Štev. 22. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 1. junija 1922. Leto LXII. __° Združenja Jugos iov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. V,e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: tite dništvo Učiteljskega Tovariša Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franke. z * * Posamezna številka po 1— Din. Za r . ek *amne notice, pojasnila, poslana razp,se služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. s Delovanje nase organi¬ zacije na zunaj. (Dopis izven uredništva — iz kroga mlaj¬ šega učiteljstva.) Učiteljstvo ie lahko ponosno, zakaj dočakalo je veliko poživitev svoje orga¬ nizacije. kj je narastki v mogočno U. J. U. sedežem v Beogradu, v naši prestolnici! Iz poročil društev je razvidno tek¬ movanje za napredek- šolstva in za so- cijalno uveljavljenje našega stanu. Naše glasilo, »Učiteljski tovariš«, je postal tako privlačen in zanimiv, da ga cotovo večina učiteljstva ne da prej iz rok, dokler ga ni docela prečitala. Med tem, ko se naša organizacija znotraj čim dalje bolj krepi, grozi neizo¬ gibna nevarnost od zunaj. Neprestani, de¬ loma ^zahrbtni, deloma očitni napadi v sovražnem časopisju na posameznike, na skup ne in celo na celotno organizacijo «0 na dnevnem redu. Strankarski kričači j se drznejo celo na javnih shodih napadati naš stan in disciplinarne preiskave se kar vrstijo. Zelo redki so slučaji, ki bi izka¬ zali, da se ie ta ali oni tovariš kai pre-! erešil; večinoma in skoraj izključno po¬ vod ie dicsiplinarnim preiskavam obreko¬ vanje in nizkotno ovaduštvo šoli sovraž¬ nih elementov v ozadju. Kako ugonobiti to zalego, to vpra¬ šanje naj nam ne gre izpred oči, ker je principielne važnosti. Oglejmo si malo svoje nasprotnike! Kaj čita priprosto liudstvo v »Domolju¬ bu«? Druzega menda ne kakor strastno zabavljanje črez sedanjo vlado in obre¬ kovanje našega stanu. Ako pomislimo, da eitaio ljudje na deželi povečini le »Dprno- liuba«, se ne smerno čuditi, če je ljudlstvo proti nam tako nezaupno. To daje tudi Dovod, da se brezobzirno teptajo najide¬ alnejši krščanski zakoni. Ljudstvo silno rado čita in na časopise polaga največjo vero. Tedaj ne kaže drugega kakor, da začne U. J. U. poverjeništvo Ljubljana iz¬ dajati svoi tedirk. časopis, ki bi bil nisan v poljudnem jeziku za naše kmečko ljud¬ stvo. ki bo gotovo padlo še nižje, ako mu ne priskočimo na pomoč z zdravo dušno hrano. Ali res ne bomo ugnali sovražne klike! Sai nas ie vendar po številu dva- ali celo trikrat toliko kakor nasprotnikov. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravuištvo lista. Telefon uredništva štev. 312. članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino iudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu na¬ ročnine posebe plačevati. y' 2 } a ^ unam o pri tem le inteligenco Začnimo pogumno! Ustanovi naj se list za priprosto ljud¬ stvo Naročnina nai bo zelo nizka Do¬ pisniki tudi učitelji. List naj bi bil nestran¬ karski, toda služi naj tudj obrambi, naše- ga stanu in šole. List bi se na vsak način razširil zelo hitro in vsak učitelj bi imel pi i njem trdno zaslombo. Z naimirnejšim pi eudai kom lahko rečemo, da bi bil tak časopis potreben. S to akcijo bi bili naši nasprotniki gotovo oslabeni. Napadi na naše vrste bi izgubili svojo razdiralno moč, čeprav bi se morda popolnoma ne zatrli. Torej pre¬ dramimo se, še je čas! Izkoristimo nemu¬ doma najugodnejšo priliko! Ako so naša načela res na najtrdnejši podlagi, poka¬ žimo se jv pravi luči in to predvsem v javnosti. V sedanjih razmerah ne more storiti najboljši učitelj na deželi nič zunaj šole, ker prežijo nanj »Domoljubovi« dopisniki kakor mačka na miš. Gorje učitelju, če ga ti dobiio v kremplje! Kmalu ie v zobeh Naročnino, reklamacije, t. j vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Ne čakajmo, stopimo vsi na plan z vsemi silami, saj tistih časov ni več, ko so protišolski kolovodje vihteli svoj ne¬ usmiljeni bič po učiteljstvu! Branimo se pogumno proti vsakemu, četudi neznat¬ nemu napadu! Vsi za enega, eden za vse! Ne podcenjujmo napadov, zakaj resnica ie. da naraste prav lahko iz maje iskrice velik požar. Ernst Haekel za reformo šolstva. (Povodom zopetne obdelave šol. zakona za srednje šole. E. Haeckel je v svojih mnogobrojnih spisih podal za temeljno preustrojitev vzgoje in pouka praktična navodila zlasti z ozirom na metodo nauka in razdelitev učne tvarine. V predavanju prirodoslov¬ ni nazori Darvina. Goetheja in Lamaka (1882) pravi: Če se nauk o descendenč- nem razvoju primerno porabi, se odpravi največje zlo v današnji izobrazbi mladine namreč preobložitev spomina z ničvred- cele fare. Treba .ie se par ovaduhov m nifft nčivom, ki ugonablja najboljšo moč disciplinarna preiskava ie tu. Sovražniki | j,, ne pripusti niti duhu niti telesu priti imaio s tem le krohot in porogljivi na- i do normalnega razvoja. Ta preobilna smeh, njihovim grdim strastem ie s tem ustreženo. To so tedaj zgolj produkti »Domoljubove« »morale« in vzgoje ljud¬ stva. Ako bi pa kdo mislil, da ie dovolj, če se učitelj omejuje izključno le na delo v šoli in da si mora vse drugo izbiti iz glave, to ni tako. Vsak učitelj mora tudi občevati s starši, ker poučuje njih otroke. Ali bo v tem slučaju skrit pod mernikom! On mora, in je tudi njegova dolžnost, da¬ jati staršem navodila glede šole. pouka in vzgoje. Kakšno vlogo bo učitelj igral v teh primerih, ako je polovica aji še več staršev, ki prihajajo k njemu. nasprotn'h in sovražnih šoli in stanu. Od kvalitete staršev so pa največ odvisni uspehi v šoli. Ako so starši šoli (učitelju) nasprotni, tedaj morajo biti tudi uspehi v šoli zelo slabi. Pri tem obvelja sledeče: kakor se trudi učitelj, da bi dosegel na kulturnem polju kar najlepše uspehe, tako se trudijo tudi njegovi nasprotniki, da takoj razde- rejo. kar je uspelo onemu. Ker je pa teh po številu mnogo in ker se podira stokrat lažje kakor zida. ie učiteljevo delo zunaj .Šole, brez trdne opore v javnem mnenju, nesmisel! obremenitev ima za podlago neodpravlji¬ vo pomoto, da je najboljša izobrazba odvisna od množine pridobljenega zna¬ nja, dočim je v resnici odvisna od kako¬ vosti učne tvarine in nje jasnega raz¬ umevanja. Zato bi bilo pred vsem kori¬ stno, da bi se učna snov v višjih in nižjih šolah izbrala bolj skrbno in da se ne bi dala prednost onim predmetom, ki obre¬ menjuje spomin z mrtvimi stvarmi, am¬ pak z onimi, ki vzbujajo razsodnost z ži¬ vahnim tekom razvojne ideje (Entwick- lungstheorie.) Naša izmučena mladina naj se polovico manj uči, te polovice se pa naj nauči temeljito, in prihodnja genera¬ cija bo duševno in telesno še enkrat tako zdrava kakor sedanja.« V svoji knjigi: Ober die heutige Entwicklungslehre povdarja E. H. pred¬ vsem važnost genetične metode takole: >. Učitelji in učenci bodo vsak predmet z večjim zanimanjem in razumevanjem predelati, ako si poprej stavijo vpraša¬ nje: Kako je to nastalo? Kako se je to razvilo? Kajti z vprašanjem o razvoju je v zvezi tudi vprašanje o vzroku učinka. Saj zadovolji naš razum, ki želi zvedeti vsakokrat vzrok, le spoznanje delujočih vzrokov, ne samlo znanje učinkov. S spo¬ znanjem vzrokov se oživi mehanično pri¬ dobljeno znanje in postane znanost, to se pravi, da to razumemo, česar srno se na¬ učili.« V svoii knjigi: die Weltratsel pred¬ laga E. Haeckel z ozirom na velikanski napredek vsega modernega kulturnega življenja v 19. stoletju ta-le sledeča sploš¬ na načela za reformo šolstva: 1. V dosedanjem pouku je bil člo¬ vek in zlasti gramatičen študij njegove¬ ga jezika glavni predmet, prirodoslovje se je vsled tega popolnoma zanemarjalo. 2. V novi šoli mora postati prirodo¬ slovje glavni predmet; človek naj si pri¬ dobi pravo znanje prirode, v katerej ži¬ vi in naj se ne smatra izven prirode ali v nasprotju ž njo, temveč naj spozna, da je on njena najimenitnejša in najplemeni¬ tejša stvar. 3. Študij klasičnih jezikov (latinščine in grščine), za katere se je do sedaj po¬ rabilo največ časa in truda, je sicer zelo koristen, a se mora vendar omgjiti in skrčiti na .elemente. 4. Zato se pa morajo z največjo vne¬ mo poučevati poleg materinega jezika moderni kulturni jeziki na vseh višjih šo¬ lah (francoščina, angleščina, italijanšči¬ na.) 5. Zgodovinski pouk. ki se je dosedaj oziral le na volne narodov, na obseg dr¬ žav in dinastije, nai se poglobi v duševno življenje narodov in niihovo kulturo. 6. Glavni nauki moderne razvojne te¬ orije se morajo s kozmologijo poučevati, geologija z geografijo, antropologija z biologijo. 7. Osnovne nauke biologije si mora pridobiti vsak izobraženec: saj moderni nazorni nauk prav uspešno uvaja v bio- logične znanosti (antropologijo, zoologi¬ jo, botaniko). Izprva se mora začeti z opisovalno sistematiko (v zvezi z ojkolo- giio ali bionomijo); potem se morajo pri¬ klopiti osnovni nauki o anatomiji in fizi- iologiji). 8. Ravno tako ie potreben vsakemu izobražencu nauk o fiziki in kemiji z ek¬ saktnimi matematičnimi dokazi za oboje. 9. Vsak učenec mora znati dobro ri¬ sati io sicer po naravi; če mogoče tudi akvarelirat.L Kajti načrti risb In akvare¬ lov po naravi (cvetlic, živali, pokrajin, oblakov itd.) ne vzbujalo samo zanima- LISTEK. Jčiteljev ugled izven šole. Če je potreben ugled učitelja v šolski bi in pri šolski mladini — in O' tem nihče ^ sme dvomiti — potem je gotovo lepo 1 umestno, da se prikopljejo do^ tako- Unega ugleda tudi izven štirih šolskih ; en in ta med šoloodraslimi ljudmi, ki *vno po božji volji prebivajo v dotičnem raju. Sedaj pa nastanejo za razmišljajočega bveka mnogotera vprašanja, na katera Mn odgovarjal. Druga vprašanja naj si Masni vsak po svojem okusu in prev- arnosti! Prvo vprašanje bi bilo: Kaj je to ded? Kako si ga predstavljajo različni ' u , d je in sloii, ta in oni individuum?_Kako 'Ni do tega ugleda pri teh različnih lju- h.." - kakšnih sredstev se posluževati: P ima vsak tak »ugledni kandidat« vse prirojene oziroma neprirojene? a oh ali ima zmožnosti, da gotovo spleza na to tolikrat imenovano zlato »lojtrco« ugleda. In če deluje blagohotno z vsemi štirimi na vseh koncih in krajih po svojem prepričanju in najboljši volji — pa ne do¬ seže nikakega ugleda? Mogoče zasmeh in sovraštvo? Ali naj mu bo ugled merilo pri delu itd. Po mojem mišljenju bi bil ugled vse¬ stransko spoštovanje in upoštevanje člo¬ veka od liudii med katerimi živi — ozi¬ roma s katerimi prihaja v nujno dotiko. Kako si ta ali oni predoči uglednega človeka — to ie stvar njegovega okusa, njegovega duševnega obzorja, njegove duševne zmožnosti — ali če hočemo tudi njegove moralne sile — oziroma nemo¬ rale. Ker pa mi ie danes govoriti o ugledu učitelia med ljudmi, mi ne morete šteti v zlo, če se ozrem na to posebno bitje, ki bi moralo biti poosebljen živ ugled blesteča zvezda itd. Če pogledamo v zgodovinsko dobo našega — oziroma drugega naroda vidi¬ mo, da si ie pridobil marsikak šolnik visok ugled, ki je preskočil meje občinskega olota. In kai je storil doticni solnik, hote ali nehote, v prid svojega ugleda: Namesto »gospoda« nostane učitelj.- občinski tajnik itd. Koliko častnih mest je bilo še v zvezi s to službo. Počasi roma iz kraja v kraj — si prizadeva mogoče do bolj komodne življenjske stezice. Postane vodja kakega pevskega zbora (ako ima zato zmožnosti), predsednik mnogoterih prekoristnih in manj koristnih društev, vsaj tajnik kake hranilnice in posojilnice itd. Počasi raste njegov ugled — tako pi¬ šejo po njegovi smrti (kako pa ie. sodil marsikdo ob niegovih urah življenja, ne bom pravil). Včasih zagleda potrebo ka¬ kega abecednika ali druge primerne šol¬ ske knjige, zapoje par navdušenih ali ne¬ kaj nabožnih pesmi in jih da natisniti mo¬ goče z zlato obrezo. Ugled in sloves tega maža ie narasel in se vidno kakor slišno razširil. Mogoče dobi kako skromno be¬ sedico pri višji gosposki in skuša orisati mizerno življenje šolnika. In po plodo- nosnem uglednem življenju zatisne ta mož trudne oči. V časopisih dolgi članki, na pokopališče dolg sprevod z mnogo- brojnimi venci in zastavami, srce »raz- trgujoč« govor sotovariša ob črni jami in počasi gine njegova veličina. Mogoče še kak spomenik, za katerega zložijo borne odtrgliaje sotrpini v poklicu. V najsvet- ieišem slučaju ob 10, 25 ali 501etnici ne¬ kak medel spomenik v kakem pedago¬ škem časopisu in ugled velikega moža je dokončan oziroma — ni ga več. Mogoče ie za osvetljenje učiteljevega ugleda pod ta naslov nakopičena predol¬ ga obrabljena »štorija« — vendar bi bila po mojem mnenju še pretesna. Zgodovina nas uči! Ne mislite, da sem z eno orjaško zaušnico, zelenega, prenapihnjenega in domišljavega začetnika predrzno oskru¬ nil delo častitljivih naših mož. To so moji vtisi in pa dejstva! Priznanje in čast možem, ki so vse svoje življenje posvetili resnemu delu za blagor izobrazbe ljud¬ stva — ne za svoj ugled! Ali kdo_ jih je pravilno upošteval takrat — kje ie nji¬ hov sloves danes? Kdo izmed strokov¬ nih tovarišev jih resnično pozna — ne po imenu: ampak po njihovih delih in strem¬ ljenjih? Odkrito priznam — nisem boljši od teh! Štev. 22. Stran 2. uCITELJ SKI TOVARIŠ, dne 1 junija 1922. n ja za naravo in ohranijo spomin na ta užitek, ampak učenci se učijo na tak na¬ čin šele nrav gledati in razumevati, kar so videli. 10. Predvsem pa se mora porabiti več skrbi in časa za telesno izobrazbo s telovadbo in plavanjem; vsak teden naj se napravijo skupni izprehodi in vsa¬ ko loto v počitnicah več potovanj: tukaj omogočen nazorni nauk je zelo važen. Glavni namen višje šolske izobrazbe ie bilo dosedaj skoro v vseh kulturnih državah pripravljanje za poklic, pridobi¬ tev potrebne množine znanosti in vaja za dolžnosti državljana. Šola 20. stoletja bo predvsem izobraževala samostojno mišljenje. jasno razumevanje pridobljene¬ ga znanja in vpogled v naravno zvezo prikazni. Ako dovoljuje moderna kultur¬ na država vsakemu državljanu splošno in iednako volilno pravico, ga mora z do¬ brim šolskim poukom tudi usposobiti, da razume pametno uporabljati prirojeno na¬ darjenost za občni blagor. Fr. Brežnik. O slovniškem pouku. (Dahe.) V prihodnji uri se vadijo deležniki iz glagolov s krajšo obliko na — e (sede) in potem šele na — o. Zadnja vrsta je najtežja in se mora delj časa uriti. Pri nadaljnjih ustmenih (!) in pisme¬ nih vajah se naj polagoma mešajo glago¬ li vseh vrst, da se pozornost učencev vikša ter njih sigurnost v tvoritvi delež¬ nikov stopnjuje. Ker mnogo glagolov prej omenjenih vrst nima kratke množin- ske oblike, si često učenec ne zna po¬ magati. Zato mu iščem razvijajoč sledeči ključ: — ejo se skrči (skrajša) vedno v •— o + č, ijo pa v •— e + č. Izjem je le malo: skačejo — skaka¬ joč, dremljejo — dremajoč in nekaj dru¬ gih, kar spada v posebno vajo. Slično se obravnavajo prislovni de¬ ležniki sed. časa; ki so deloma celo lažji ko pridevniški. Nastanejo pogosto iz enega od dveh glagolskih povedkov. N. pr. Otroci sedijo in pišejo — sede pišejo. Često pa jih rabimo v odvisnih stavkih kakor prave pretekle deležnike (stopiv- ši, rekši) ter jih naj temeljiteje obdelajmo z dotično snovjo. Opisovalni ter trpni deležniki pa go¬ tovo ne povzročajo nikakih preglavic, ker jih rabi vsak priprosti človek skoraj pravilno. Treba je le slednje grupirati ter z nekaterimi opis. deležniki tvoriti primerne stavke: ozebli prsti, došli pri¬ jatelji ... Le kos za kosom, oblačujoč snov v nazorne stavke in jo temeljito in če tre¬ ba ponovno vadeč, bomo dosegli povolj- ne uspehe v tem prevažnemi poglavju slovnice. 4. Druga besedna plemena. Učitelj mora imeti jasen načrt, kako bo postopal v vsakem slučaju. Vse za¬ motanosti se morajo razrešiti v skupine, v kojih se udejstvuje zakon analogije. Kar se enkrat temeljito vadi, bodo učen¬ ci trajno obdržali. Nepotrebnih pravil jim ne utepajmo v glavo, ker je škoda za čas! Sklanjatev osebnih, pa tudi nedo¬ ločnih zaimkov, pa izpeljimo korenito! Ne sramujmo se drila, ako le sodeluje z njim tudi razum! Na nižje organiziranih šolah se podaja in vadi snov navadno bolj koncentrično, zgoščeno, in še taka v dveh kolobarjih. N. pr. 3. in 4. šol. leto za enkrat 2. del, 5.—8. š. 1. pa 4. del, v drugem kolobarju 3. ozir. 5. del Jezikov¬ ne vadnice. Da se dajejo vaje tudi brez vadnice, se razume, včasih se morajo na¬ sloniti tudi na že obdelana berila, sicer pa učitelj na nižje org. šolah brez poseb¬ ne vadnice ne more izhajati. Mislimo sa¬ mo na pogosti indirektni poduk, za ka- ; terega nudi slovnica prav izborno gradi- I vo in za domače naloge še posebej. Od verodostojne strani vem, da se j na mnogih šolah predelajo komaj prvi trije deli Schr.-B.-ove vadnice. Otroci se mi smilijo, da se morajo s tako dušev¬ no revščino posloviti od dolgoletne šole! Marsikaj, osobito realna znanja si prido¬ bi učenec še v poznejšem življenju v ob¬ čevanju z ljudmi, z naravo in s čitanjem, toda nikdar se mu ne nudi prilika, dopol- | niti svoje slovniško znanje. Zato naj sto¬ ri šola v tem oziru svojo polno dolžnost! Goethe pravi nekje: Der Deutsche ist gelehrt, wenn er sein Deutsch versteht. Li naj ne bi veljale te besede mlutatis mutandis tudi za naš slovenski narod, vsaj za pretežno večino? Menim da. 5. Besedna in stavkovna analiza. Nekateri šolniki novejše struje baje ne čislajo stavkovne razčlembe, češ, za¬ njo se potrati preveč dragega časa. To stališče se mi pa zdi z ozirom na važ¬ nost predmeta za umstveni razvoj učen¬ cev in za globlje umevanje jezika kot neopravičeno. Učenec naj ne bi zvedel, da igra ena in ista beseda (kak samostal¬ nik) v raznih stavkih lahko različne vlo¬ ge? Že pri sklanjatvi spozna (učenec) različne oblike samostalnika, ki se dajo sedaj pri stav. analizi utemeljevati z od¬ visnostjo besed od drugih. Stavkovni členi se obravnavajo tudi le polagoma ter nudijo izvrstno gradivo za takozvano tiho samozaposlenost (posredni pouk). Dobro je, da se n. pr. pove o enem in istem osebku mnogo reči: lastnosti, de¬ janja, stanja i. dr. S tem se uri miselnost in domišljija. Vzemimo pa raznovrstne osebke, žive in mrtve stvari, da se učenci mnogolično vadijo in da pride ve¬ lik del besednega zaklada v uporabo! Za stavkovno razčlembo priporočam j le take stavke, ki slede premi logiki, do- ' čim stavki subjektivnega ali psihološke¬ ga značaja niso za našo deco; n. pr. Ze¬ be me. Strah ga je. Slabo mu prihaja. Omenjani, da glede analize navedenih in sličnih stavkov niti slovničarji niso edini, j Torej ne spadajo v ljudsko šolo, kakor tudi ne t. zv. Kernova teorija, ta zvezda repatica na slovniškem nebu! Pri besed¬ ni in stavkovni analizi je praktično, na¬ pisati besede stavka v navpičnem stolp¬ cu. Izvršitev je znana. Večkrat pa se naj tudi grafično ponazori odvisnost in od- nosnost stavkovih besed. Primere najde¬ mo y že omenjeni vadnici. (Dalje prihodnjič.) .lak. Kovačič. Iz Jugoslavije. Vsem članom ožjega sosveta in pred¬ sednikom okraj. učit. društev. Ker je pre¬ ložena seja glavnega odbora UJU na 10. junij, se vrši seja širiega sosveta U.]U poveri. Ljubljana v ponedeljek, dne 19. junija po že objavljenem dnevnem redu. — UJU poverh Ljubljana. — Proslava kraljeve poroke se zdru- i ži z binkoštnimi počitnicami in so šole j prosti dnevi od 3.—12. junija. Glede šol- | skih prireditev smo se informirali na merodajnem mestu, kjer se nam je pojas¬ nilo. da odpadejo samo tam, kjer bi se vsled odsotnosti dijaštva ozir. učencev, predvsem v mestih. _ne mogle vršiti. Na deželi naj se vrše proslave v polnem na¬ meravanem obsegu. — Kraljici Mariji. Ob venčanju na¬ šega ljublj. kralja. Marija Grošljeva. Da¬ našnji številki ie priložena pesnitev Ma¬ rije Grošljeve, k: jo je založila Učiteljska tiskarna in je primerna za eno. točko šol¬ ske slavnosti ob priliki kraljeve poroke. — Tovariši tridesetletniki! Letos nam sredi julija poteče trideseto leto, od- j kar smo stopili v učiteljski stan. Osem nas ie še. Ali bi ne bilo lepo. da se po to¬ likih letih sestanemo in norazgovorimo? Mislim, da! Kdai in kje. določite sami! Kakor ukrene večina, tako bodi! Tovariš Skuli ie mnenja, da bi bil najpripravnejši sestanek v Ljubljani. Pišite mi! - S to¬ variškim pozdravom — E. G a tl g L 1 — Za »Dom kraljice Marije«. V dnevnikih z dne 25. maja t. 1. čitamo: »Akcija odbora za nakup Windischgrae- j tzove vile se zaključuje s tem uspehom, da se že nabrani prispevki — seveda s privoljenjem vsakega posameznega da¬ rovalca — porabijo v narodne svrhe«. Najkoristnejša, najlepša in najplemenitej¬ ša narodna svrha pa je zgraditev velike¬ ga, modernega »Dečjega in materinske¬ ga doma« v Ljubljani. Ta dom hoče po¬ kloniti žensfvo v imenu državljanov vse Slovenije kralju in kraljici kot poročni dar. Postane naj zatočišče in ognjišče osiroteli, zapuščeni in zanemarjeni deci in njenim materam brez ozira na karkoli. Dobrodelnost ne sme poznati politike in ne narodnosti. Pomagati hočemo vsem državljanom, ki so v sili. Ženstvo v Slo¬ veniji je prvo in že davno uganilo želje plemenitega našega kralja, namreč, naj bodo svatbena darila dobrodelna in na¬ rodu občekoristna. Le taka darila so res¬ nično kraljevska. Zato se obračamo do vseh onih, ki so že oddali ali so nameniii kak prispevek za poročni dar: »Darujte ta prispevek za Dom kraljice Marije«! Uverjene smo. da se bosta naš kralj in kraljica z radostjo v srcih vozila mimo »Dečjega in materinskega doma« na svoj grad na oddih, da bosta vedela hvalo in priznanje onim, ki so sodelovali pri zgra¬ ditvi te prepotrebne socijalne naprave. — »Narodni ženski Savez SHS«, sloven¬ ski del. — Akademski dan PDJA. »Podpor¬ no društvo jugosl. akademikov v Ljub¬ ljani«, ki nudi brezplačno ali pa za zniža¬ no ceno okrog 450 revnim akademikom ljubljanske univerze hrano v akad. men¬ zi, se bori s težko finančno krizo, ki ima lahko za posledico, da se menza tik pred koncem semestra ukine. Nedogledna iz¬ guba bi zadela s tem podpirance, ki sto¬ je po večini pred izpiti in od katerih jih preko 200 ne dobiva od nikoder nikake podpore. Zato se obrača podpisani odbor na vso našo javnost s prošnjo, da njego¬ vo nabiralno akcijo, ki se bo vršila v dneh 10. in 11. junija po celi Sloveniji, z vsemi svojimi močmi podpre in ji pripo¬ more do čim večjega gmotnega uspeha. Odbor za akademski dan PDJA. — V članku »O slovniškem pouku« ie dostaviti oziroma popraviti: K 3. vrsti na strani 2.: Opomnia: Pojem deležnik se more že po prvi uri razviti, toda loči¬ tev v Dridevniške in prislovne deležnike moremo pa šele izvršiti, ko učenci tudi že slednje poznajo, kajti najprej gre za stvar ali pojem, potem šele naj sledi pravo ime. — Na strani 4.. spodnja \ysta: Li naj ne bi smele veljati te besede .. . — Na strani 6.. 12. vrsta od snodai: L oseba množ. bi bila pa osebek. (Namesto: bi bil...). Na povabilo dekliške osnovne šo- le na Jesenicah ie predaval v risahiici dne 24 t. m. g dr. Kogoj Frančišek o alko¬ holu. Povedal pam ie o alkoholu tako in¬ teresantne reči. da se ie enoglasno izra¬ žala zelja, da bi se Dredavanje ponovilo. . . Jr. G- Konrad Črnologar ! e , l7 J 0CI dekliški osnovni šoli za revno solskopnladino 89.50 Din. ki jih je zbral, uredivši neko zadevo. Prisrčna hvala pri- latelju mladine! Da ne krenem predaleč s pota, stopi¬ mo k ugledu danes živečih in delujočih učiteljev. Kako naj si pridobi ugled uči¬ telj na deželi, v gorski vasi, v trgu, me¬ stu. rudniškem okrožju itd.? Povsod menda ne gre po istem ko¬ pitu. Povsod pa ie prva in poglavitna nje¬ gova dolžnost, da ie učitelj — vestgr uči¬ telj — da mladino resnično vzgaja in iz¬ obrazi vsestransko in jo uči predvsem za življenje Mislim, da učitelj, ki zadosti tem zahtevam, postane ljubljenec otrok, ugledna osebnost med šolsko mladino in mladini pridobi na ugledu pri starših. Če pomaga temu ali onemu v kaki pri¬ vatni zadevi (davkarija, vojaštvo itd.), sodeluje no zmožnosti pri kaki prireditvi kulturno izobraženega značaja — recimo kako predavanje — ie s tem zadostil za¬ htevam na deželi in si pridobil vsaj pri prevdarnejših ugled. VI . Ni pa to vse! če hoces pridobiti ugled sebi in narodu — moraš živeti v svoiern privatnem življenju drug a c ti o življenje kot je. sedaj pri veliki večini v navadi. Ozrimo se po širni Sloveniji. Pi¬ jančevanje. vsakovrstno veriženje. skraj¬ no prostaško življenje (da ne rabim krep¬ kejšega izraza!) itd. Podrobno ne bom našteval ne Statistik, ne posameznih slu¬ čajev — človek, ki ima oči lahko vidi! Če bi učitelj živel drugačno — popolno¬ ma drugačno življenje kot ti — si seveda nri veliki večini na mah ali v krajši dobi ne bo pridobil nikakega ugleda — preje zasmehovanje in omalovaževanje. Pleme¬ nitega človeka to ne straši! To seme bo obrodilo bo. in bo in mora. če hočemo živeti in postati narod dejanj — ne fraz! To bi bila ena najvažnejših učitelje¬ vih nalog —' povsod — v hribovski vasi kakor v mestu. Ker nisem osebno nikomur ničesar očital mislim, da mi ni treba navajati ni¬ kakih opravičevanj in zagovorov. Da ne pozabim še na politično polje! Kakor znano, je strankarstvo v Slo¬ veniji bujno razvito. Kam naj se obrne učitelj, ki naj bi bil vzor tudi odraslim! Naravno, da ie v svobodni državi i uči¬ telj svoboden človek in lahko pripada tei ali oni politični struji, katerih načela, težnje in programe pač spozna za naj¬ boljše. Da pa bi moral biti v tem političnem kaosu — v tem preklanju tudi učitelj me¬ rodajna in vodilna osebnost, o tem me ne bo nihče prepričal. JJčiteli s prosvetnim delom za narod i državo — s politiko pa bistroumni in iz¬ kušeni politiki za narod i državo! To je moje mnenje. — Ne odrekam marsikate¬ remu (?) učitelju razborite politične žili¬ ce — ali dober in vesten učitelj ne more intenzivno služiti dvem gospodom —- ne da bi deloma zanemarjal enega. Ge se ne udejstvujem na političnem polju (oziroma se le po potrebi brigam zanjo), menda ne bom nrišel ob ugled pri ljudeh — pač pa bj se mi znalo, pripetiti. da bi kot ognje¬ vit m dejanski zastopnik ene ali druge politične stranke si otežkočil kulturno de¬ lo v korist celote naroda. Pogrebni ugled bi upravičeno ali ne¬ upravičeno izginjal. Bližnja in daljna pre¬ teklost nam to vestno potrjuje. Anton Beg. Pristopite k „Jugoslovanski Matici!“ — Vprašanje. (D o p i s.) O izobrazbi učiteljic žen. roč. del se je letos mnogo razpravljalo in pisalo in višja šolska ob- Tast ie izdala tozadevno primerno odred¬ bo. Prav! Vprašamo, je H res mogoče, da bodo kljub temu pripuščene k izpitu žen roč. del osebe brez vsake prediz- obrazbe, koio zahtevajo šolske oblasti? Bilo bi to čudno in kvarljivo umevanje odredb in stanovskih koristi. — Stična na Dolenjskem. Dne 27. maja je napravila šolska mladina . iz Šmartnega pri Litiji z učiteljstvom izlet v našo občino. Pripreljavši se z jutranjim vlakom na tukajšnji kolodvor, so jo mah¬ nili peš v našo občino. Bilo je nad 100 šolskih dečkov in deklic ter dvoje učite¬ ljev in učiteljic. — V društveni dvorani je mladina uprizorila lepo igro na dvo¬ ranskem odru ter se ie potem ogledalo lepo šolsko poslopje, koje jim je tukajšnji nadučitelj g. Gorišek razkazoval. Šolska mladina je potem z učiteljstvom imela skupni obed v gostilni »Na Gradiču« po¬ leg pošte, kjer so bili dobro pogoščeni Pri obedu je mladina lepo pela razne pesmice in na prostem — pod velikan¬ sko lipo — izvajala razne telovadne igre. — Mladina se je povsod prav lepo vedla in je napravila na vse prav dober utis, kar je znak lepe discipline in prave šolske vzgoje. Po 4.ih popoldne je šol¬ ska mladina s svojim učiteljstvom šla Deš na Št. Vid in od tam po železnici domov v Šmartno. — Taki in enaki izleti šolske mladine z učiteljstvom so prav umestni z ozirom na zemljepisni in zgodovinski pouk ter spisne naloge ker negujejo v mladini znanstveno obzorje ter so vredni, da se povsod uvažujejo. — Usposobljenosti izpiti za ljudske in meščanske šole na ljubljanskem učite¬ ljišču v maievem terminu pod predsed¬ stvom ravnatelja A. Doklerja. Javilo se je 55 kandidatov in 52 kandidatinj. I. Za meščanske šole so bili usposobljeni: za 3. skupino: Fink Leon. Gospodaric Jakob in S. Koncilija Nežika. za 1. skupino: S. Masle Ivana, za 2. skupino: Peternel Pavla (z odliko). II. Dopolnilni izpit so napravili: Iskra Alb. in Kravos-Lombar Angela iz srb.-hrv. za lj. š„ Herkel Ro¬ bert, Loser Ivan, Siegmund Jos. in We- ber Iv. iz slov. za lj. š. III. Posebne izpj- te: Bajec A]., Jedrlnuč Tomo inS.Niš- ner Angela iz srb.-hrv. za mešc. šole: Jurdana Srečko iž srb.-hrv. ja ital. za mešč. šole; Trusnovič Mar. in Vidmar Mar. iz ital. za mešč. šole; M. Wagner Emilija iz slov. uč. j. za 3, sk. na mešč. šolah: Kolarič Jos.. Koršič Gracijana. Makari Aladar. Mušič-Nuszer Matilda. Šoštarič Aleš. Tutta Herta iz slov. uč. i. za lj. šole. IV. Za ljudske šole so bili uspo¬ sobljeni: Aichholzer Bogomira, Artel An¬ tonija. Čuček Mar., Gruden Nada. Horvat Olga. Kalan Franja. Kante .Stanka. Kos Pavla. Košane Pavla (z odliko). Ku¬ mar Olga, Lakner Mar., Legisa Angela, Lokar Zora (z odliko) Mitterhammer- c tegenšek Ana, Nerat Breda. Obersnu Petra Palčič-Goederer Antonija, Pavlin Antonija. Perhavc Vladka. Prekuj) J° si - pina Proger Roza. Prosen Cecilija. Po¬ tokar Ivana. Sedej Helena, Stojkovič Hed¬ vika Šetina Ana. Vittori Josipma. Vor- bach Angela. Zorn-Kosv Manja. - Bošt¬ jančič Albin. Čebular Albin Černe Iosid- Golob Ivan, Grašič Fran, Herbst Pavel, Hofbek Edmund, Hrovat Ivan. Hvala m stin. Jankovič Fran. Jursec Ivan. Klavora Fran. Kokalj Janko. Komac Rado. tar Ciril, Kos Alfred. Krische Anton, stan Srečko. Kumelj Metod. L; Niko.-Leban Rudolf. Ljubic Matu . ^ Alfonz. Mlekuž Alojzij. Novak Pahor Gvidon, Pečnik Ivan, P<*‘ Ferdo. Pristav Anton. Roš Fran. Jožef. Šega Fran. Tscherne Alo. - • pj. mar Ferdo. Vidmar Karel. , i ra ni gar. Weber AL. Zalar Jos- Kc 7a so bili: 3 kandidatinje in 2 kami. j. aI idi- lj. š .; med izpitom so odstopile: o ^ datinie za mešč šole. , 2 - kand wSdatinia sole. Trne kandidati in ena kan irso prišli k izpitu. — Spec. iZPn 1 - , _ vadbe za mešč. šole sta napravila ' „ h a r Slavoj ter Kredar Amahia. - pomožne šole oa ie bila usposobljena toniia Turk. Vestnik učit. ženskih ročnih del. »ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITE¬ LJICE«. (Piše: R. S.) (Dalje.) A njim in nam manjka glasila- Komaj ie soisan nekrolog že čutimo živo potrebo do glasilu. Vj r 1 ciji stoji ž. r. d. na najvlšji stopnji- seglo se ie DOtom glasila! Glasila iz F ra '1 cije in Nemčije na ne morejo Dovzdig 111 Ste v. 22 . aše ga narodnega r. d. do prave stoprve goli pr » n,ern0 e‘as«lo bi moralo biti tudi drugačno nego ie bda »Vesna«. Biti b’ |i|0ra lo glasilo za šolo in dom. Za vso državo. Vsebovati bi moralo razprave o vS eh tehnikah r. d.. Posebno o takih, ki 50 v našem narodu vkoreninjene, ali ki bi dvigale narodno gospodarstvo, bi pospe- jjle razvoj narodne umetnosti. Posnetki \i pariških revij, kroji za to ali ono pri¬ ložnost in sezono — bi ne smeli tvoriti »lavne vsebine glasila. Zastopane naj bi bile v nrvi vrsti potrebe našega naroda prodne noše iz raznih krajev, njih vpo- raba v sestavi modernih oblek, perilo, obleke primerne krajem, delom in stano¬ vi; razni domači izdelki, uporaba do- jnačih pridelkov, razprave o gospodinj¬ skih vprašanjih, kuhi, stanovanju, zdravju, o domači vzgoji itd. Brez takega glasila fle pridemo do enotnega načrta, ki bi vspešno vodil r. d. v vsej državi. Knjiga v ta namen spisana, bi zgubila v kratki dobi svojo vrednost. Glasilo bi n a gotovo ^pevalo. če bi vsaka šola bila naročena pafli e * I 7 - šole, kjer bi vzbudilo pozornost in sl priljubilo učenkam kot dobra pomoč v napredovanju pri r. d. bi se gotovo raz¬ širilo v družine, četudi bi izgledalo začet¬ koma boli ponižno kot modni listi iz ino¬ zemstva. V sedanjih razmerah, pri draginji, pomanjkanju materijama, brez glasila bi osnovna šola lahko učila k večjemu šiva¬ nje obleke in predpasnikov za 1—4 letne otroke, ter predpasnike za odrasle. De¬ klice čegar družine rabijo in zmorejo na¬ kup takih oblačil, bi lahko šivale za svoj doni. Drugim bi pa učiteljica preskrbela inateri.ial z malim kreditom iz blagajne tr. š. sveta. S tem kreditom nabavljeni predmeti bi se poleg enakim potom pri¬ dobljenega perila za novorojence, ozi¬ roma za večje otroke in odrasle prodali na razstavi koncem leta. krajnim šolskim svetom pa vrnil denar. Pri nas je več kr. š. sv. ki dajejo učencem vse potrebščine za pouk. Zakaj bi se ne zmislili tudi na ročno delo. ki je tako skromno, da zahte¬ va samo brezobrestnega posojila. Mašenju in krpanju se v obče pripi¬ suje večja važnost, nego šivanju obleke. 'Nedvomno ie za vzgojo dobre gospodinje dandanes potrebnejši nego izdelovanje oblačil, namreč z ozirom na nalogo in smoter osnovne šole. Predmet je zelo ob¬ širen in se da popolniti znanje te tehnike do umetnosti. Vaje za osnovno šolo bi bile: prešivavanje rjuh, mašenje na plat¬ nu. bombaževi pisani tkanini, volni, suk- nu.: mašenje pletenega blaga z navadnim in pletenju sličnim uzorcem. vpletanje raznih delov nogavic, všivanje tri, štiri, mnogokratnih in okroglih krp v nlatno. pisano blago, volneno blago, sukno. Dela je mnogo, vrši se na izbranih predmetih. Vede v ž. r. d. ni mogoče tako lepo zaokrožiti v celoto kakor n. pr. jezikovno znanje. Polje r. d. ie zato preobširno, pre- raznotero. če na hočemo učni načrt raz¬ širiti v prid šivanja in kroania nri enakem številu tedenskih ur. katera tehnika naj bi se potem opustila? (Konec prih.) ■UČITELJSKI TOVAPtS d ne t junija 1922 . «trqri 3 Književnost in umetnost. JEDNA ANKETA. »SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK.« (Dalje.) T. Maretič (Zagreb): »I moje ie uve- renje, na našu državnu zajednicu treba organizovati slobodnom saglasnošču i ravnopravnom voljom Srba, Hrvata i Slovenaca.« Zato mislim da je prijeka po¬ treba da oni koii imaiu vlast i moč u ru- I kama iz svili sila porade oko toga da se 1 Tlaša tri plemena bratski slože u pitanji- I ma državno? uredenja.« »Tko poznale ] frankovce, on ie potpuno uvjeren da če | eni sve upotrebiti da našu mladu državu omraze Hrvatima. da ie s pomoeu naših neprijatelja razore, ier su frankovci spremni združiti se i s davolom, samo da sto više pakoste Srbima.« »Najsigurniie sredstvo da se,framkovcima izbije iz ruku oružje i da se učine posve nemočnima, mislim da ie onai sporazum što sam ga na popetku ovoga ni sni a spomenuo. Ka- mo sreče ako ga skopo dočekamo!« Melko Čingriia (Dubrovnik). »Uzroci naše sve veče podvojenosti niiesu samo nlemenske prirode. Režim i uprava ima- du svoi dio.« »U iedan glas se sve zabri- nuto pita: što da se radi? Nema nego jed¬ ko: istražimo uzroke zlu i uklanjajmo ih.« »Partizanski režim prije svega neka ne- stane.« »Svi državnici treba da su iskre¬ no odani ideji narodno? jedinstva, bez ikakve zakutne misli, te im je red da se oosluže svim sredstvima da opča^narod- na sviiest što nrije postane državnom svij^sti. Mora se prihvatiti zajedničko mie, ne iz mržnje prarna srpskom ili ko- tivi dr t U ^° m ’ več što t(i svrha impera¬ tivno trazi.« odredah:i eR tf 1 K tVi ' ucino ' sn ° u zda vanju nosti d u d, 7 , ba Dromi - šl ’ ei ^sti i doslied- i)ravnn^ d r Ž l0m Z1Votu mora iednako- ra?dfw SC 0S]eca ’ a sposobnost i mo- ievin- u U Drlznania - Pam -titi je da kra- rfrnu v k 1 n . a dobru u P ravu < protiv loše aruku.ie leagiraju nego oni koji na dobru navikli nuesu. Sistem bolje uprave treba cia zamijeni onaj gore, a ne obrnuto.« »Povjerenje zove povjerenje, a kad se počne povračati vjera plemena u ple- me, kraja u kraj, gdje se ie našom ili tu- clom krivnjom ookolebaia. sporazum če se vršiti nečujno i nevidno.« (Nastavak sledi.) te Spomenica pedesetogodišnji pre¬ gled rada Prve Učiteljske Škole u Alek- smeu od 1871. 1921. šk. godine izradio Jovan S. Jovanovič. Knjiga ima 19 štam- uaniti tabaka. Spomenica je razaslata svima prosvetnim zavodima i ustanova¬ ma. Stampana ie u ograničenom broju, te se ne može poslati mnogima koji žeie da ie imaju. Ako bi se prijavilo 500 pretplat- nik a najdalje do kraja škoilske godine, Ponova če se otštampati i poslati do ceni 31.50 dinara komad. —k Bičeš gradjanin. čitanka za gra- dianska prava i dužnosti za školu i na- nod. Sadržaj: Bičeš gradjanin: Ne zavisi sve od naše volje; Nema potpune slobo- de: Ne može čovek sam; Porodica; Za¬ druga; Deoba zadruga; Država; Ustav; Opština; Opštinska uprava; Opštinsko osoblje; Rad opštinske uprave; Program rada u opštini; Program rada sela Srem- čice; Sta ima u naprednom mestu; Pred¬ sednik opštine u Ponsu; Gradjanski klub; Srez ili kotar; Okrug (županija) i oblast; Zastranjenosti samoupravnih tela; Zastra- njenosti drž. vlasti spram samoupravnih tela: Nekoliko primera: »Znano — Volje¬ no«. —k Odobrena knjiga. Nova zbirka znanega zaslužnega delavca na polju ve¬ de o narodnih nošah in pospeševalca na¬ rodne umetnosti prof. Alberta Siča »Na¬ rodni okraski na pirhih in kožuhih«, ki ie doživela zasluženo priznanje s tem, da ie bila odobrena kot učilo za risanje in žen¬ ska ročna dela na višiih ljudskih in stro¬ kovnih ter na srednjih šolah v območju pokrajinske uprave za Bosno in Hercego¬ vino. Ln je bil nien nakup dotičnim šolskim vrstam priporočen. Odobrenje in pripo¬ ročilo ie bilo objavljeno v sarajevskem »Skolskem Glasniku« (Naredbeni del). Bržkone ie to prva slovenska šolska knji¬ ga, ki_ ie bila odobrena tudi za srbo-hr- vatske šole. —k »Napredak«. naučno-Dedagoška smotra. Sveska I.—II. izdaje hrvatski pe- dagoško-kniiževni zbor. Ureduju: Stjepan Ratkovič, dr. Sigismund Čajkovac i Antun Tunkl. Sadržai: Teorijska pedagogija: Davorin .Trstenjak: Nacionalizam i inter- nacionalizam u uzgajanju. Šalih Ljubim- čič: Skola rada. Praktična pedagogija: Danijel Bathor: Vriiednost stege u školi. Psihologija u početnoj skolskoR obuci. Učiteljsko obratovanje: Josip Škavič: Nova obučna osnova za učiteljske škole. Književna smotra: A. Tunkl: Izdanja knji- žarnice učiteljsko? d. d. »HaTOineBiih u Novam Sadu«. Ljub. M. Protič: Pedago¬ ška pitanja. Č. Todorovič: Rad u pri- pravnom razredu. Obzor po pedagoškom svijetu; A. Tunkl: Iz češke pedagoške li¬ terature. Manji članci i bilješke: Pedgse- togodišnjica »Hrv. pedagoško-kn.iiževnog zbora«. Umr’o Ljuboje Dlustuš. Narodno uzgaianje. — k Claude Farrere, Gusarji, Poslo¬ venil F. I— c. Znameniti roman enega najboljših francoskih romanopiscov. ki ie vzbujal splošno pozornost, ko je izhajal v »Jutru« pod naslovom Morski razboj¬ nik, je izšel sedaj v posebni knjigi.^ Knji¬ go krasi naslovna slika prof. Šantla. Umetniška višina tega romana, ki je za¬ slovel po vsem svetu, pride šele sedaj v celotni knjižni izdaji do pravega izraza. Zato bo po knjigi z veseljem: segel tudi eni, ki je roman bral že v podlistku. —k Inž. M. A. Štebi: Vzgoja »n za¬ ščita obrtnega in industrijskega narašča¬ ja. Ministrstvo socialne politike, kralj. SHS. Vsebina: Uvod. I. Delavne sile pred vstopom v delo. II. Strokovni Douk v de¬ lavnici. III. Vzgoja in pouk izven delav¬ nice. IV. Današnje ustanove za vajeniško nego v državi. V. Enotna organizacija za nego in skrbstvo vajencev in mladoletnih delavcev. — Knjiga narnje izpopolnitev dr. Goršičeve kniige Socialna zaščita de- ce in mladine in se ozira na vzgojo obrt¬ nega in industrijskega naraščaja. Odpira nam široko delovno polje, kateremu ^e danes Dosveča vse premalo pažnie od strani inteligence; vprašanje, ki iz ljube¬ zni do naroda zahteva drugega dela in drugih nazorov napram vprašanju same¬ mu in vajencem. —k Andrej Strue: Jutri... Iz polj¬ ščine prevel Vilko Mazi. Prevodne knjiž¬ nice Vil. zv. Strug je eden najodličnejših predstavnikov poljske moderne, ki je ustvaril poljsko novoromantiko. Komaj v teku par let ie napisal, bogato zbirko no¬ vel, med katerimi ie sprejela kritika baš »Jutri...« z največjo hvalo. »Jutri...« ie en sam harmoničen niz pretresljivih scen revolucijskega leta 1863., ki je ho¬ telo z brutalnim nasiljem izbrisati iz zgo¬ dovine poslednji sled poljske kulture in poljskega imena vobče. Glavni junak te povesti preživlja težke ure. ki so mu na¬ tanko štete: jutri zarana ga obesijo. Po¬ giniti mora za vero v svoie ideale, za svobodo zatirane domovine. Strug onisu- ie strahovito te agoniie z nedosežno ru¬ tino. z ognjevitim temperamentom, a ven¬ dar brez natosa. Povest prikazuje naj¬ večjo realnost, a ie obdana z najnežneišo poezijo. Naša kulturna organizacija. —ko Slovenska Šolska Matica bo iz¬ dala za 1. 1922. naslednje publikacije: 1. Pedagoški zbornik. 2. Fran Fink: »Po¬ sebno ukoslovje zemljepisnega pouka v osnovni šoli«. 3. Ravnatelj Matija Pirc: »Zemljepis Jugoslavije, I. del .Slovenija’.« 4. Pivko-Schaup: Telovadba, 3. snopič. 5. Benkovič: Botanični slovarček. 6. Let¬ no poročilo. — članarina za leta 1922. znaša 20 Din, — Slike k Telovadbi, o ka¬ terih smo že poročali, da so »post tot diserimina rerum« konečno vendarle srečno došle iz Češkoslovaške do Mari¬ bora in bile od tam odposlane v Ljublja¬ no. so zooet nekje obtičale, morda na ca¬ rinami ali pa v kakem železniškem skla¬ dišču. Odbor S. Š. M. je na delu, da jih zasledi in odpošlje na naslove poverje¬ nikov. Iz naše stanovske organizacije. Iz glavnega odbora UJU v Beogradu. — Seja Glavnega Odbora UJU — preložena. Na seji izvršilnega odbora UJU dne 27. maia ie bilo sklenjeno, da Se seja Glavnega Odbora UJU, ki ie bila določena za 5. junija v Sarajevu preloži ha TD. junija in bo v Beogradu. Iz poverjeništva UJU v L ubliani. IV. SEJA OŽJEGA SOSVETA UJU POVERJ. LJUBLJANA dne 10. maja 1922. Pred prehodom na dnevni red go¬ vori poverj. namestnik tov. Gnus po- smrtnico tov. M. J. Neratu, šolskemu ravnatelju v. p., ki je umrl dne 2. maja v Mariboru. Pokojnik ima velike neven- ljive zasluge za razvoj narodnega slo¬ venskega šolstva in za narodno prosve¬ to sploh, posebej pa še za slov. učitelj¬ stvo, ki mu je bil vodnik in organizator dolga desetletja. S pridom in z uspehom se je udejstvoval v slov. pedagoški knji¬ ževnosti in je bil dolgoletni urednik naše pedagoške revije »Popotnika«. Zveste¬ mu borcu za stanovske pravice in neu¬ trudljivemu delavcu na polju narodne prosvete večen spomin! — UJU pover¬ jeništvo Ljubljana je odposlalo k pogre¬ bu nepozabnega pokojnika tročlansko deputacijo. Nadalje se spominja tov. Gnus tež¬ kih in bridkih izgub, ki jih je pretrpel v svoji rodbini naš poverjenik tov. Jelenc. Dne L marca t. 1. je podlegla težki in dolgotrajni bolezni njegova soproga, zvesta mu družica v zakonu, ki je dolga leta delila z njim težave in veselje v bor¬ bi za ugled in pravo slovenskega učitelj¬ stva. A težka roka neizprosne usode še ni mirovala. Že 11. aprila ga je zadela, zopet bridka izguba. Umrl mu je najsta¬ rejši sin Vitomir Fedor, urednik »Jutra«. Bil je med onimi, ki so se že pred voinio otresli avstrijskega suženjstva in je že 1. 1913 odšel iz Ljubljane v Beograd; pri¬ dobil si je srbsko državljanstvo ter vsto¬ pil v svetovni vojni v srbsko armado. Udeležil se je več bitk in pohoda čez Albanijo. Tu je tudi dobil kal svoje pre¬ zgodnje smrti. Želo uspešno je deloval tudi na literarnem polju: kot feljtonist, glediški kritik in dramatski pisatelj. Pod¬ legel ie kot žrtev svojega idealnega ju- goslovenskega prepričanja. Slava juna¬ ku! Težko prizadetemu očetu, vrlemu našemu poverjeniku pa globoko naše sožalje. — Člani ožjega sosveta vzamejo sožalni izjavi stoie na znanje. 1. Tov. poverj. namestnik A. Gnus sporoči opravičeno odsotnost poverjenika Jelenca in urednika Dimnika, konštatira sklepčnost in otvori sejo. Prečita razne izjave okrajnih društev, ki čestitajo to¬ varišema Jelencu in Luznarju k 25letni- ci njih delovanja v vodstu organizacije, kar se vzame na znanje. 2. Okrajna društva za kamniški, šo- štanjski. slovenjebistriški, konj ški. ljuto¬ merski, vranski, litijski, slovenjgraški, marenberški in logaški okraj javljajo društvene odbore za 1. 1922. — Pri tej priliki se opozarja okrajna društva, ki dosedaj še niso prijavila svojih odborov, da store to čimprej. 3. Seja širjega sosveta UJU pover¬ jeništvo Ljubljana se skliče v Ljubljano. Določi se datum, dnevni red in referenti k posameznim poročilom. Objavi se v stanovskem glasilu. 4. Tovarna ličil in šolskih potrebščin naproša poverjeništvo, da razpošlje vsem ekr učit. društvom in ljubljanski sekciji društva profes. okrožnice z .vabilom k pristopu. Ožji sosvet sklene, da pristopi UJU poverjeništvo Ljubljana z 10 deleži k zadrugi. — Okrožnica se je razposlala vsem okrajnim društvom in društvu slov. profesorjev, sekcija Ljubljana. Člani se poživljajo, naj pridno pristopajo k za¬ drugi. 5. Predlogi okraj. učit. društva za ljutomerski okraj v zadevi ureditve po¬ uka na kmetijsko-nadaljevalnih šolah, učiteljskega konvikta, odprave krajevnih razredov in raznih notranje šolskih za¬ dev se odkažejo pristojnim odsekom. 6. Tov. Luznar predloži v razpravo predlog okraj. učit. društva za kranjski okraj, raj člani okrajnih društev, ki so zastopniki v viš. šol. svetu, potujejo v organizacijskih svrhah na račun pover jeništva. — Pojasni se, da je to na podla¬ gi obstoječih pravil nemogoče in naj taki zastopajo svoje društvo z vsemi pravi¬ cami in dolžnostmi kot drugi delegati. 7. Učiteljstvo lendavskega sodnega okraja se obrača na poverjeništvo zara¬ di ustanovitve samostojnega društva, ker je od Murske Sobote tako oddaljeno, da se vsled oddaljenosti in velikih stro¬ škov ne more udeleževati zborovanj. — Ožji sosvet izjavlja, da nima ničesar proti ustanovitvi samostojnega društva, na- snrotno je za tako društvo, ker bi bilo to glede na obsežni teritorij Prekmurja samo koristno. Pripravljalni odbor naj stopi v stik z obstoječim okrajnim učiteljskim društvom in izvede delitev tega društva. 8 . Ljubljansko učiteljsko društvo javi sklep, da je pristopilo kot član k »Osrednji Zvezi javnih nameščencev in vpokojencev.« 9. Konjiško učit. društvo javi izklju¬ čitev nekega člana, kar se vzame na znanje. 10. Marenberškc učit- društvo se za¬ vzema za obveznost prispevkov rezerv¬ nemu skladu. — Ožji sosvet je načelno proti taki obveznosti in prepušča take zbirke še nadalje stanovski zavednosti organiziranega članstva. 11. Novomeško učit. društvo opo¬ zarja, da se je čital v cerkvah »Pastirski list«, ki je pisal o »tajnem« ukazu učitelj¬ stva, naj vzgaja mladino v sokolskem duhu; društvo vprašuje, kaj je poverje¬ ništvu o tem znanega. — Ožji sosvet od¬ govarja, da ne ve ničesar o takem taj¬ nem ukazu, pač pa je izšel svoječasno odlok ministrstva prosvete glede uvedbe telovadnega pouka po sokolskem 1 Tvr- šovem telovadnem sestavu. 12 Razmere okrajnega učit. društva za Prekmurje so vsled skrajne brezbriž¬ nosti odbora nevzdržne. Za 1. 1922 dru¬ štvo vkljub vsem opominom in urgen¬ cam še vedno ni vposlalo seznama dru¬ štvenih članov. Ožji sosvet stavi dru¬ štvu za ureditev teh razmer termin in sklene ustaviti vsem članom stanovske liste, ako ne stori odbor svoje dolžnosti. O tem se obvesti društvenega predsed¬ nika, tajnika in blagajnika. Gibanje okrajnih društev v Slovenili. + USTANOVNI OBČNI ZBOR UČIT. DRUŠTVA ZA OKRAJ DOLNJA LENDAVA se vrši v Turnišču v so¬ boto, dne 17. junija ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo nri- pravlialnega odbora. 2. Sprejetje pravil. 3. Sprejemanje članov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnpsti. Udeležba naj bo polnošte¬ vilna ! + ZVEZA SLOV. UČITELJEV IN UČITELJIC NA ŠTAJERSKEM. Opo¬ zarjamo še enkrat okrajna učitelj, dru¬ štva, da Zveza sklicuje na 16. dan julija t. 1. delegacijsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o nje raz¬ pustu. Glede kraja naj izrazijo društva svoje mnenje tač. predsedniku, tovarišu Rajšpu v Ormožu. — Po pravilih velja razdruženje, ako glasuje za to najmlanj tričetrtine navzočih odposlancev. Okr. društva razpravljalo o razpustu v to svrho Stran 4. Štev. 22. sklicanem zborovanju ter volijo odposlan¬ ce. in sicer do 25 članov enega, 26—50 dva, 51—75 tri itd. Društva, ki sklenejo izstop iz Zveze ter to naznanijo vodstvu, ni treba poslati delegatov. Natančno kraj in čas določimo, ko dobimo izjave društev. — Vodstvo. + VABILO. UČITELJSKO DRU¬ ŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ZBORU¬ JE v četrtek, dne 8. junija 1922, ob 10. i uri predpoldne v šolskem poslopju pri | Sv. Miklavžu po sledečem sporedu: 1. j Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi j in društvene vesti. 3. Izvolitev delegatov i za zborovanje Zveze slov. staj. učiteljev j in učiteljic, ki je sklicano za 16. julij 1922. 4. Jugoslovenska Matica in slovensko učiteljstvo. Poroča tov. predsednik. 5. Slučajnosti. Glasom društvenega sklepa z dne 6. aprila t. 1. se vrši ta dan prva pevska vaja ob 6. uri, pevci naj prinese¬ jo II. del Mohorjeve pesmarice. Ob pol 10. uri je odborova seja. Zaradi obeda se naj udeleženci javijo potom šolskih vodstev vsaj ' 2 dni pred zborovanjem šolskemu vodstvu pri Sv. Miklavžu. V slučaju slabega vremena se zborovanje preložil na 22. junij 1922. Da ne bo noben tovariš in nobena tovarišica brez opravičenega vzroka izostal, pričakuje odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v četrtek, dne 8. junija t. 1. v Apačah. V slučaju, da bode na ta dan poroka N j. Ve¬ ličanstva kralja, pa v soboto, dne 10. ju¬ nija. Od 9 —10. pevska vaja. Začetek zborcvania točno ob 10. uri. Vzpored: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Razne stanovske in šolske za¬ deve. 4. Kemična tehnologija priprostih narodov. Poroča tov. Korošec. Po mož¬ nosti si popoldne ogledamo Meinlov grad Freudenau z njegovo vzorno živinorejo. Z ozirom na to. da. zborujemo prvič v Apačah, se pričakuje polnoštevilne ude¬ ležbe. Ista.ie za vse obvezna! Za pevce tudi pevska vaja. Odsotnost se mora opravičiti! — predsednik. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v petek. 9. ju- | nija 1922 popoldne ob 3. uri v šoli v De¬ vici Mariji v Polju s sledečim dnevnim redom: 1. Ogledovanje papirnice v Vev¬ čah. 2. Pomenek o ustanovitvi, učitelj¬ skega Ferialnega Saveza. 3. Slučajnosti. Zbirališče učiteljstva ob 1. uri pri remizi. Odhod točno ob 1. pri. — Odbor. + TRŽIŠKI KROŽEK OKR. UČIT. DRUŠTVA zboruje v soboto, dne 10. ju¬ nija s pričetkom ob 10. uri v Št. Janžu z dnevnim redom: 1. Hospitacija pri sr- bohrv. v V. razr. od 10. — 11. ure. (Po¬ učuje gdčna. učiteljica Stupica iz Krške¬ ga.) 2. Ptičji kralj. (Mladinska igra v 2. dejanjih. Spisal Fr. Ks. Finžgar. Vprizori šolska mladina iz Št. Janža od 1.1,—12. ure). Po obedu: 3. Delo učitelja med po¬ čitnicami. (Ref. tov. Zor. Trebelno). 4. Slučajnosti. — NB. Kosilo je naročiti vsaj do 8. junija 1 . 1 . pri šolskem vodstvu v Št. Janžu. Na zborovanje še pripravimo z resnim delom! Na svidenje! — Odbor. + ŠMARSKO-ROGAŠKO UČITELJ¬ SKO DRUŠTVO ZBORUJE po zadnjem sklepu v sredo dne 14. junija t. 1. ob 10. uri v šoli v Rogaški Slatini po sledečem vzporedu: 1. »Šolski vrt« predava nad¬ zornik gosp. Črnagoj. 2. »Slovenski kme¬ ti v Srbiji« predava ozir. nadaljuje pred¬ sednik. 3. Slučajnosti, Gospodična bla¬ gajničarka prevzame izkupiček in neraz- prodane bloke za »Učit. konvikt«. Ude¬ ležba za vse člane obvezna. — Kurbus, predsednik. + UČIT. DRUŠTVO ZA MARN- BERŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 21. junija t. 1. na Muti v šoli ob 9. uri. Dnevni red_: 1. »Spremembe v načrtu za¬ kona o osn. šolah«, tov. Lešnik. 2. Poro¬ čilo seje širjega sosveta. 3. Volitev dele¬ gatov za II. skupščino UJU in Zveze. 4. Mladinski igrokaz »Kralj Matjaž«, pri¬ redi šolska deca na Muti. 5. Nasveti. Po¬ sebna vabila se ne bodo pošiljala. Ude¬ ležba obvezna. + SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo 4. maja t 1. na Gomilskem. Udeležencev je bilo 25. Tovariš predsednik pozdravi na¬ vzoče in otvori zborovanje. Hospitacija. Sledila je hospitacija iz zemliepis.ia v 3. razredu. Tovariš Zotter je obravnaval s svojimi otroci razne toč¬ ke in črte na zemlji. Iz odgovorov se ie spoznalo, da otroci prav dobro razume¬ vajo obravnavano snov Okr, učit. knjižnica. S premestitvijo okr. učit. knjižnice iz Vranskega na Go- milsko se sklene počakati do počitnic. Članarina se določi na letnih 65 Din. Samopomoč. Za »Samopomoč« se je nabralo nekaj članov. Zvpza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Glede Zveze so sklenili člani nG.lTFT ISK4 TOVARIŠ, dne 1. junija 1922. tega društva, naj bi se razdružila. Vsled tega je tudi odpadla voliteV delegatov. Predlogi. Na predlog tov. Zdolšeka se je sklenilo zaprositi UJU, da nai po¬ sreduje pri uredništvih vsaj naprednih časopisov, naj isti ne prinašajo napadov na učiteljstvo., ki so zgolj stanovskega značaja. Nadalje se- je sprejel naslednji predlog istega predlagatelja: Sklep de¬ legacije poverjeništva UJU v Ljubljani, da morajo plače¬ vati učit. zakonske dvojice popolno članarino tudi za stanovske liste, naj se revi¬ dira v toliko, da plača m o ž - učitelj vso članarino, žena pa le čl arino za organizacijo, in sicer toliko časa, dokler dobiva skrajšane dnevnice. Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca junija v Lokah. Dan in ura. se pravočasno objavita. Predavanje. Tovarišica Brišnikova i_e predavala ogospodinjskem nada¬ lje v a 1 n e m t e č a j u. Vsi smo z velikim zanimanjem sledili njenemu lepemu refe¬ ratu. Tovariš predsednik se je prisrčno zahvalil za predavanje. — Pri prejšnjem zborovanju 23..februarja 1.1. pa je tov. Lo- parnik jako zanimivo predaval »O soci¬ alnem problemu dela«. To poročilo ie zad¬ njič pomotoma izostalo. Tudi njemu lepa hvala! . + BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 13. maja 1922 v Metliki. Zborovanja se je udele¬ žilo 50 tovarišev, 3 so opravičili svojo odsotnost. Poročilo predsedstva, Spomin umrlemu tovarišu. Predsednik se spominja umrlega tovariša Schillerja. Volitve v okr. šol. svet. Predsednik se, kot predsednik našega društva za¬ hvali za solidarnost, ki so jo društveniki pokazali ob volitvi svojih, zastopnikov v okr. šol. svet. Od 61 upravičenih glasov so dobili kandidatje od 58 do 60. Katero društvo ie tako nastopilo? čast Vam! Pri tej priliki se predsednik spomi¬ nja preišnega našega zastopn ica v okraj¬ nem šol. svetu tov. nadučitelja R. Megu¬ šarja. Ko se ie bil najstrastnejši. najob- upnejši boj za naš ugled, za našo slobodo, ie tovariš Rihard stal kot general — pa ne avstrijski, ti so bili v ozadju — v prvi vrsti. Niso se ustrašili njegove krepke postave, njegovih slovanskih brk, klofuti so pa morali pred njegovo prepričevalno besedo, kloniti pred njegovo neustraše- nostio. Predlagam: »Današnji zbor izreci pismeno tovarišu Megušarju, za njegovo mnogoletno zastopstvo priznanje in za¬ hvalo.« Odobravanje! Tovariš Morela predlaga, da se ime¬ nuje tov. Megušar častnim članom Belokr, učit. društva. Z navdušenjem sprejeto. Določi se. da napravi tovariš Jure¬ čič diplomo, ki mu jo izroči številna de- putaciia našega društva. Slučajnosti. Tovariš Drago Černač sporoča, da ie bil denunciran kar direkt¬ no v Beograd. Iz Beograda so denunci- iaciio poslali našemu okr. šol. svetu, ki naj bi izvršil noizvedbe. Ta pa je zagre¬ šil neodpustljivo napako, poveril je poiz¬ vedbe zagrizenemu Kočevcu tamkajšne- mu županu. Sklene se: Belokranjsko uči¬ teljsko društvo pošlje okr. šol. svetu naj- odločneiši protest proti takemu postopa¬ nju. Poizvedbe ima vršiti, kakor predpi- suie zakon, predsednik okr. šol. sveta ali pa nadzornik. Pripominja, se, da našega nadzornika tu ne zadene nikaka krivda, zato se mu izreče zaupanje. Pevska vaja. Po zborovanju se je vršila nevska vaia. ki je pokazala, kako zmožne pevske moči ima naše društvo. Na svidenje pri koncertu. V sak Jugoslovan mora biti član jugoslovanske Matice ! 44 ■■■ LISTNICA UREDNIŠTVA. — Vojnik: Vabil k prireditvam šol. odrov principijelno ne prinašamo, ker. bi na ta način preveč obremenili že itak te¬ sen prostor v listu. Poskrbite za reklamo- v drugih listih, ki so med tamošnjim ljud¬ stvom najbolj razširjeni. Prosimo pa za kratka poročila o prireditvah, ki so nam, kot kronistom našega narodno-prosvet- nega dela ootom šole. vedno dobrodošla. — Z. J. v G.: Pouk naraščaja pri te¬ lovadnih društvih je zadeva dotičnega društvenega odbora. Lahko ga izvršuje tudi neuč : teli. da ga pa izroča odbor celo netelovadcem, se nam zdi povsem nepra¬ vilno. Vendar je edino občni zbor dotič¬ nega društva kompetenten urediti to za¬ devo. če ie neče odbor sam. — »Glas iz Prekmurja«. Naš blagaj¬ nik in upravnik listov je že v zadnji šte¬ vilki »Učit. Tov.«, pozval društveni od¬ bor. da izvrši svojo dolžnost, če blagajni¬ čarka _še ni razposlala čekov za porav¬ navo članarine, pozovite jo na zborova¬ nju, nai to stori. V listu opustimo pozive, ker upamo, da se zadeva tako uravna. j — Stična. Listki izpodrivajo novodo- ; šli starejše, a iih hranimo za oriobčitev. — Gornjegrajsko učiteljsko društvo. Vaš seznam smo izročili blagajniku »Rez. sklada« in ga objavi, ko prejme denar. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Spomenica. Pedesetgodišnji pregled rada prve Učiteljske škole u Ale- ksincu. —kpl Bičeš Gradjanin. čitanka za gradjanska prava i dužnosti za školu i na¬ rod. Napisao Čedomilj M. Todorovič, uči¬ telj. Cena 5 Din. Izdgnje i štampa »Uči- teljskog Deon. Društva,»Natoševič«. —kpl. Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi je ravnokar izšla knjiga Andrei Strug: »Jutri...« Cena 8 Din, no pošti 75 para več. —kpl. Ministrstvo za socialno poli¬ tiko nam ie doposlalo delo inž. M. A. Šte- bi: Vzgoja in zaščita obrtnega in indu¬ strijskega naraščaja. Natisnila tiskarna M. Hrovatin. Ljubljana. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Štev. 805/1. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisuje sledeče učiteljske službe v stalno namestitev: 1. Fram, petrazrednica, služba za učitelja in učiteljico; 2. J a r e n i n a, petrazrednica, služ¬ ba za učiteljico; 3. S v. J u r i j. ob Pes., (pošta Zg. Kungota), služba za učitelja ali učiteljico; 4. Kamnica, (pošta Maribor L), petrazrednica. služba za učiteljico; 5. S p. Sv. Kungota, (pošta Pes¬ nica). dvorazrednica, služba za učiteljico; 6. Z g. Sv. Kungota, dvorazred¬ nica. služba za učitelja ali učiteljico; 7. S v. Lovrenc nad Mariborom, petrazrednica z 1 vzpor.. služba za uči¬ telja ; 8. Sv. Marjeta ob Pes., štiri- razrednica, služba za učiteljico; 9. Sv. M a r t i n p. Vurbergu. tri¬ razrednica, služba za učitelja in učite¬ ljico: 10. P o d V e 1 k o. (pošta Brezno ob Dravi) enorazrednica, služba za učitelja- voditelja; 11. Reka, (pošta Hoče), dvorazred¬ nica, služba za učiteljico; 12. Selnica ob Dravi, petrazred¬ nica, služba za učitelja in učiteljico: 13. Slivnica p. Mariboru, 4raz- rednica. služba za učiteljico: 14. Svečina, (pošta Zg. Kungota), trirazrednica, služba za učitelja ali uči¬ teljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 25, junija 1922. pri dptičnih krajnih šolskih svetih. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpre¬ delnico. Okrajni šolski svet Maribor, dne 26. maja 1922. Predsednik: Dr. Lajnšic. s. r. Štev. 1133. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. Po odredbi višjega šolskega sveta z dne 24. maja 1922. štev. 6703 se razpisu¬ jejo nastopne nadučiteljske in učitpliske službe v stalno namestitev: 1. Radovljica, osemrazrednica; 3 me¬ sta za učitelje. 2. Bled, osemrazrednica; 1 mesto za učitelja. 1 mesto za učiteljico. 3. Jesenice, deška šestrazrednica; nadučiteljska služba; 1 mesto za učitelja in 1 mesto za učitelja ali učiteljico. 4. Jesenice, dekliška šestrazrednica; služba nadučiteljice; 4 mesta za učite¬ ljice. 5. Koroška Bela. šestrazrednica; 1 mesto za učitelja; 1 mesto za učiteljico. 6. Gorje, Detrazre_dnica.: 1 mesto za učitelja ali uč : te]iico. 7. Kranjska gora. štirirazrednica: 1 mesto za učitelja. 1 mesto za učiteljico. 8. Srednja vas, štirirazrednica; 1 me¬ sto za učitelja ali učiteljico. 9. Dovje, trirazrednica; 1 mesto za učitelja ali učiteljico. 10. Ribno. dvorazrednica; naduči- teljsko mesto. ^Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisanj poti do 25. junija 1922. Za učiteljske službe v Radovljici, Kranjski gori in na Bledu imajo prednost učitelji z izpitom za pouk na obrtno-na- daljevalnih šolah. Okrajni šolski svet v Radovljici, dne. 28. maja 1922. P re dsednik: Mencinger s. r. 3tev. ; 380/1. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. •Z dovoljenjem višjega šolskega sve¬ ta se razpisujejo sledeče učiteljske služ¬ be v stalno namestitev: L Črešnjevec, (pošta Slov. Bistrica), petrazredn ea z 1 vzporednico, služba za učitelja in učiteljico; 2 ; Makole, šestrazrednica, služba za učitelja in učiteljico; 3. Sv. Martin na Poln. (pošta Slov. Bistrica), trirazrednica. služba za učitelja in učiteljico: 4. Spodnja Polskava, štirirazrednica, služba za učitelja. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 25, junija 1922 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Kdor prosi za več služb obenem, mo¬ ra vložiti za vsako službo posebno proš¬ njo. opremljeno s službeno razpredelnico. Okrajni šolski svet Slov. Bistrica. Maribor, dne 26. maja 1922. Predsgdnik: dr. Lajnšič s. r. Štev. 407. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. 1 Vučja vas. trirazrednica. naduči¬ teljska služba, (katoliški veronauk) in; služba učiteljice. 2. Stara cesta, dvorazrednica. nad¬ učiteljska služba, (katoliški veronauk) in služba učiteljice. 3. Cezanjevci, trirazrednica. siužba. učitelia in učiteljice. Pravilno opremljene prošnje nai se: vložijo po službeni poti da dne 26. junija 1922 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet v Ljutomeru. dne 25. maja 1922. ' Predsednika nam. J. Koropec*. Štev. 383. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. 1. Ščavnica, trirazrednica, naduči¬ teljska služba, (katoliški veronauk). 2 . Kapela, petrazrednica. služba uči¬ telja ali učiteljice. 3. Negova, štirirazrednica, služba učitelja ali učiteljice. Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do 26. junija 1922 pri dotičnih krajnih šolskih svetili. Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, dne 25. maja 1922. Predsednika nam. J. Koropec,. Štev. 269. RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE. Vsled naročila višjega šolskega sve¬ ta z dne 12. -maja 1922, št. 4643, se raz¬ pisuje nadučiteliska služba na dvoraz- redni osnovni šoli na Blanci, s prostim stanovaniem. v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje nai se vlože najkasneje do dne 30. junija 1922 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu- Okrajni šolski svet sevniški. Brežice, dne 21. maja 1922. Naš denarni zavod. Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica skega konvikta'* v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom« Promet do 31. maja 1.1. Din 260.5 22*° * 1 2 3 4 5 6 7 8 Hranilne vloge se obrestujejo po 4 °/ 0 . Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto '/ 25 . do '-'26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2.50 P se ne odgovarja.