi čisto po nepotrebnem. Maria nam je potem govorila o 400 letih turške dominacije, ki se je končala šele leta 1832. To obdobje je v Grčiji zapustilo globoke sle-
er/uin
dove, Grki pa imajo do njega vse prej kot prijazen odnos.
Pod seboj smo opazovali antični glavni trg mesta, agora, na katerem je potekalo politično in gospodarsko življenje takratne družbe. Tempelj pod Akropolo, ki je bila središče verskega oziroma duhovnega življenja starih Grkov, je bil rekonstruiran, a ob pogledu iz daljave pričara duh antičnega časa. Tukaj se je rodila demokracija!
Po ogledu Dionizovega gledališča z dobro ohranjenim reliefom na hrbtni strani odra, smo se odpravili v stari del mesta, Plako, kjer se vrvež nikoli ne ustavi. Po okrepčilu v enem od številnih lokalov, s katerimi so obrobljene ozke uličice, še hiter sprehod med trgovinicami in stojnicami za nakup spominka, nato pa skozi glavni vhod v Plako do trga z Adrianovim slavolokom in spomenikom sloviti igralki in nekdanji grški ministrici za kulturo Melini Mercu-ri. Maria, ki nam je na Akropoli z zgražanjem govorila o Benečanu Morosiniju, znanem po tem, da je leta 1680 s topovi obstreljeval Partenon in ga tudi pošteno uničil, ima o cesarju Adrianu odlično mnenje. Bil je velik ljubitelj in občudovalec grške kulture in omike, o čemer pričajo spomeniki, ki jih je zapustil in z njimi obogatil grško zgodovinsko dediščino. Njegov slavolok je kot pika na i, večen v svoji veličastni harmoniji.
Po poti smo se ustavili pri stadionu Panatinaiko, kar po grško pomeni stadion za vse Atence. Tukaj so leta 1896 priredili prve olimpijske igre moderne dobe. Objekt iz marmorja, ki lahko sprejme 68.000 gledalcev, je bil seveda prenovljen, njegova izvirna harmonija pa je ostala neokrnjena. Pred vladno palačo, ki je bila v času monarhije kraljevska rezidenca, smo si kot obvezno turistično zanimivost ogledali zamenjavo častne straže in potihoma solida-lizirali z ubogimi, v neudobne uniforme oblečenimi fanti, ki so morali nepremično stati celo uro in nato odigrati skoraj smešno sceno zamenjave z novimi stražniki. Tudi ta folklora je del največje grške industrije, turizma. Maria pravi, da je to njihova težka industrija, saj te praktično nimajo, kar je sicer za tako izrazito turisično državo prava sreča.
Peljali smo se še mimo narodnega muzeja, univerze, narodne kjnižnice in drugih pomembnih poslopij v novogrškem slogu in se naposled utrujeni vrnili v hotel.
(Se nadaljuje)
1 2 Sreda, 3. septembra 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
V goriški pokrajini sta predelovalna industrija in trgovina na drobno še vedno v težavah. O težkem trenutku za razvoj teh dveh gospodarskih sektorjev pričajo podatki, ki jih je goriška Trgovinska zbornica zabeležila v drugem trimesečju tekočega leta. Nekoliko boljše novice prihajajo iz gradbenega sektorja, čeprav bo šele ekonomske razmere v prihodnjih četrtletjih potrdile, ali se je negativni trend zadnjih trimesečij resnično zaključil.
Predelovalna industrija na Goriškem je že drugo trimesečje zapored zabeležila negativno variacijo v proizvodnji in v prodaji. Trend potrjujejo tudi podatki o industrijski produkciji, ki jih je objavil italijanski statistični zavod ISTAT. Negativni rezultat v proizvodnji (-1,7 odstotkov) je Trgovinska zbornica predvidevala, padec pa je bil nekoliko manjši od tistega, ki so ga zabeležili v prvem trimesečju letošnjega leta. Tudi podatek o obsegu prodaje ni ravno spodbuden, saj je le-ta med aprilom in junijem upadla za -0,1 odstotek, kar je najslabši rezultat zadnjih dveh let. Za slab rezultat na področju prodaje
je odgovorno šibko domače povpraševanje, medtem ko je tuje povpraševanje zabeležilo preko 4-odstotni porast. Znižanje proizvodnje zadeva predvsem mala, pa tudi srednja in velika podjetja. Najslabše se vsekakor godi malim podjetjem, ki imajo od tri do devet uslužbencev. Kljub temu ostaja stopnja zaposlenosti pozitivna (+2,5 odstotkov), prav tako pozitiven predznak pa so zabeležili tudi pri prodajnih cenah (+1,7).
V drugem trimesečju tekočega leta je bila trgovina na drobno v goriški pokrajini še vedno v stiski. Obseg prodaje se je v aprilu, maju in juniju znižal za 1,6 odstotkov, podatek iz prvega trimesečja pa je bil še bolj zaskrbljujoč. Mala in srednja podjetja, ki štejejo manj kot 50 zaposlenih, so močno občutila padec potrošnje, medtem ko je prodaja pri velikih podjetjih ohranila pozitiven predznak. V konjunk-turni primerjavi, torej v zadnjem lanskem četrtletju glede na predzadnjega, je podatek pozitiven (+3,9 odstotkov), nanj pa so vplivale razprodaje. V zadnjem trimesečju so se prodajne cene zvišale za 1,7 od-
Stiska goriškega trgovskega sektorja je zaznavna predvsem v Raštelu, ki čaka na krvavo potrebno obnovo
bumbaca
stotkov, medtem ko je porast med januarjem in majem dosegel le 0,3 odstotke. Neposredna posledica padca prodaje, ki so ga zabeležile trgovine na drobno, je bilo znižanje stopnje zaposlenosti: negativni trend se je zaustavil pri -3,4 odstotkih, padec pa zadeva mala, srednja in velika podjetja. Pri Trgovinski zbornici ocenjujejo, da se bo ta trend prodaj ohranil tudi v tretjem četrtletju, rast prodajnih cen pa bo zaobjeta med -2 in +2 odstotkoma.
Spodbudnejši so podatki, ki zadevajo razvoj gradbeništva v drugem trimesečju letošnjega leta. Po enoletnem padanju je proizvodnja med aprilom in junijem zrasla za 3,9 odstotkov, obseg prodaje pa se je izboljšal za 1,3 odstotke. Pozitiven rezultat je v celoti odvisen od razvoja srednjih in velikih gradbenih podjetij, ki delujejo na Goriškem. Pri Trgovinski zbornici pričakujejo, da bo ta sektor gospodarstva pridobil dodatnega zagona, o pravem preobratu pa bo mogoče govoriti le na podlagi podatkov, ki jih bodo v goriškem gospodarstvu zabeležili v prihodnjih četrtletjih. (Ale)
GORICA - Položaj pokrajinskega gospodarstva v drugem trimesečju 2008
V stiski trgovina na drobno in predelovalna industrija
Trgovinska zbornica: Padec proizvodnje in prodaje - Bolje v gradbeništvu, proizvodnja zrasla za 3,9 odstotkov
TRŽIČ
»Da« mošeji, vendar brez javnega denarja
Želja priseljencev iz Bangladeša, da bi v Tržiču zgradili mošejo in v njej prebirali koran, je sprožila razpravo med političnimi predstavniki iz Laškega. Po mnenju tržiškega občinskega in pokrajinskega svetnika Fabia Del Bella imajo priseljenci pravico do kraja za molitev, vendar kritje stroškov za njegovo gradnjo ne nikakor spada med pristojnosti občinske uprave. Podobne besede je prejšnji teden izjavil tudi tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto, ki je na županstvu gostil odvetnika Fakhrula Alama Akkasa, župana bangladeškega mesta Bahirab, iz katerega se je v Laško preselilo kar 800 priseljencev. V tržiški občini živi namreč 1.300 priseljencev iz Bangladeša, večina le-teh pa je zaposlena v ladjedelnici. Akkas je v imenu muslimanske skupnosti predstavil Pizzo-littu zahtevo po prostoru, kjer bi lahko le-ta opravljala svoje verske obrede. Pizzolitto je Akkasu odgovoril, da gradnja mošej in cerkva ni v njegovi pristojnosti, če bi si muslimanska skupnost priskrbela denar in zemljišče za gradnjo verskega objekta, pa bi je ne oviral.
Gradnji mošeje po drugi strani odločno nasprotujejo v vrstah stranke Forza Italia in Severne lige, bolj spravljivo pa je stališče predstavnikov Nacionalnega zavezništva; po njihovih besedah bi mošejo lahko zgradili v kraju, kjer ne bi motila domačinov, seveda pa bi gradnji ne smeli pomagati z javnim denarjem.
Severna liga bo vsekakor svoje stališče do mošeje in odnosov z muslimansko skupnostjo predstavila na javnem srečanju, ki bo danes ob 11. uri v baru Ritz na trgu Republike. Med govorniki bosta poslanec Massimi-liano Fedriga in deželni svetnik Federico Razzini.
Goljufiva sms sporočila
Pozor na sms sporočila z erotično vsebino! Tudi Goričani so vedno bolj pogosto tarča goljufije, ki ji v angleščini pravimo »phis-hing« (ribičija). Gre za nezakonit način zavajanja uporabnikov, ki je namenjen pridobivanju občutljivih osebnih podatkov. Pri takšnem zavajanju poskušajo goljufi pridobiti podatke, npr. številke kreditnih kartic, podatke o računih ali druge osebne podatke tako, da pod pretvezo prepričajo žrtev o potrebi po posredovanju le-teh. Prevare »phishing« običajno prejmemo z e-pošto ali kot sms sporočilo, v katerem skušajo goljufi na vabljiv način prepričati uporabnika, naj odgovori. V primeru, da žrtev goljufije pokliče številko - navadno se le-te začenjajo z 178, 899, 199, itd. -, lahko potroši tudi po 15 evrov na minuto.
Izdali ponarejene akte
Javno tožilstvo iz Bologne je začelo sodni postopek zoper mirovnega sodnika in dve sodni kanclistki, ki so bili pred štirimi leti zaposleni v Gorici. Tožilstvo jih obtožuje, da so septembra 2004 izdali ponarejene akte, s katerimi sta se kanclistki okoristili in iz katerih je izhajalo, da le-ti opravljata drugačno funkcijo, kot sta jo v resnici. Javno tožilstvo je k začetku preiskave spodbudila prijava, ki jo je vložil sodniški uslužbenec 26. novembra 2004.
Avdicije za čezmejni zbor
Zveza kulturnih društev Nova Gorica razpisuje avdicijo za Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar. Avdicija bo 19. septembra od 16.30 dalje na sedežu ZKD v Novi Gorici, ulica Gradnikove brigade 25. Prijave zbirajo do 18. septembra na tel. 003865-3330311 ali 00386-41-789 031 ter na elektronskem naslovu zkd.nova-gori-ca@guest.arnes.si. (km)
Ljudski praznik v Turjaku
Združenje Pro Loco iz Turjaka prireja večdnevni ljudski praznik z naslovom »Festa in piazza«. Drevi ob 20. uri bodo odprli razstavo o čezoceanskih ladjah Saturnia in Vul-cania, ki so ju zgradili v tržiški ladjedelnici med letoma 1924 in 1926. Ob 20.30 bo koncert godbe iz Turjaka. Jutri ob 20.45 bo modna revija z nastopom pevke iz oddaje »Amici«, v petek ob 20.30 gledališka predstava skupine Brandl, v soboto ob 20.30 pa ples z latinsko ameriško glasbo. V nedeljo ob 20.30 se bo praznik zaključil s tombolo.
Danes Riba raca rak
Otroci si bodo danes ob 17. uri lahko brezplačno ogledali gledališko predstavo Riba raca rak v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Potekala bo v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču, predstava pa je darilo no-vogoriške mestne občine malčkom ob občinskem prazniku. (km)
GORICA - Dante Alighieri
S ponedeljkom 3.500.000 znamk s podobo liceja
Goriškemu licejskemu polu posvečena znamka
Italijanska pošta je izdala znamko s podobo licejskega pola Dante Alighieri, ki ima sedež v drevoredu 20. septembra v Gorici. V obtok bo šla v ponedeljek, 8. septembra, ko bodo ob 11. uri na sedežu šole odtisnili poseben spominski žig. V 14.000 italijanskih poštnih uradih bodo delili skupno 3.500.000 primerkov znamke z goriško šolo, ki bo romala po vsem svetu, kar je odlična promocija, so poudarili na včerajšnji predstavitvi na pokrajini. Goriški licej je ministrska komisija izbrala med več tisoč predlogi, pošta pa ga je vključila med najbolj pomembne izobraževalne ustanove. V utemeljitvi je zapisano, da njegova ustanovitev sega v leto 1629 in da so v njegovih klopeh sedeli ugledni dijaki, med temi - navajamo sporočilo pošte - tudi Simon Gregorčič, Carlo Michelstaedter, Ervino Pocar in Biagio Marin.
GORICA - Ob začetku pouka bo stekla racionalizacija menz v vrtcih
Novi kuhinji nared
Romoli in Romanova sta si ogledala center za kuhanje v ulici Gramsci, ki bo s centrom Lenassi oskrboval devet vrtcev
Prihodnji teden se bo začelo novo šolsko leto, z njim pa bo stekel tudi sistem upravljanja menz vrtcev, ki ga je s ciljem racionalizacije stroškov uvedla goriška uprava. Devet vzgojnih ustanov, ki delujejo na območju občine Gorica, bosta odslej oskrbovala centra za kuhanje v ulici Gramsci v Stražcah in v večnamenskem centru Lenassi, za okrepitev katerih je občinska uprava potrošila 80.000 evrov. Svojo kuhinjo bosta še za letošnje šolsko leto ohranila slovenska vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu, vrtca v ulici Max Fabiani pa se racionalizacija ne tiče, saj deli kuhinjo z jaslimi.
Kuhinjo v ulici Gramsci, ki bi s prihodnjim šolskim letom lahko oskrbovala tudi sosednjo osnovno šolo Pecorini (leta 2009 bo namreč zapadla pogodba s podjetjem CAMST), sta si včeraj ogledala župan Ettore Romoli in odbornica Silvana Romano. V popoldanskih urah so kuharji že začeli s preverjanjem novih kuhinjskih pripomočkov, isto pa bodo v torek storili tudi v centru Lenassi, kjer dokončujejo z opremljanjem novih prostorov. Kuhinja v ulici Gramsci, kjer bodo zaposleni štirje občinski kuharji, bo ob tamkajšnjih jaslih »Treni-no blu« in vrtcu Furlani oskrbovala tudi slovenski vrtec v Pevmi ter italijanske vrtce v ulicah Forte del bosco, Romagna, Avellino in v Loč-niku. Kuhinja v centru Lenassi pa bo ob tamkajšnjem vrtcu oskrbovala tudi tiste v ulicah Marconi, Lasciac, Garzarolli in Palladio. Za prenos hrane bo poskrbelo zunanje podjetje s tremi kombiji, od zaprtja loncev do trenutka, ko bodo otroci dobili hrano na krožnik, pa naj bi preteklo največ 19 minut. Osebje bo imelo nalogo, da pred servira-njem izmeri temperaturo hrane, za preverjanje kakovosti pa naj bi bili zadolženi odbori staršev, ki naj bi jih ustanovili v vsakem vrtcu. (Ale)
Župan in odbornica med ogledovanjem kuhinje v ulici Gramsci
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 3. septembra 2008
13
GORICA - V nedeljo bo potekal že 23. spust s kajaki, kanuji in rafti
Kajakaška regata spodbuja k turistični promociji Soče
Dostopi do reke potrebujejo ureditev - Dobrodošel bi bil še kak plavajoči pomol
Na goriškem županstvu so včeraj predstavili letošnji kajakaški spust po Soči, znan pod imenom Soška regata. Gre za že 23. izvedbo športno-rekreacijskega dogodka, ki je iz skromnih začetkov prerastel v odmevno, predvsem pa slikovito čezmejno prireditev. Srečanje s številnimi novinarji z obeh strani meje je uvedel občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Podčrtal je predvsem dejstvo, da Goričani ne doživljajo več Soče kot nekoč, zato so veslaške in druge prireditve več kot dobrodošle. Za zgled je postavil Solkan, ki je znal pripraviti pogoje za športne in turistične dejavnosti na Soči. S tem v zvezi je naglasil, da bi morali bolj skrbeti za manj razširjene športe, zlasti za take, ki so primerni za vsakogar. Dobro bi bilo tudi, da bi Gorica dobila še kak plavajoči pomol za potrebe čolnarskih športov.
Novogoriško občino je predstavljala svetovalka za mednarodne odnose Matejka Ambrož, ki je napovedala, da bodo v nedeljo na regati že po tradiciji sodelovale posadke nekaterih občinskih uprav iz Slovenije. Prvič bo prisotna ekipa pobratenega mesta Aleksinac iz Srbije. Potrdila je, da bo od Solkana do Podgore zagotovo veslal tudi župan Mirko Brulc, medtem ko je za goriško občino napovedana veslaška prisotnost odbornika Stefana Cerette.
Predstavitve se je udeležil tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je s posebnim poudarkom ocenil pomembnost rekreacijskih prireditev, kot je lahko regata. Soški spust sicer nima več čezmejne vloge, ki jo je imel pred leti, lahko pa postane odlična spodbuda za razvoj turističnih in športnih dejavnosti, za kar pa so potrebna namenska finančna sredstva, je še povedal Kufersin. Potek regate sta predstavila predstavnika kajakaških klubov Šilec in Soške elektrarne Bojan Makuc in Albin Špacal. Makuc je med drugim izrazil željo, da bi za razvoj veslaških športov pristojne oblasti uredile nekatere dostope do Soče, zlasti v predelu od pevmskega mostu navzgor.
Regata bo potekala po že preizkušenih tirnicah. Privrženci kajakov, kanujev ali raf-tov se bodo zbrali v nedeljo, 7. septembra, od 9. ure dalje pri čolnarni v Solkanu. Tam se bodo vpisali in dobili v dar spominsko majico. Štart pisanih plovil bo ob 11. uri, na cilj pa bodo priveslali kake dve uri kasneje. Pri plavajočem pomolu pod Pevmo jih bo pričakala okrepčevalna postaja v režiji pevmskega krajevnega sveta. Podgorski krajevni svet bo poskrbel za okrepčilo na cilju pod ločniškim cestnim mostom. Na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori bo sledila družabnost z nagrajevanjem skupin z najmanj 7 udeleženci. Prireditelji opozarjajo, naj se udeleženci podajo na vodo z nepotopljivimi čolni in naj na sebi nosijo rešilne jopiče. (vip)
Udeleženci predstavitve na županstvu (desno) in arhivski posnetek lanske regate (zgoraj)
bumbaca
NOVA GORICA
Družba SGP se obrača na državni vrh
Uprava družbe SGP Gorica je na slovenskega predsednika Danila Turka, premierja Janeza Janšo, predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja, poslance Državnega zbora in še na »več kot 300 naslovov, med drugim vsem ministrom, državnim svetnikom, ustavnim sodnikom in drugim«, poslala obsežno odprto pismo. V njem povzemajo zgodovino podjetja s poudarkom najprej na obdobje gradnje Nove Gorice, ko je bilo tedanje gradbeno podjetje SGP Gorica - po njihovem navajanju -močno povezano z UDBO, in nato na leto 2007, ko so podjetje prevzeli novi večinski lastniki oz. sedanja uprava. V pismu podrobno opisujejo svoj vidik dogodkov, ki jim pripisujejo predvsem političen predznak. Med drugim se podrobno in kritično posvečajo postopkom na novogoriškem okrožnem sodišču, delovanju novogoriške občinske uprave v zvezi s tem primerom in celotnemu vprašanju glede lastništva zemljišč v Novi Gorici in okolici. Pismo uprava SGP zaključuje z vrsto vprašanj, naslovljenih na premierja Janšo, pravosodnega ministra Lovra Šturma in socialnega demokrata Pahorja.
Kot je znano, sta novogoriška mestna občina in podjetje SGP Gorica v sporu zaradi okoli 150.000 kv. metrov površin v mestu: gre predvsem za parkirišča, pločnike in zelenice. Njihov zemljiškoknjižni lastnik je podjetje SGP Gorica, ki je po zadnjem zasedanju skupščine lastnikov v začetku avgusta sedež podjetja preneslo v Ljubljano, medtem ko mestna občina trdi, da bi morale biti omenjene površine javno dobro. Na omenjeni skupščini je bil izglasovana tudi likvidacija družbe. (km)
DOL - Med Brni in Mikoli uredili cestišče
Asfaltirali cesto
Na doberdobski občini pripravljajo načrt za stene telovadnice
V Dolu so prejšnji petek asfaltirali občinsko cesto med Brni in Mikoli. Z asfaltom so prekrili tudi pot, ki povezuje občinsko cesto med zaselkoma z državno cesto št. 55; ob poti so zgradili tudi odtoke za deževnico, še pred asfaltiranjem pa so namestili potrebno podlago. V okviru posega so z asfaltom na novo prekrili tudi križišče med državno cesto št. 55 in občinsko cesto, ki pelje proti Ferletom. Poseg je opravilo podjetje Edil Coke iz kra-
Valjar na cesti med Brni in Mikoli
bumbaca
ja Colloredo di Montalbano, vključeval pa je tudi asfaltiranje ulice Osimo v Doberdobu in prenovitve zidu, ki stoji ob robu tamkajšnjega cestišča. Gradbena dela so bila skupno vredna 50.000 evrov. V do-berdobskem tehničnem uradu medtem pravkar pripravljajo načrt za gradnjo novih zidov občinske telovadnice. Stene bodo sestavljene iz posebnih panojev, tako da bo večnamenski šotor po njihovi postavitvi veliko bolje toplotno izoliran.
GORICA - SDZPI
Nudijo
prakso,
• v v •
iščejo sodelavce
Delovne prakse in podiplomski tečaji, ki jih v šolskem letu 2008/2009 prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI), predstavljajo odlično priložnost za spoznavanje trga dela in za iskanje zaposlitve. Brezposelni z diplomo višje ali nižje srednje šole, ki bivajo v Furlaniji-Julijski krajini, bodo pri Zavodu lahko izbirali med 22 delovnimi praksami, od katerih jih bo šest potekalo v Gorici. Na slednje se je mogoče vpisati na goriškem sedežu SDZPI v KB Centru, in sicer še danes in jutri, saj bodo v petek že potekale selekcije za izbiro kandidatov.
V Gorici bodo delovne prakse zadevale šest poklicnih likov z raznih področij, za njihovo organizacijo pa bo SDZPI sodeloval z raznimi slovenskimi ustanovami. Skupaj s Kmečko zvezo bodo tako priredili delovno prakso za administratorja kmečkega podjetja, s Kulturnim domom za organizatorja prireditev, s knjižnico Damir Feigel za pomožno knjižničarko, s podjetjem T-Media za tajnico, s Ki-noateljejem za predvajalca filmskih predstav in z Dijaškim domom Simon Gregorčič za animatorja po-šolskih dejavnosti. Iz Dijaškega doma so sicer pojasnili, da nujno iščejo sodelavce za popoldansko delo z otroki. Delo je primerno tudi za študente, ki so zaključili višjo srednjo šolo in so vpisani na univerzi, saj bo potekalo dve uri dnevno trikrat na teden. Sodelavci bodo v pomoč vzgojiteljem, ki so odgovorni za skupine otrok. Pomagali bodo pri opravljanju domačih nalog gojencev osnovnih in nižjih srednjih šol, individualno bodo delali z otroki in poglabljali snov. Interesenti dobijo vse potrebne informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495).
Posamezna delovna praksa SDZPI bo trajala 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev. Za vsako uro prisotnosti na delovni praksi bo prejel pripravnik 4,50 evrov štipendije.
Poleg delovnih praks SDZPI prireja podiplomska tečaja tehnike »front office« v potovalni agenciji in tehnike financiranja podjetij, ki ob praksi pri sodelujočih podjetij predvidevata tudi teoretični učni del. Prijave za tečaj tehnik »front office« vpisujejo še ta teden, saj bo selekcija udeležencev potekala v ponedeljek, 8. septembra. Na selekciji so predvideni test iz angleščine in računalništva, ocena življenjepisa in individualni razgovor. Prijave za tečaj tehnik financiranja podjetij bodo zbirali do petka, 19. septembra, medtem ko bo selekcija v ponedeljek, 22. septembra. Oba tečaja sta brezplačna, za vsako uro prisotnosti na delovni praksi pa bodo pripravniki prejeli 2,30 evrov štipendije. (dr)
1 4 Sreda, 3. septembra
2008
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Po uvedbi subvencioniranja dijaške prehrane
Za tople obroke ni prostorov in opreme
Prehranjevalne navade dijakov so slabe - Najraje jedo pico in sendvič s salamo
Medtem ko so srednje šole v Ajdovščini, Vipavi in Tolminu dijakom zagotovile brezplačen topel obrok, imajo s tem več težav na Goriškem, je včeraj v Rožni Dolini povedal ravnatelj Gimnazije Nova Gorica Bojan Bratina. Na novinarski konferenci je sicer novogoriški Zavod za zdravstveno varstvo izpostavil pomen pravilne prehrane za razvoj mladostnikov. Srednje šole v Ajdovščini, Vipavi in Tolminu topel obrok dijakom zagotavljajo v sodelovanju z dijaškimi domovi oz. osnovno šolo, srednješolske ustanove v Novi Gorici pa za uresničevanje določil slovenskega zakona o subvencioniranju dijaške prehrane nimajo ustreznih prostorov in opreme, je opozoril Bratina. Po njegovih besedah so bile šole oziroma ravnatelji z zakonom na neki način postavljeni pred dejstvo.
Na novogoriški gimnaziji bodo tako tople obroke morali zagotavljati za 800 dijakov, za kar bo skrbel zunanji dobavitelj. Hrano bodo delili v jedilnici v novi športni dvorani, a ker je tam premalo prostora, upajo, da jim bo novogoriška občina odstopila bližnji prazen prostor. Zakonsko potrebne evidence bodo zagotovili z elektronskimi karticami, je pojasnil Bratina. Po njegovih besedah imajo več težav v Tehniškem šolskem centru Nova Gorica, ki ga obiskuje kar 1.600 dijakov. Ker še nimajo ustrezne delilne kuhinje, bodo skušali prehrano organizirati v dijaškem domu, kamor bodo učence med odmorom vozili z avtobusi, nastale stroške pa naj bi kril kar dijaški dom. Tudi na novogoriški srednji ekonomski šoli, kjer je 700 dijakov, bodo tople obroke zagotovili v sodelovanju z dijaškim domom, je dodal Bratina.
Prehranske navade goriških dijakov so slabe, saj ne ustrezajo zdravim prehranjevalnim navadam ne po ritmu prehranjevanja in ne po izboru živil, a bo z uved-
bo brezplačnih toplih obrokov bolje, zagotavlja vodja enote za socialno medicino in promocijo zdravja na novogoriškem Zavodu za zdravstveno varstvo Irena Jerič. Tudi tako naj bi se namreč mladi naučili zdravega in rednega prehranjevanja.
Z Jeričevo se je strinjala tudi kolegica z novogoriškega zavoda Ingrid Mar-kočič Tadič. Raziskava zavoda iz leta 2005 je pokazala, da goriški dijaki neredno malicajo, raje kot v šoli pa si jo priskrbijo v trgovini, kjer imajo najraje sendvič s salamo in pico. Med možnimi posledicami so različna obolenja ter vse več de-
belosti med mladimi. Leta 2006 je bilo v Evropski uniji kar pet milijonov otrok debelih, v Sloveniji pa se je v zadnjih dveh desetletjih delež fantov s prekomerno težavo povzpel s 13 na 21, deklet pa s 13 na 18 odstotkov, ju je dopolnil Matej Gregorič z inštituta za varovanje zdravja.
Da je uvedba brezplačnega toplega obroka za srednješolce dobrodošla, so prepričani tudi dijaki, je dejala predsednica Goriške dijaške sekcije Nika Rigler. Po njenih besedah je rešitev dobra še zlasti za učence iz socialno šibkih družin, ki si sicer ne bi mogli privoščiti toplega obroka.
SOLKAN - Projekcija na »starem jezu«
Spomini beguncev in portret mizarja
»Stari jez« v Solkanu bo jutri gostil še en filmski večer. V okviru praznovanj solkanske krajevne skupnosti organizira Kajak klub Soške elektrarne v sodelovanju s Kinoateljejem projekcijo kratkega dokumentarnega filma Mizar (1976) in dokumentarnega filma Niso letele ptice (2000).
V dokumentarcu Niso letele ptice nastopajo ljudje s slovenske in italijanske strani Goriške, ki so otroštvo preživeli v času prve svetovne vojne. Otroška zaupljivost in predanost življenju sta v popolnem nasprotju s krutostjo in nesmiselnostjo vojn. Iz spominov beguncev, ki so zapustili mesto na Soški fronti, sta avtorici Nadja Velušček (scenarij in režija) in Anja Medved (režija) stkali zgodbo o vojni, ki je prežeta z otroško radovednostjo, začudenjem in voljo do življenja. Spomini se dopolnjujejo z arhivskimi posnetki iz začetka 20. stoletja, v katerih se zrcali večkulturna podoba Gorice. Dokumentarni film je nastal v skupni produkciji Kinoateljeja in Slovenskega programa pri deželnem sedežu RAI za FJK leta 2000.
Otroški pogled na svet odraslih izstopa tudi v kratkem portretu Mizar, ki so si ga zamislili in posneli učenci osnovne šole Solkan v šolskem letu 1975-76. Alenka Zorn, Joško Markič, Milena Leban in Marina Duretič so v okviru filmskega krožka, ki ga je vodil etnolog Naško Križnar, posneli na filmski format super 8 dragocen dokument o življenju in delu solkanskega mizarja. Ob slabem vremenu bo projekcija odpadla.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
U Kino
(Grilli Spettacoli), ob 18. uri v Državni knjižnici predstava »Creeping Carni-val« (Anita Bertolami in ob 21. v Kulturnem domu predstava »Alice nello specchio« (Drammatico Vegetale); 4. septembra bo ob 10. uri v parku vile Coronini-Cronberg predstava »Il mat-tino di zucchero« (Roberto Piumini e Giovanni Caviezel), ob 16.30 v dvorani »Punto Incotro« v Podturnu predstava »Lalant« (Lutkovno gledališče Ljubljana), ob 17.30 v parku občinske palače »Nove most« (Divadlo Pikl) in ob 21.30 ob goriškem obzidju »Diva-gazioni allo specchio«.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠKE NOVA GORICA: danes, 3. septembra, ob 17. uri gostovanje Mini teatra iz Ljubljane z gledališko predstavo Tarcisia Galbiati z naslovom Riba, raca, rak; vstop prost.
4 Koncerti
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.45 - 20.40 »Le cronache di Narnia: II principe Caspian«. Dvorana 3: 17.30 »Piacere Dave«; 20.00 - 22.00 »Io vi trovero«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Do-omsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«. Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: il principe Caspian«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sex List - Omicidio a tre«.
fi Razstave
~M Gledališče
PUPPET FESTIVAL V GORICI: danes, 3. septembra bo ob 10. uri v parku vile Coronini-Cronberg predstava »Il mat-tino di zucchero« (Roberto Piumini e Giovanni Caviezel), ob 16.30 v dvorani »Punto Incotro« v Podturnu predstava »Gianduja e la farina magica«
6 ZA ENO... RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe fotografske razstave, na kateri sodelujejo fotoklub Skupina 75, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, fotoklub Lucinico, fotoklub Il Torrione iz Romansa in fotografski krožek Castrum iz Gradeža, gost bo fotoklub Nova Gorica. Razstava bo na ogled do 5. septembra, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo muzej prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju zaprt do 10. septembra.
IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v petek, 5. septembra, ob 18. uri odprtje razstave slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; na ogled bo do 14. septembra ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 3334056800, inforogos@gmail.com.
OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Zdru-
77777777777777777777777777777777777777777777777777:
OBVESTILO
Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije
zaprto do 6, septembra 2008
Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na
tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@primorski.it od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure)
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508).
RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in Izobraževalnega zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v četrtek, 10. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Ru-pi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Rom-janu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pri-četkom ob 7.45.
SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča učno osebje, da bo otvoritvena seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri, obenem sporoča staršem in učencem, da se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra.
M Izleti
ženje staršev slovenske osnovne šole iz Romjana prirejajo ob 100. obletnici trži-ške ladjedelnice. Na ogled bodo postavili umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezocean-ske ladje. Odprtje razstave bo v nedeljo, 7. septembra, ob 19. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču.
RAZSTAVA »NA BONOMOVEM DOMU«: z liceja Prešeren vabijo do petka, 5. septembra, v goriški Kulturni dom na ogled fotografske in zgodovinske razstave o Trubarjevem mentorju škofu Petru Bonomu in njegovi tržaški palači; od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure ter ob prireditvah.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško naproša udeležence izleta v Bosno in Črno goro, da poravnajo do ponedeljka, 8. septembra, drugi
obrok računa.
□ Obvestila
GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah koncert Emanuele Battigelli (harfa); vstop prost.
NA BEVKOVEM TRGU V NOVI GORICI bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.15 koncert mladinskega orkestra Knabenmusik iz Meersburga v Nemčiji; vstopnine ni.
ZDRUŽENJE INCANTO vabi ob prireditvi »Capriva, castelli & canzoni« na koncert udeležencev tečaja »L'operetta: stile e interpretazione« v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri v Občinskem gledališču v Krminu.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v ulici Bro-lo v Gorici obvešča, da se bo pouk začel na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri; v otroških vrtcih se bo didaktična dejavnost pričela v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila.
GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k
OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodboj-ko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it.
SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Dester-nik - Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik.
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB - SO-VODNJ E vabi na praznovanja ob 100-le-tnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. sep-
tembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v Sovodnjah koncert priznanih domačih ansamblov; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day.
ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 048133288).
0 Prireditve
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici vabi vse kmetice in kmetiče, ki so obiskovali poletno središče Na kmetiji je lepo, njihove starše, nonote in prijatelje na zaključno veselico v petek, 5. septembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici.
»INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: danes ob 21. uri scensko branje z naslovom »Il fortino della Signora Emma«.
Mali oglasi
DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400.
KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 3394484763 v večernih urah.
KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412.
PRODAM NEPREMIČNINO v ul. Petro-galli, ob slovenski meji, potrebno obnove, sestavljena iz 3 stanovanj (skupno 200 kv. metrov), 2 garaži in vrt (150 kv. metrov). Tel.: 348-2230840 (Svetla-na) in 393-5749234 (Enrico).
PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Maria Foiadel-li v stolnici in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Duilio Marche-san iz splošne bolnišnice v cerkvi sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.30, Ciro Sorrentino iz splošne bolnišnice v Trst za upepelitev.
DANES V ROMANSU: 10.30, Luigia Don-da vd. Valdemarin iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in v Videm za upe-pelitev.
DANES V MEDEJI: 16.00, Carmela Civi-din vd. Godea v cerkvi in na pokopališču.
DANES V PIERISU: 10.00, Roberto Ma-serotti v cerkvi in v Videm za upepeli-tev.
Ob izgubi drage mame HEME izrekamo iskreno sožalje sinu Jošku in vsej družini
Slovensko deželno gospodarsko združenje,
gostinska sekcija, predsedstvo,
pokrajinski odbor Čedad
ter podjetje Servis doo-srl
/
PRIREDITVE
Sreda, 3. septembra 2008
15
VILA MANIN - Drevi ob 21.30
Gianna Nannini s svojimi novimi skladbami in uspešnicami
I
Gianna Nannini se vrača v našo deželo. Po izrednem uspehu nemških koncertov (spremljala je Bon Jovija med nemškim delom njegove evropske turneje), ko je publika z navdušenjem sprejela vse njene največje uspešnice, se je vrhunska to-skanska pevka vrnila v Italijo, kjer je 14. avgusta s koncertom v Sarzani nadaljevala svojo uspešno italijansko turnejo. Spomladanski del turneje je bil izredno uspešen, saj so razprodali vseh 17 koncertov v raznih športnih palačah okoli po Apeninskem polotoku (skupno je koncerte spremljalo nad 120.000 gledalcev). Tudi poletni del turneje (v glavnem je Gianna Nannini za prizorišča koncertov izbrala gledališča in zgodovinske trge) zelo odmeva in koncert v vili Manin (danes ob 21.30) v Passarianu pri Codroipu bo v znamenju številne množice in razpoznavnega glasu Gianne Nannini. 52-let-na glasbenica iz Siene doživlja zadnja leta same uspehe. Leta 2006 so prodali 400.000 izvodov albuma Grazie, ki je postal tudi najbolj prodajan italijanski cd leta, lani pa je izdala nova albuma, Pia come la canto io s samimi novimi hiti ter cd Giannabest, na katerega je vključila svoje največje uspešnice več kot tridesetletne kariere in tri nove pesmi (Suicidio d'amore, Mosca cieca in Pazienza). Večino pesmi tega albuma bomo lahko poslušali tudi danes v vili Manin (Fotoro-manza, Profumo, America, Bello e im-possibile in številne druge).
Na turneji jo spremljajo Thomas Lang (tolkala), Hans Mahn (bas), Stephan Ebn (klaviature), ter kitaristi Giacomo Castellano, Davide Ferrario in Davide Ta-gliapietra. Organizatorji koncerta pričakujejo tudi veliko gostov iz tujine (Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Nemčije), saj je tudi v teh državah Gianna Nannini zelo popularna.
Iztok Furlanič
GLEDALIŠČE	GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA	SLOVENIJA
SEMPOLAJ
Dvorišče osnovne šole
V	sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
_SLOVENIJA_
VOGRSKO
Prireditveni prostor
Jutri, 4. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA
Kosovelov Dom
V	četrtek, 18. septembra ob 20.00 /
Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	torek, 9. septembra ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«.
V	soboto, 13. septembra ob 20.00 / Sil-
viu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«.
Mala drama
V	torek, 9. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	četrtek, 11. septembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«.
SEŽANA
Kosovelov Dom
V	četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glasbeno-plesni projekt Healing Heating.
KOMEN
Cerkev sv. Jurija
V	soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.
DUTOVLJE
Pomladna dvorana
V	soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand.
■ KOGOJEVI DNEVI
Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir.
Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja.
Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle.
Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo.
Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent.
Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo.
Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob
Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir.
■ Tartini festival
Piran in Slovenska Istra
23.08. - 13.09.2008.
V	soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja.
Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi:
Danes, 3. septembra, Križni hodnik Mi-noritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija).
V	petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija).
V	ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija).
V	sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija).
LJUBLJANA
Hala Tivoli
Jutri, 4. in v petek, 5. septembra / Mehiška skupina Rebelde bodo odigrali v Hali Tivoli. Oba večerna koncerta sta že razprodana. Za popoldanski koncert 5. septembra pa je na voljo še nekaj vstopnic.
Križanke
Jutri, 4. septembra / Goran Bregovic z Orkestrom za poroke in pogrebe.
Cankarjev dom
V	petek, 5. septembra ob 20.00, Linhartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas.
V	četrtek, 11. in v petek, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian.
AKC Metelkova mesto
Danes, 3. septembra ob 22.00 / Klub Gromka. Skupine: Arabot (Norveška), Schnaps in Polona & Suzana.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj.
Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
SESLJAN
Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12.
oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA
Kulturni dom: do petka, 5. septembra je na ogled razstava z naslovom »Na Bonomovem domu - Incontrando Pie-tro Bonomo«, ki so jo pripravili ob Trubarjevem letu, dijaki Državnega znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. Urnik galerije: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo.
V	bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«.
V	Galeriji pri Valetovih od 5. septembra do 12 oktobra so na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna -Brje pri Komnu 2008«
Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL
V	Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«.
Slovenski etnografski muzej:od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00.
1 6 Sreda, 3. septembra 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Flavia Pennetta doslej najdlje za grand slam
Po zmagi proti Mauresmovi se bo v četrtfinalu pomerila s Safino - Nadal s težavo
NEW YORK - Številka 1 svetovnega tenisa Španec Rafael Nadal se je moral v osmini finala OP ZDA precej potruditi za zmago nad 55. igralcem z lestvice ATP, Američanom Samom Querreyjem. Zmagovalec Wimbledona, Roland Garrosa in olimpijski prvak je nasprotnika odpravil s 6:2, 5:7, 7:6 (2) in 6:3 le premagal Querreyja in tako nadaljuje pot, da bi postal komaj četrti teniški igralec v zgodovini, ki bi mu uspelo zmagati na treh grand slamih zapored. Do zdaj je to uspelo le Američanu Petu Samprasu, Avstralcu Rodu Laverju ter igralcu, ki ga je izrinil z vrha lestvice ATP, Švicarju Rogerju Federerju.
»Dvoboj je bil zelo težek, zato sem zelo vesel zmage. Zdaj sem na US Opnu prišel najdlje v karieri in upam, da bom v naslednjem krogu igral še bolje,« je bil zadovoljen Nadal, ki se je moral za zmago nad 20-letnim Američanom precej spotiti. Dvaindvajsetletnega Španca zdaj v boju za prvi polfinale OP ZDA čaka dvoboj s 53. igralcem sveta, Američanom Mar-dyjem Fishem. »Fish je zelo nevaren igralec in igra odličen tenis. Moral bom igrati zbrano in upam, da bom zmagal,« je še povedal Nadal.
V	preostalem četrtfinalnem dvoboju na tem delu žreba se bosta udarila šesti nosilec Britanec Andy Murray ter trenutno najbolj vroč igralec na touru, 19-le-tni Argentinec Juan Martin Del Potro. Juž-noameričan je zmagal še v svojem 23. dvoboju zapored, ko je zlahka v treh nizih s 6:3, 6:4 in 6:3 premagal japonskega vrstnika Keija Nišikorija, medtem ko je bil Murray s 6:1, 6:3 in 6:3 boljši od desetega nosilca Švicarja Stanislasa Wawrinke. »Vedno je težko, če igraš proti enemu od prijateljev, a US Open je moj najljubši turnir za veliki slam, zato nisem imel milosti,« je dejal Murray, ki si je z uvrstitvijo v četrt-finale že zagotovil peto mesto na lestvici ATP.
V	ženskem delu turnirja je Italijanka Flavia Pennetta s 6:3 in 6:0 premagala Francozinjo Amelie Mauresmo. Pennetta je šele druga Italijanka s četrtfinalno uvrstitvijo na OP ZDA (in 11. s takšno uvrstitvijo na tekmah za grand slam), prva je bila leta 2003 Francesca Schiavone. Pen-netti je do uspeha zelo pomagala nekdanja št. 1 svetovnega tenisa Mauresmova, ki je na servisu naredila kar 14 dvojnih napak, skupno pa 40 neizsiljenih napak. V naslednjem krogu se bo Italijanka, nekdanja zaročenka Carlosa Moye, pomerila s šesto nosilko in olimpijsko podprva-
ATLETIKA
Na Velikem trgu v Trstu bodo tekli 24 ur
Veliki trg v Trstu bo konec tedna tekaško obarvan, saj bo klub Amici del Tram di Opicina organiziral 27. izvedbo 24 x 1 ura. Gre za zanimivo tekaško tekmovanje, v katerem sodelujejo ekipe s 24 tekači, vsak pa teče eno uro. Skupno bo torej vsaka ekipa neprenehoma tekla 24 ur: začetek bo v soboto ob 12.00, zaključek prireditve pa bo v nedeljo ob isti uri. Zmagala bo ekipa, ki bo v 24 urah pretekla daljšo razdaljo. Tekmovanje je v Trst privabilo tudi slovenske in hrvaške ekipe, vpisovanje pa je še možno do vključno 20. ure danes.
Za mlajše kategorije so organizatorji pripravili vrsto obrobnih prireditev. V podobni, a krajši preizkušnji (12 x 1 ura) se bodo pomerili tudi začetniki, dečki/deklice in kadeti/kadetinje.
Flavia Pennetta iz Brindisija je bila tik pred uvrstitvijo v četrtfinalu letos tudi na pariškem Roland Garrosu, vendar ji je takrat spodletelo
ansa
NOGOMET
Lippi se boji slabe forme igralcev
COVERCIANO - Bolj razmišljamo o tem, da je Ciper lahek nasprotnik, težje bo proti njemu igrati,« pred sobotnim krstnim nastopom Italije na kvalifikacijah za nogometno SP 2010 pravi selektor Marcello Lippi. Napovedal je, da bo med sobotno tekmo in sredino proti Gruziji v Vidmu opravil precej menjav, ker je forma igralcev v tem delu sezone slaba. Pojasnil je, da Materazzija ni poklical, ker po poškodbi ni še nared, dal pa razumeti, da je izključitev Ambrosinija bolj tehnične narave. Ko ne bi bila poškodovana, bi poklical tudi Monto-liva in Giuseppeja Rossija. Lippi je tudi dejal, da je v njegovem širšem seznamu 50 reprezentantov mesto tudi za mladega napadalca Balotellija.
KOLESARSTVO
Bennati z zmago še trdneje 1.
CORDOBA - Četrta etapa kolesarske dirke po Španiji ni postregla s presenečenji. Vodstvo v skupni razvrstitvi je obdržal Italijan Daniele Bennati, ki mu je tudi najbolj ustrezala proga, saj je v cilj prikolesaril prvi. Drugi je bil Belgijec Tom Boonen, zmagovalec tretje etape, Koldo Fernandez iz Španije pa je bil tretji.
Dirko so spremljali tudi spek-takularni padci kolesarjev, ki so etapo spremljali v odločilnih zadnjih treh kilometrih sicer skupno 170,3 kilometrske preizkušnje od Cor-dobe do Puertollana. Damian Cu-nego, nekdanji zmagovalec dirke po Italiji, je zaradi tega spodrsljaja izgubil dragocen čas in je na koncu v cilj prišel z več kot dveminu-tnim zaostankom. Padel je tudi Carlos Sastre, zmagovalec Toura. Edinega slovenskega predstavnika na Vuelti 2008, Gorazda Štanglja (Liquigas), ki nima velikih ciljev, tudi tokrat ni bilo v ospredju.
KONJSKA ELITA - Slovenija bo imela čast gostiti svetovno konjeniško elito. Na posestvu Ugar v Ribnici bo namreč med 19. in 21. septembrom potekal svetovni pokal Mednarodne konjeniške zveze (FEI) v preskakovanju ovir z naslovom Ugar 2008 FEI World Cup. V tridnevni turnirski preizkušnji se bo v parkurju pomerilo 90 tekmovalcev iz 22 držav.
kinjo Rusinjo Dinaro Safino, ki je s 7:5 in 6:0 odpravila nemško kvalifikantko AnnoLenno Grônefeld. Če bi Pennetta zmagala, bi se izenačila z zdaj 75-letno Silvano Lazzarino, ki je kot edina Italijanka leta 1954 nastopila v polfinalu Roland Garrosa.
Za polfinale se bosta med sabo udarili tudi ameriški sestri Serena in Venus Williams. Serena je bila z dvakrat po 6:2 boljša od Francozinje Severine Bremond, Venus pa je prav tako v dveh nizih s 6:1 in 6:3 odpravila Poljakinjo Agnieszko Rad-wansko. Serena in Venus sta se v preteklosti na igriščih srečali že 16-krat, vsaka pa ima v žepu po osem zmag, vendar pa bo to prvič, da se bosta udarili v četrtfinalu grand slama.
»Če bi imela sestro, ki ne bi bila tako dobra v tenisu, bi bilo vse lažje. Potem bi jo pač premagala. Vendar je Serena odlična, zato menim, da če mi uspe premagati sestro, lahko osvojim tudi turnir,« je dejala sedma nosilka Venus Willliams, tudi Serena pa meni, da so možnosti za zmago v četrtfinalu zelo izenačene.
NAŠ POGOVOR - Kapetan košarkarjev AcegasaAps Dennis Bocchini
»Minimalni cilj je play-off«
»Poleg mladih tudi izkušeni igralci« - V B2-ligi ne potrebuješ postavnih centrov
PLAVANJE
Odslovljen prodajalec skrivnosti
SYDNEY - Avstralska plavalka Jessicah Schipper se je danes po 10 letih dokončno razšla s trenerjem Ken Woodom. Specialistka za delfinov slog je trenerja dala na čevelj, ker naj bi Wood prodal trenerske skrivnosti kitajskim tekmicam. Prav slednje naj bi pomagalo, da so premagale Avstralko in osvojile olimpijske lo-vorike.Svetovna prvakinja in favori-tinja na letošnjih poletnih olimpijskih igrah Schipperjeva se je tako v Pekingu v preizkušnji na 200 metrov delfin morala zadovoljiti z bronom, zlata kolajna in svetovni rekord pa sta šla v roke kitajski plavalki Liu Zige. Trener Wood je prostodušno priznal, da je za »velike denarce« prodal načrt vadbe in podrobnosti o prehrani svoje varovanke, češ da so avstralski trenerji slabo plačani in zato prisiljeni »krošnjariti« s svojim znanjem.
Po dvanajstih letih spet doma. Dennis Bocchini (letnik 1976, 193 cm, branilec) je novi kapetan tržaške košarkarske ekipe AcegasAps, ki bo od 5. oktobra nastopala v B2 ligi. Sin znanega trenerja in športnega delavca Daria je že po končanem sklopu mladinskih kategorij pri Pallacanestro Trieste pospravil kovček in nato ducat sezon preživel širom po severni Italiji, v glavnem v B1 ligi. Igral je za Ca-stel San Pietro, Riva del Garda, Co-negliano, Padovo, Vigevano, Castel-maggiore (A2 liga), Treviglio in nazadnje Vado Ligure. Povsod je bil protagonist zlasti spričo dobre tehnike in natančnega meta z razdalje. Poleti je sprejel povabilo Mattea Boniciollija, da se vrne domov in zagotovi mladi ekipi potrebno mero izkušenj.
»Že dejstvo, da sem spet v Trstu, me navdaja z veseljem. Dvanajst let je dolga doba. Če pa so še motivacije na višku po zaslugi novega projekta, ki ga je zasnoval Matteo Boniciolli, potem je igranje spet doma najlepše, kar se mi je lahko zgodilo,« je navdušen senator tržaške ekipe.
Kako ocenjuješ prve tedne treniranja v novem okolju?
»Zbralo se je deset krasnih fantov. Večina je mladih, ki se želijo dokazati in trenirajo na polno paro. Volje torej ne manjka. Dobro je, da nihče ne 'teži' oziroma zavira dela. Začetek je torej nadvse spodbuden, tudi po zaslugi trenerja Bernardija, ki odlično pozna košarko.«
Veliko je bilo govora o srednjeročnem načrtu, manj pa o tekmovalnih ciljih za letošnjo sezono. Kam lahko merite?
»Daleč od tega, da bi lahko zdaj napovedovali kake takojšnje vrhunske rezultate oziroma imeli visokoleteče cilje. Prva namera naj bo spet pridobiti zaupanje in toplino navijačev, ki so bili v zadnjih dveh sezonah upravičeno razočarani. Minimalni cilj mora biti po mojem uvrstitev v play-off, če bo-
Dennis Bocchini
mo zreli za kaj več, pa res ne vem.«
Nekateri novi obrazi predstavljajo manjšo neznanko. Kako bo igrala ta ekipa?
»V B2 ligi ne potrebuješ izrazito postavnih centrov, pač pa gibljive visoke igralce. Dobro je, da je naša ekipa sestavljena tako, da lahko centri prevzemajo v obrambi nasprotnikove zunanje igralce. Poleg tega menim, da smo dovolj izkušeni, čeprav imamo
mlado ekipo. Lenardon in Marisi sta namreč že nekaj let igrala v B2 kot standardna play-makerja, visoki Be-nevelli pa je lani igral preko petnajst minut na tekmo v A2 ligi.«
Poznaš severno A skupino, v katero je bil letos vključen Acegas po lanski sezoni v jadranski B skupini?
»Bolj malo. Zadnja leta sem v B2 igral le pred dvema sezonama v kraju Vado Ligure, ko smo zmagali prvenstvo. Tedaj pa smo nastopali v C skupini, ki zaobjema Ligurijo, Sardinijo, Toskano in Lacij. Tam pa se ni igralo košarke, v glavnem smo se na igrišču tepli in prerivali... Na papirju pa so od naših nasprotnikov med boljšimi Novara, Riva del Garda in Corno di Ro-sazzo.«
Boniciollijev projekt je ambiciozen predvsem na mladinski ravni. Kako ocenjuješ društveno zaledje?
»Temelji so zelo solidni, saj imamo dobre igralce in dobre trenerje. Klub pa po novem predvsem sloni na strukturi, ki je vredna precej višjih lig.« (nš)
Cene vstopnic in abonmajev nespremenjene
Abonmajska kampanja AcegasaAps za košarkarsko prvenstvo B2 lige se bo pričela v sredo, 10. septembra, ko bodo stari abonenti lahko potrdili svojo izkaznico. Od 22. t.m. pa se bodo lahko prijavili novi navijači (Ticket Point, Corso Italia 6/C). Po lanski medli sezoni jasno niso mogli naviti cen vstopnic (8 evrov za odrasle, 5 evrov za ženske in mladino od 12. do 17. leta) in abonmajev, ki so tako ostale nespremenjene. Varianta Gold (s parkiriščem in prigrizkom) stane 120 evrov, oštevilčena sedišča 80 oziroma 65 evrov, neo-številčena mesta pa 50 oziroma 40 evrov. Vsi mladi do 12. leta imajo prost vstop, posebno stopnišče pa bo - proti simboličnemu plačilu 1 evra - namenjeno igralcem in igralkam društev, ki sodelujejo s Pallacanestro Trieste. Vsi abonenti bodo imeli popust v fizioterapiji Massotrax (20%) in v trgovini Trieste Sport (15%). Družine bodo lahko koristile varstvo otrok v posebni dvorani, po hodnikih PalaTrieste pa bodo nameščeni računalniki s play station videoigricami za mlajše gledalce. Danes bo Acegas odigral v PalaTrieste ob 18. uri prvo prijateljsko tekmo proti Jesolu (B1 liga), ko si bo končno moč (brezplačno, kot vse predprvenstvene nastope) ogledati Boniciollijevo igračko. (nš)
/
POTOPIS
Sreda, 3. septembra 2008
17 1
ODBOJKA - Namesto v D še naprej v C-ligi
Valovci prisiljeni
V	• •	• Vtt	•
se naprej igrati v višji ligi
Zamenjava lig s CUS je spodletela - Corva: »Šibki, a odločni braniti društvene barve
Le teden dni po napovedi o zamenjavi lig med tretjeligašem Valom in četrtoligašem CUS Trieste se je štan-dreški klub spet znašel v ... višji ligi, torej v C. Odbojkarska zveza je namreč zavrnila dogovor med društvoma. Drugače tudi ni mogla narediti. Kaj se je zgodilo? Pretekli petek je Vivil iz Ville Vi-centine sporočil, da se odpoveduje igranju v C-ligi, tako da je bil tržaški CUS, ki je lani iz C-lige izpadel kot predzadnji, avtomatično ponovno vključen vanjo in Valu zaradi tega ni imel več kaj ponuditi, štandreški klub pa je zato »obsojen« na igranje v isti ligi kot lani, čeprav se ji je bil željan odpovedati.
»Ekipa je bila mišljena za nastop v D-ligi, kar pomeni, da bo naša naloga zdaj zelo težka. Igralci so seznanjeni z nastalim položajem in so se pripravljeni žrtvovati za klubske barve, tudi če je ekipa za C-ligo na papirju šibka. Pomembno je, da se ustvari dobro ozračje,« je povedal Corva.
In na katere igralce lahko računa trener Makuc od prihodnjega pone-
□ Obvestila
Igor Florenin
deljka, ko se bodo začele priprave? Zaenkrat so zvestobo klubu obljubili Igor Florenin, Gregor Brisco, David Mucci, David Corva, Peter Povšič, Da-njel Nanut, Francesco Masi, Aljoša De-vetak in David Sanzin, zelo računajo pa tudi na še nekoliko obotavljajočega libera Plesničarja, ekipo pa bosta dopol-
nila še Stefano Faganel in Gregor Nanut, občasno razpoložljiv bo tudi Danjel Ra-detič.
V nekaj letih je OK Val, ki je dolgo let nastopal v B2-ligi, še prej pa celo v B1-ligi, sestopil na precej nižjo raven, vendar novi predsednik Corva, ki pa je odbojkarsko gledano »stari maček«, ohranja optimizem.
»Letošnja sezona bo težka, vendar pa mislim tudi najtežja. Vsi tisti, ki so odšli, so odšli kot izposojeni igralci in z obljubo, da se bodo vrnili, če bomo v prihodnjih letih sestavili bolj konkurenčno ekipo. Verjamem tudi, da se bo pokazalo, da tam, kjer zdaj igrajo, ni vse zlato kar se sveti. Vsekakor ponavljam to, kar smo že večkrat povedali in sicer da je zdaj za klub prioriteta številka ena obnovitev mladinskega sektorja,« je povedal Corva.
Vendar bodo sadovi vidni kvečjemu čez nekaj let. Bodo dotlej uspeli obdržati člansko ekipo na določeni ravni, je zato še naprej odprto vprašanje. Optimizmu navkljub. (ak)
AŠD JUVENTINA obvešča, da bo v soboto, 6 septembra ob 19.30 na sedežu društva v Štandrežu predstavitev članske ekipe in sezone. Toplo vabljeni!
ASD CHEERDANCE MILLENIUM
obvešča Škrate in Strele, da potekajo priprave v telovadnici na Opčinah vsak dan (razen sob. in ned.) od 18.30 do 21.00. Prisotnost je obvezna!
ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30.
TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 389-8003486 - Mara.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Kontovelu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 338-5000643 (Martina).
AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Re-pentaborski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 339-1224161 (vaditeljica Mara).
KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra t.l. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 3356140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej.
NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke od letnika 1998 do 2003. Prvi trening bo danes, 3. septembra 2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328 0350533 - 335 5746234.
ŠD VESNA - Nogometna šola vabi vse dečke in deklice, ki radi brcajo žogo in so rojeni od januarja 1998 do decembra 2003, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite na 3389344927, 3386400523 ali na 040220497.
JADRANJE - Evropski pokal O'penBic
Čupa na vrhu
Mirko Juretič absolutno drugi, Chantal Zeriali prva deklica
Na jezeru d'Iseo se je odprava Čupe preizkusila v novem otroškem razredu O'penBic
TENIS
Paola Cigui iz Maribora s točko WTA
Naša najboljša teniška igralka Paola Cigui je minuli konec tedna nastopila na kvalifikacijah mednarodnega ITF turnirja z nagradnim skladom 50.000 dolarjev v Mariboru. V prvem krogu kvalifikacij je s 6:3 in 6:2 premagala Slovenko Ka-jo Rajh (wild card), v drugem krogu pa je kljub prepričljivi igri klonila proti Srbkinji Nataši Zoric: »Po nekaj slabih nastopih sem spet igrala solidno, tako da sem kljub porazu zadovoljna s prikazano igro. V drugem nizu sem bila tudi boljša,« je povedala Paola, ki je proti igralki, 411. na svetovni lestvici, izgubila s 6:1, 3:6 in 6:3.
Z zmago v prvem krogu kvalifikacij je 19-letna Paola osvojila točko in torej izboljšala mesto na svetovni lestvici. Po ažuriranju lestvice bo na 780. mestu (skupno ima 12 točk).
Pred nastopi v Mariboru je 20. avgusta igrala v Vinkovcih na Hrvaškem na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom za 10.000 dolarjev. Paola je zgubila v prvem krogu glavnega turnirja, v začetku prejšnjega tedna pa je v Beljaku na turnirju z enakim nagradnim skladom izgubila tudi v prvem krogu s peto nosilko Švedinjo Andlovič (550. WTA) s 6:0, 4:6 in 2:6.
Štiričlanska skupina jadralcev sesljan-ske Čupe pod vodstvom trenerja Matije Spi-nazzola se je minuli konec tedna udeležila evropskega pokala v najnovejšem razredu O'penBic na jezeru d'Iseo. Gre za« nov tip enosede otroške jadrnice, ki je hitrejša od optimista, nekoliko večja in težja, jadra pa so podobna tistim, ki jih uporabljamo pri jadralni deski. Tudi tip regat se razlikuje, saj se mladi jadralci na novih jadrnicah preizkušajo v tekmovanju »open-cros«, kjer morajo ob jadranju izvajati tudi različne tehnične like (obrate in zavoje; freestyle), in v tekmovanju »open-slalom«, kjer morajo jadrati »le« v dve smeri kot z jadralno desko.
Od petka do nedelje so Čupini predstavniki na jadrnicah, ki jih je podaril se-sljanskemu klubu pokrovitelj Seaway Group, izvedli 8 regat, štiri v petek s srednje-lahkim vetrom, po dve pa v soboto in nedeljo. V konkurenci 65 jadralcev je bil najboljši Mirko Čaudek, ki je bil absolutno drugi, a z enakim številom točk kot prvouvrščeni. Med ženskimi posadkami je bila prva Ingrid Peric, druga ženska pa je bila Chantal Zeriali. Med najboljših deset se je v absolutni konkurenci uvrstil Matija Čaudek.
OPTIMISTI SIRENE - Trije Sirenini optimisti, Dan Poljšak, Vanja in Max Zulia-ni pa so konec tedna preživeli v Portorožu, kjer so nastopili na Pokalu Portorož. V treh dneh so izvedli 7 od predvidenih 9 regat. Med 50 nastopajočimi je bil Dan Poljšak 5. in drugi med kadeti, Max Zuliani je bil 27., Vanja Zuliani pa 38.
SKIROLL - DP »pursuit«
S sedmimi tekmovalci do društvenega 9. mesta
Luka Ghira na zmagovalnem odru med začetniki
Sedem članov ŠD Mladina se je konec tedna udeležilo državnega prvenstva v skirollu v zvrsti »pursuit« v reber. Tekmovanje sestoji iz dveh delov. Prvo polovico tekme je treba prevoziti v klasični tehniki, po zamenjavi rolk in palic pa sledi drugi del v prostem slogu.
Od članov kriškega društva je v mladinskih kategorijah stopil na zmagovalni oder Luka Ghira, ki je bil med devetimi začetniki odličen drugi, 2 km dolgo progo pa je prevozil v 7 minutah 57 sekundah. Za zmagovalcem Francescom Becchisem je zaostal devet sekund. Med enako starimi petimi dekleti je Jasna Vitez pristala na 4. mestu (9,49 minute), Jana Prašelj pa na petem (10,10).
Med naraščajniki sta nastopila Niki Hrovatin in Nicola Iona. Konkurenca zanju je bila premočna in sta po 5 km vožnje za zmagovalcem zaostala krepko čez minuto. Niki je bil šesti, Nicola pa sedmi.
Prvenstva sta se udeležila tudi
Luka Ghira
dva Mladinina veterena. Med masters 3 je neuničljivi Enzo Cossaro na 10 km zmagal v času 41,17, med damami pa je bila Chiara Di Lenardo tretja (55,40).
Absolutna prvaka sta postala Simone Paredi in Erika Bettineschi med ženskami. Na društveni lestvici je ŠD Mladina zasedlo 9. mesto.
Zastavonoša kriškega društva Mateja Bogatec se tega prvenstva ni udeležila, ker vse svoje sile usmerja v priprave na evropsko prvenstvo, ki bo konec tega tedna v Piemontu.
ŠAH
Naši šahisti nastopajo na več frontah
S koncem poletja se pričenja nova šahovska sezona. Ze od nedelje sta v teku na tržaškem nabrežju 10. mednarodni turnir mesta Trst in 3. turnir Libera in Zore Polojaz. Na prvem nastopa kar 7 velemojstrov, 8 mednarodnih mojstrov in 6 mojstrov FIDE iz celega sveta, med temi prvi favorit, lanski zmagovalec Sergej Tiviakov, ki nastopa za Nizozemsko in zaseda trenutno 79. mesto na svetovni lestvici, Hrvat Mladen Palač, ki je že bil med najboljšimi stotimi na svetu, in obetavni 20-letni Slovenec Luka Lenič, ki je trenutno 14. najboljši mladinec na svetu. Skupno nastopa v A turnirju 42 ša-histov, v trofeji Libera in Zore Polojaz pa 45, med temi tudi tudi zamejska predstavnika Jan in Matjaž Zobec.
V	soboto se je v Sežani odvijal 10. Memorial Silva Bernetiča v hitrem šahu (15 minut razmisleka na igralca). Nastopilo je 30 šahistov, med temi tudi številni zamejci. Najboljši rezultat je dosegel Marko Oblak (5/9), ki je zasedel končno 11. mesto, Jan Zobec pa je pristal na 19. mestu in bil tudi nagrajen kot najboljši mladinec (4,5/9). V težki konkurenci so do točk prišli tudi oi-stali mladi zamejci: Liam Visentin (3/9), Tjaša Oblak (2,5/9), Ajlin Visentin in Matjaž Zobec (oba 2/9).
Konec tedna pa bodo Liam in Ajlin Visentin, Roberta Chissich in Tjaša Oblak zastopali tržaško društvo SST 1904 na ekipnem državnem prvenstvu Under 16 v Palermu. (Marko Oblak)
GORSKO KOLESARSTVO
C. Leghissa »izgubil« majico
Cristian Leghissa je prejšnji konec tedna nadaljeval z nastopi za pokal Se-renissima. V Venetu v smučarskem središču Civetta je stekla deseta preizkušnja pokala v okviru 11. izvedbe Civet-ta super bike. Gre za eno najzahtevnejših dirk v gorskem kolesarstvu v Italiji, saj si sledijo zelo strmi vzponi po smučarskih progah in nevarni spusti. Kolesarji so morali prevoziti 44 km dolgo progo z 2100 m višinske razlike.
Slovenski kolesar, ki tekmuje za ekipo Ovam, je čez ciljno ravnino pri-vozil 30. in bil 5. v kategoriji: »S svojo vožnjo nisem posebno zadovoljen. Verjamem, da bi lahko bil med prvimi dvajsetimi,« je bil dokaj potrt Leghissa, ki je s 5. mestom izgubil tudi prvo mesto na skupni razvrstitvi v kategoriji Master 1. »Vzponi so bili zame preveč zahtevni, v spustih pa sem vozil najbrž zaradi utrujenosti zadržano,« je pojasnil Leg-hissa, ki je vse do 9. preizkušnje nosil majico vodilnega. Prvo mesto v skupni razvrstitvi Master 1 je sedaj prevzel Agricolo.
Pokal Serenissima se počasi vije h koncu: 14. septembra bodo kolesarji tekmovali v Veroni, 21. septembra pa bo zadnja dirka v Bassanu del Grappa.
Devinovci spodbudno
Mladi kolesarji SK Devin ZKB so se pretekli konec tedna ponovno udeležili kolesarskih dirk v deželi. Začetniki so v soboto sodelovali na dirki Junior Cross v Gradišču ob Soči, kjer je kolesarski klub Caprivesi zbral 76 tekmovalcev. V maloštevilni konkurenci v kategoriji začetnikov sta se Devinova kolesarja dobro odrezala, saj je Peter Sos-si osvojil drugo, Erik Mozan pa tretje mesto.
V	nedeljo pa je bila v kraju Ban-nia na vrsti cestna dirka kluba GC Ban-nia za 1. Memorial Maurizio Morson. Našteli so 110 prijav.
Dolgočasna dirka začetnikov prvega letnika (30,6 km, povprečna hitrost 32,7 km/h) se je končala s skupnim sprintom, v katerem je bil Andrea Augello (Vibrosicula) najhitrejši, Erik Mozan pa je privozil v cilj v glavnini. V drugem letniku (40,8 km, povprečna hitrost 37,9 km/h) pa je bila dirka bolj razgibana z več poskusi bega. V zadnjem krogu je uspelo Marcu Corraju, na drugo mesto se je uvrstil Charly Petelin, zmagovalec sprinta glavnine. Peter Sossi je po dobri polovici tekme odstopil.
18
Sreda, 3. septembra 2008
DNEVNE NOVICE
ZDA - Poziv za zbiranje pomoči žrtvam Gustava
Prvi dan republikanske konvencije v znamenju orkana
Precej pozornosti je bilo namenjeno kandidatki za podpredsednico Palinovi in njeni noseči hčeri
ST. PAUL - Nacionalna konvencija ameriške republikanske stranke se je v ponedeljek v St. Paulu v Minnesoti začela s pozivom za zbiranje denarja za pomoč žrtvam orkana Gustav, ki je prav ob začetku konvencije udaril na obalo v Mehiškem zalivu. K pomoči ob orkanu, zaradi katerega je bil ponedeljkov program konvencije s predvidenih sedmih skrajšan na le poltretjo uro, sta zbrane med drugim pozvali prva dama ZDA Laura Bush in soproga republikanskega predsedniškega kandidata Cindy McCain.
Ameriški predsednik George Bush je ponedeljkov prihod na konvencijo odpovedal, saj je obiskal centre za pošiljanje pomoči prizadetim v orkanu. Nekateri politični analitiki Bushevo odsotnost ocenjujejo kot pozitivno za McCaina, ki ga skušajo demokrati povezati z nepriljubljenim predsednikom in njegovo politiko prikazati kot nadaljevanje Busheve.
Republikanci so sicer v ponedeljek potrdili politično platformo. V njej so glede Iraka zapisali, da platforma ne sme omejevati naslednjega predsednika ZDA pri vprašanjih vojne in miru, podrobneje pa o politiki do Iraka ni govora. Platforma poleg tega poziva k sprejetju ustavnega amandmaja o prepovedi splava, govori pa tudi o izgonu nezakonitih priseljencev, ki so bili obsojeni za storjene zločine.
Ob robu konvencije pa so odjeknile nekatere novice, povezane podpredsedniško kandidatko, 44-letno guvernerko Aljaske Sarah Palin. Tako so mediji poročali o preiskavi proti njej, ker naj bi iz neprimernih razlogov odpustila komisarja za javno varnost Aljaske. Omenjali so tudi, da je bil njen mož Todd pred 22 leti aretiran zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter da je njena 17-letna hči Bristol noseča, čemur so mediji posvetili veliko pozornost. Pali-nova je skupaj s soprogom v kratki izjavi za javnost sporočila, da sta ponosna na hči Bristol, ker se je odločila obdržati otroka. Ponosna sta tudi, da bosta kmalu stara starša, ob čemer sta napovedala, da bo kmalu poroka. Sporočilo za javnost sta izdala kot odgovor na govorice, da je njunega najmlajšega sina, štirimesečnega Triga Pa-xona v resnici rodila njuna hči.
Tiskovni predstavnik McCainove kampanje Steve Schmidt je pojasnil, da je McCain vse to vedel, še preden se je odločil, da Palinovo izbere za podpredsedniško kandidatko. Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama pa je pozval novinarje in svoje podpornike, naj se izogibajo tovrstnim zgodbam. Kot je dodal, je bil tudi sam rojen materi, ki je bila stara 18 let. (STA)
Republikanski predsedniški kandidat John McCain s podpredsedniško kandidatko Sarah Palin in njeno mladoletno hčerko Bristol
ansa
HIROŠIMA - Poklon žrtvam atomske bombe
Nancy Pelosi najvišja predstavnica Združenih držav, ki se je poklonila japonskim žrtvam
HIROŠIMA - Predsednica ameriškega predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi je včeraj v Hiroši-mi položila cvetje pred spominskim obeležjem za žrtve jedrske bombe, ki so jo Američani 16. avgusta 1945 odvrgli nad tem japonskim mestom. Pelosije-va je doslej najvišja predstavnica ZDA, ki se je poklonila spominu na japonske žrtve jedrske bombe. Hirošime doslej še ni obiskal noben predsednik ali podpredsednik ZDA, ki sta po položaju pred njo. Nancy Pelosi je bila v Hiroši-mo povabljena na srečanje predsednikov parlamentov skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8), to priložnost pa je izkoristila tudi za po-klon žrtvam jedrske bombe.
Ko je skupaj z ostalimi predsedniki parlamentov držav G-8 obiskala omenjeno spominsko obeležje in pred njim položila šopek iz nageljnov in belih lilij, so državnike obkrožali otroci, ki so mahali z zastavami Japonske, ZDA in drugih držav G-8 ter peli pesmi, ki pozivajo k miru na svetu. Kasneje so
Nancy Pelosi
politiki obiskali še muzej, kjer jim je eden od preživelih jedrske bombe opisal tegobe, ki jih je moral preživeti.
V eksploziji jedrske bombe v Hi-rošimi je bilo ubitih več kot 140.000 ljudi. Nekateri so umrli takoj, drugi pa v naslednjih dneh in tednih, uničeni od silnega radioaktivnega sevanja in grozovitih opeklin. ZDA so le tri dni kasneje odvrgle še jedrsko bombo nad Nagasakijem, ki je terjala še dodatnih 70.000 življenj. Japonska se je predala teden dni kasneje, s čimer se je tudi končala druga svetovna vojna. (STA)
Kandidat SPD za kanclerja bo Steinmeier
BERLIN - Nemški socialdemokrati (SPD), ki jih pestijo nizka podpora v javnosti, notranja razhajanja glede politike stranke in spori o menjavah na vrhu, nameravajo za svojega kandidata za kanclerja na parlamentarnih volitvah naslednje leto imenovati karizmatičnega zunanjega ministra Franka-Walterja Stein-meierja, piše danes Financial Times Deutschland (FTD). Predsednik SPD na zvezni ravni Kurt Beck, ki bi bil v normalnih okoliščinah kandidat za ta položaj, se je strinjal, da skupaj s Steinmeierjem pripravita program stranke za parlamentarne volitve v Nemčiji septembra 2009.
Hrvaškemu poslancu Branimirju Glavašu bodo sodili znova
ZAGREB - Sojenje poslancu hrvaškega sabora Branimirju Glavašu zaradi vojnih zločinov v Osijeku med letoma 1991 in 1992 bodo morali začeti znova zaradi proceduralnih zapletov. Včeraj so morali sojenje prestaviti, ker je odvetnica drugo-obtoženega Ivice Krnjka, Vesna Za-ninovič-Vujasinovič, zapustila sodišče. Zaninovič-Vujasinovičevo so imenovali prejšnji teden po uradni dolžnosti, in sicer prav zato, da odvetniki obtožencev ne bi zavlačevali sojenja. Odvetnica je včeraj zahtevala več časa za pripravo obrambe, sodnik pa ji tega ni dovolil, ker je zaradi istega razloga že prestavil ponedeljkovo razpravo. Nekdanji poveljnik obrambe Osije-ka in nekdanji regionalni voditelj vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) je prvi poslanec hrvaškega sabora, ki je obtožen vojnih zločinov. Tožilstvo je poleg Glavaša obtožilo še šest oseb, vse pa so se izrekle za nedolžne. Kot je piše v obtožnici, so bili osumljeni v dveh ločenih primerih vpleteni v primere trpinčenja in umore več kot deset ljudi, večinoma srbske narodnosti.
ALITALIA - Včeraj popoldne zgladili nesoglasja
RIM - Sindikati se bodo na jutrišnjem srečanju z italijansko vlado predstavili z enotnim stališčem. Po dvournem soočanju je namreč devet sindikatov doseglo skupno stališče in izdelalo enoten dokument, v katerem zahtevajo nekatere spremembe v napovedanem načrtu Feniks, ki naj bi rešil letalsko družbo Alitalia. Glavna zahteva je poleg jamstev za odvečne delavce ohranitev strateških poletov na državni ravni in okrepitev mednarodnih in medcelinskih prog.
Srečanje z vlado, na katerem naj bi končno razkrili vsebino industrijskega načrta za preporod Alitalie prek nove družbe CAI (Compagnia aerea italiana), se torej obeta razgibano. Če je po eni strani ministrski predsednik Berlusconi zatrdil, da »sindikati ne morejo zavrniti načrta«, je po drugi tajnik sindikata Cgil Epifani - še pred srečanjem sindikatov - jasno povedal, da sindikat ne bo notar in ne bo sprejemal, kar bodo vsiljevali drugi. Epifanijeve besede so nato podprli še drugi sindikalni predstavniki. Sindikat pilotov Anpac pa odločno zavrača predvideno ukinitev mnogih poletov, ki je baje srž načrta CAI.
Glavno geslo bo torej odslej pogajanje. Razhajanja med sindikati so na včerajšnjem srečanju zgladili, čeravno manjka še podpora sindikata Cisl. V krajšem skupnem dokumentu sindikati poudarjajo »odločno zahtevo po pogajanju« z vlado glede načrta Feniks. V tem smislu zahtevajo resno in konkretno dogovarjanje o produktivnih perspektivah načrta. Odločno pa zavračajo načrt, v katerem bi sindikati le pasivno vzeli na znanje smrt Alitalie.
Tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani je naglasil, da »sindikat ne bo notar«

EVRO
1,4516 $ -0,72
Sindikati zahtevajo pogajanja
Na jutrišnjem srečanju z italijansko vlado bodo nastopili enotno - Temeljna ohranitev oz. okrepitev nekaterih poletov
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
2. septembra 2008
valute
evro (povprečni tečaj) 2.9. 1.9.
ameriški dolar japonski jen	1,4516 158,01 9 9285	1,4621 157,72
kitajski juan ruski rubel Hanska krona	35,9845 74570	9,9797 36,0700 7,4569
Ual ijIVa M Ulla britanski funt	0,8129 9,4620	0,8116 9,4381
JVCUJKO M Ul la norveška krona	8,0065 24,848	7,9635 24815
LO Ka l\l Ul lu švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At	1,6096 15,6466 238,24 3,3530	1,6064 15,6466 237,70 3,3400
UUMjM LlUL kanadski dolar	1,5583 1 7394	1,5585 1 7136
CIVJUaljM UUlul bolgarski lev rrtmi mcKi	1,9558 3,5270	1,9558 3 5158
IUI i IU i IJM Itrv slovaška krona II1"0\/CKI ifac	30,290 3,4528	30,335 3,4528
IILUVJIM I I LC13 latvijski lats ICKI rAal	0,7038 2,4027	0,7037 24011
islandska krona ti irska lira	122,17 1 7248	122,68 1 7315
LUI jl\a lila hrvaška kuna	7,1368	7,1400
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. septembra 2008		
1 mesec	meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) 2,4856 2,81 3,1193 LIBOR (EUR) 4,5081 4,9543 5,1556 LIBOR (CHF) 2,2516 2,7416 2,88 EURIBOR (EUR) 4,513 4,961 5,165		3,2143 5,32 3,1633 5,325
■	ZLATO J ^ ■	(999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■	17.804,93 € -573,57		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. septembra 2008		
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 29,91 INITEDIII IDr»DA ")") Q7		+0,61 -1 63
KRKA 1 1 IKA KOPER	90,23	+0,87
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	54,03 220,08	-2,33 -0,57
TELEKOM SLOVENIJE	503,41 232,55	-0,70 +0,85
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 77,40 DELO PRODAJA - CTni		+0,49
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7«Q1 /1")		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 24,58 h/11 IMnTCCT		-1,44
KOMPAS MTS NIKA	19,50	-2,89
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA	74,93 27,49	-3,19 -0,18
SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TCDh/IC r ATC7	389,00	-0,63
ŽITO - -		
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 2. septembra 2008 +°,96		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,155 6,68 1857	+0,09 +1,77 +3 17
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	13,45 1 825	+2,97 +1 96
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	6,96 1,273	+3,34
EDISON ENEL ENI	6,33 21,57	+0,71 +0,72 -1 60
FIAT FINMECCANICA	11,18 18 71	+0,66 +1 52
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	19,72 2317	+1,71
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	4,458	+2,07 +2,37
LOTTOMATICA \ MYOTT1CA	3,885 21,52 1827	+4,46 +1,41
LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	5,10	+2,97 +3,13 +3 10
PARMALAT PIREMI e C	9,95 1,942 0477	+3,63
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	24,84 419	+2,14 -4,75 -1 12
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	9,32 112	+2,08 +1 72
TENARIS TERNA	17,56	-3,56
UBI BANCA MNICREDITO	2,725 15,35	-0,37 +1,29
UNICREDIIO UNIPOL	3,79 1,715	+2,73 +1,96
■ SOD NAFTE | (159 litrov) 1 T		
■ 110,33 $ +0,56		
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. septembra 2008		
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	7.343,26 1 645 77	-0,48
sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	115,72	-0,27 -0,20
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka	3.490,70 1.498 30	-0,11 -0,95
DII\J, Dal IIa IUP. a FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd	3.048,63 1.333 27	-0,56 -2 18
DCICA 1 J, L>o_>y 1 CIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo	782,16 3.302,68	-1,79 -3,23
Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	17.330,40 5.109,98	+0,22 -0,24
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	11.643,53 1.875 82	+0,85 +0 18
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn	1.286,34 1.335,59 6.518,47	+0,27 -0,87 +1,51
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	5.620,70 4.539,07 3 W7	+0,32 +1,50
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.471,2+0,25 ■3 /ii íí/ií; -li çç	
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	12.609,47 3.344,53 20.979,03 2.304,89 14.498,51	-1,75 +0,00 +0,35 -0,87 -0,45
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 3. septembra 2008
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Incantesimo
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde
9.55 Film: Sua Eccellenza si fermo a mangiare (kom., It, '61, r. M. Mat-toli, i. Toto, U. Tognazzi) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Don Matteo 5 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan. Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: La botola 21.20 Dok.: Superquark 23.30 Dnevnik
23.35 Dok.: XXI Secolo - Testimoni e protagonisti 0.50 Aktualno: Speciale Cinematografo - Venezia 2008
Rai Due
6.30 Dok.: In Oman lungo la via dell'in-censo
6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: Otto semplici regole 10.20 Dok.: In Italia 10.35 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike
11.20 Dok.: Magazine sul Due 13.00 Dnevnik
13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume,
sledi Zdravje 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no
14.50 1.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.10 Nan.: La complicata vita di Christine
17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.10 Dnevnik - kratke vesti vremenska
napoved in Športne vesti 19.10 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: The Nine 23.35 Dok.: La storia siamo noi 0.45 Glasb. oddaja: Scalo 76 Jukebox
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Amami o lasciami (dram., ZDA, '55, r. C. Vidor, i. D. Day, J. Cagney)
11.05 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-
mo bene estate 12.00 Dnevnik - Speciale Festival del cinema di Venezia 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna odaja: Pomeriggio sportivo, vmes Speciale Pechino 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Nan.: La Nuova Squadra 23.05 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano
23.40 Variete: Freschi di Tintoria 0.30 Aktualno: Off Hollywood 2008 -
Speciale Venezia 0.40 Aktualno: Dnevnik - Agenda del mondo, vremenska napoved
6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 12.20 13.30 14.00
15.00 16.00 16.35
18.40 18.55
20.20 21.10
1.30 Pregled tiska Nan.: Chips Nad.: Quincy Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Carabinieri
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum
Nan.: Siska
Nad.: Sentieri
Film: Caprice la cenere che scotta
(krim., ZDA, '67, r. F. Tashlin, i. D.
Day, R. Harris)
Nan.: Tempesta d'amore
22.40, 0.20 Dnevnik in vremenska
napoved
Nan.: Renegade
Nan.: Julie Lescaut (Fr., '04, r. A. Vermus, i. V. Genest, J. Lauret) Dnevnik in vremenska napoved Pregled tiska
Canale 5
8.00 8.50
10.05 11.00
13.00
13.40 14.10 14.45 15.55
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik
Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: My life
Nan.: Una mamma per amica
17.00 Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: 'O professore 23.20 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na)
1.20 Nočni dnevnik
C/ Italia 1
6.20 6.55
7.50 9.55 10.30 11.30 12.25
13.40 14.30 15.00 15.55 16.50 18.30 19.05 20.05
20.45 21.10
23.25 0.50
Nan.: Zanzibar
Nan.: Le nuove avventure di Flipper
Risanke
Nan: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smalville
Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti
17.15 Risanke
Risanke: Lupin III
Nan.: Paso adelante
Nan.: Hannah Montana
Nan.: Un genio sul divano
Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Friends
Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition
Reality: RTV-La Tv della realta Film: L'altra sporca ultima meta (kom., ZDA, '05, r. P. Segal, i. A. Sandler)
Variete: Miss Muretto Dnevnik
^ Tele 4
7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 14.00 Klasična glasba 9.20 Dokumentarec o naravi
10.25	Nan.: Casa famiglia
12.40	Inf. odd.: Ratatouille
13.30	... Attualita'
15.05	Aktualno: Il meglio di 1 X 1 Gio-
vani a Confronto
19.00	Aktualno: Viva le vacanze!
20.00	Rotocalco ADN Kronos
20.00	Inf. odd.: Rotocalco and Kronos
20.30	Deželni dnevnik
20.40	Inf. odd.: Scivolando sull'onda
23.30	Film: Diamondbacks attacco al sistema (tril., '99)
1.00	Dok.: Documentari subacquei
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05
17.05 19.00 20.00 20.30 21.10
23.15 23.50 0.50
La 7
Aktualno: Omnibus estate Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Un branco di vigliacchi (dram., It '62, r. F. Taglioni, i. P. Petit)
Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile
Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik
Aktualno: Niente di personale Film: Mississippi Burning - Le ra-dici dell'odio (dram.,, ZDA, '88, r. A. Parker, i. G. Hackman) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word Dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi
7.00 8.00, 9.00 Poročila
7.05 8.05 Dobro jutro
8.00 Na zdravje! (pon.)
9.10 Risana nanizanka: Moby Dick in
skrivnost dežele Mu (pon.) 9.45 Naučimo se pesmico 10.00 Zlatko zakladko: Po ravnicah do Borla
10.20 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija
10.45 Sprehodi v naravo (1. del)
11.05 Z glavo na zabavo
11.30 Dok.: Regijski park Snežnik
12.05 Glasbeni večer (pon.)
12.30 Tv balet: Serenada
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.30 Podoba podobe (pon.) 14.00 Dok. igrani film: Breze, morje in
neskončno 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom (pon.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izob.-svetovalna odd.: Turbolenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka
19.00 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Film: Življenje David Gala (dram., ZDA/Nem, '03, r. A. Parker, i. K. Spacey, Laura Linney)
22.00 Prvi in drugi
22.20 Odmevi, kultura, športne in vremenske vesti 23.30 Omizje 0.40 50 let televizije
|r Slovenija 2
6.30	9.30, 11.00, 0.35 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
13.00	Vrhunci ang. nogometne lige
13.50	19.00, 23.55 50 let Tv
16.10	Nem. poljudoznan. nan.: Svet vodnih živali
16.40	Slovenci po svetu
17.10 Črno-beli časi 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Slovenija danes - regionalni program
18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 20.00 Operni gala iz Baden-Badna 22.20 Tv prir. predstave SSG Trst: Bene-
čanka 23.25 Slov. jazz scena
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.10 15.40 16.40 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00
19.25 19.55 20.25 20.55 22.10 22.25 22.55 23.50 0.35
11.30
12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest
Q - Trendovska oddaja Srečanje z...
Okusi in besede zaliva (program v
slovenskem jeziku)
Vremenska napoved
Primorska kronika
Vsedanes - TV dnevnik, vremenska
napoved, športne vesti
Odmev
Potopisi
Glasbena oddaja: Fuori servizio Športna oddaja 0.20 Vsedanes - TV dnevnik Globus
26. Mednarodni pokal v plesih Istra in...
Čezmejna TV - TV TGR FJK - Deželne vesti
i Tv Primorka
20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka,
vremenska napoved
23.45 Videostrani
Mladinska oddaja
Kulturni utrinek
Športni ponedeljek (pon.)
EPP
Predstavitev strank Odprta tema Polka in Majolka
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Mi in zdravje; 12.00 Brezmejne skice; sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro -Ostanki dneva (21. del); 18.00 V kraljestvu samospeva;19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Juto na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni Dopoldan il pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Olimpijski pregled; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba.
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 3. septembra 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
V višjih plasteh ozračja pritekajo nad severno Italijo jugozahodni tokovi, ki so občasno bolj vlažni in labilni.Od četrtka do sobote se bodo še okrepili in bodo prinašali še toplejši zrak.
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39
Dolžina dneva 12.52
r LUNINE MENE ^SŠ
Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 20.45

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.48 najnižje -37 cm, ob 12.32 najvišje 47 cm, ob 19.08
najnižje -33 cm, ob 24.39 najvišje 12 cm. Jutri: ob 5.57 najnižje -26 cm, ob 12.48 najvišje 41 cm, ob 19.47 najnižje -28 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........24 2000 m...........11
1000 m ..........19 2500 m............8
1500 m...........14 2864 m............6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
Ob obali in v spodnjem ravninskem pasu bo zmerno oblačno do spremenljivo. Verjetnost ploh bo majhna. Od zgornjega ravninskega pasu proti hribom bo spremenljivo oblačno, v popoldanskem času verjetno pretežno oblačno. Pojavljale se bodo plohe in nevihte.
Jutri in v petek se vreme ne bo dosti spremenilo. Veter se bo jutri še okrepil.
ZDA - Orkan prizanesel New Orleansu
Gustav po poti izgubil moč
Kljub temu pa je povzročil precej škode in povzročil smrt najmanj sedmih ljudi - Skupno nad 100 žrtev
NEW ORLEANS - Orkan Gustav, kot kaže, ni uresničil najbolj pesimističnih napovedi in je državam ob Mehiškem zalivu v ZDA prizanesel z najhujšim, čeprav je kljub temu povzročil izpad elektrike za milijon odjemalcev, zakrivil smrt sedmih oseb, materialna škoda pa bo ocenjena v naslednjih dneh.
Gustav je udaril na obalo v ponedeljek zjutraj pri kraju Coc-odrie okrog 116 kilometrov jugozahodno od mesta New Orleans kot orkan druge kategorije s hitrostjo vetra 177 kilometrov na uro, potem ko je po Mehiškem zalivu potoval kot orkan 3. kategorije. Kmalu po prihodu na kopno se je unesel v orkan 1. kategorije s hitrostjo vetrov največ do 153 kilometrov na uro.
Kljub temu pa je povzročil vse nesreče, ki so značilne za tako močan vihar. Gustav je odnašal strehe, ruval drevesa, podiral električne drogove in vse, kar ni bilo dovolj pritrjeno, prinesel pa je tudi močne padavine in povzročal poplave. Prebivalci mesta New Orleans so si oddahnili, da se ni ponovil orkan Katrina, ki je leta 2005 ubil 1600 ljudi, jezovi in nasipi so do torka zjutraj opravili svoje delo, čeprav je ponekod prišlo do prelivov.
Zvezne in lokalne oblasti so bile odločene, da se ne bo ponovila Katrina in z območja Mehiškega zaliva, kjer so pričakovali Gustava, preventivno evakuirali dva milijona ljudi. Pravočasno so bile pripravljene tudi zaloge hrane in druga pomoč. Ne glede na to pa strokovnjaki opozarjajo, da New Orleans še zdaleč ni varno mesto pred orkani. Gustav je bil precej šibkejši od Katrine in delo pri popravilu in utrjevanju nasipov še zdaleč ni končano.
Vojaški inženirski korpus naj bi končal delo šele leta 2011. Industrijski kanal v New Orleansu, ki je bil leta 2005 prebit, je
Gustav je odnašal strehe, ruval drevesa, podiral električne drogove in vse, kar ni bilo dovolj pritrjeno
ansa
tokrat vzdržal, kakor tudi večina drugih nasipov, vendar dejstvo ostaja, da je New Orleans, ki leži nižje od morske gladine, vedno ogrožen.
Kongres je po Katrini za zaščito predvsem Louisiane pred orkani odobril skoraj 15 milijard dolarjev. V zalivu so nevarnosti orkanov izpostavljene tudi Alabama, Teksas, Mississippi in Florida.
Predsednik ZDA George Bush je bil tokrat zelo zadovoljen, saj se mu ni ponovila Katrina, zaradi katere mu je javna podpora padla in si ni več opomogla. Bush je v ponedeljek spremljal nevihto v dveh centrih za reševanje in ukrepanje v San Antoniu in Austinu. Novinarjem je povedal, da je vlada tokrat veliko bolje odgovorila na orkan. Zadovoljen je bil tudi republikanski predsedniški kandidat John McCain, ki je v zvezni državi Ohio pomagal pakirati pakete s pomočjo za žrtve orkana.
Zaradi oslabitve Gustava, ki je pred tem na Haitiju, Dominikanski republiki in Jamajki ubil 94 ljudi, je celo padla cena nafte. Po zaprtju newyorških borz je v elektronskem trgovanju cena padla za 4,06 na 109,41 dolarja za sod. Ne glede na to, da so se že v nedeljo zaprle naftne ploščadi v Mehiškem zalivu in 13 rafinerij na kopnem, ki so na poti orkana. Gustav je udaril na območje ZDA, ki proizvede četrtino ameriške nafte in ima tretjino vseh rafinerijskih zmogljivosti.
Gustav je letos sedma tropska nevihta, ki je dovolj močna, da si je zaslužila svoje ime. Za njim proti obali ZDA že prihaja orkan Hanna, ki naj bi do konca tedna udarila na atlantsko obalo med Florido in Južno Karolino. Za Hanno se je v Atlantiku oblikovala nova tropska nevihta z imenom Ike. (STA)-
UMETNOST - Del o Johna Pasheja
Znani londonski muzej kupil »usta« Rollingov
LONDON - Slavna usta frontmana legendarnih Rolling Stonesov Micka Jaggerja bodo dobila stalno mesto v londonskem Victoria & Albert muzeju. Muzej je na dražbi v ZDA za 92.800 dolarjev kupil slovito pop art umetnino Johna Pasheja, ki so jo navdahnile Jaggerjeve ustnice in je postala zaščitni znak Rolling Stonesov, ter jo bo uvrstil v svojo stalno zbirko.
Slovita Pashejeva "usta" so nastala leta 1970 in jih je vsaj delno navdihnila značilna oblika Jaggerjevih ustnic. Prvič so se pojavila na albumu Rolling Stonesov Sticky Fingers, od takrat naprej pa so stalna spremljevalka te legendarne britanske rock skupine. Danes 65-letni Jagger se je leta 1969 obrnil na londonski Royal College of Art s prošnjo, naj mu najdejo talentiranega študenta oblikovanja, ki bo ustvaril razpoznavni znak Rolling Stonesov, potem ko so ga razočarali neizvirni predlogi založbe Decca Records. (STA)
Več deset tisoč motoristov na evropskem bike tednu ob Baškem jezeru
CELOVEC - Včeraj se je ob Baškem jezeru na Koroškem začelo letošnje že 11. srečanje motoristov kultne znamke Harley Davidson z uradnim nazivom »European Bike Week« (na posnetku). Zaradi vse večjega odmeva -turistično regijo obišče več deset tisoč bikerjev in blizu 100.000 obiskovalcev iz cele Evrope -, je srečanje zadnji veliki višek poletne sezone, ki močno polni blagajne turističnih podjetij ob Baškem jezeru in njegovi okolici. Višek srečanja bo parada bikerjev v soboto, 6. septembra - tokrat okoli Osojskega jezera. (I.L.)