Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 235.
v LjMHam, v četrtek. 14.
Leto XL1!I.
s Velja po pošti: as	
Za oelo lato naprej . .	K 28 -
■a en meseo „ . .	„ 2-20
sa Nemčijo oeloletno .	„ 29'-
sa ostalo Inozemstvo .	» 35--
V Ljubljani na	dom:
Za oelo leto napre) . .	K 24"—
n en mesao „	* z—
V ipravl prtleaio meseCio	„ 1*70
= Sobotna Izdaja: ^	
sa celo leto......	
sa Nemčijo oeloletno .	»
a ostalo Inozemstvo.	
Inseratl:
Enostolpna pelllvrsta (72 min); » enkrat . . . . po 18 v z« dvalf .il .... „ 15 K« trikrat .... „ 13 ., za vačsir.M primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrlaics ill:
enostolpna nelltvrsta po 2 J vin.
- Poslano: -
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzomšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red
Bar Orednlitvo Je v Kopitarjevi nllol Štev. 8/nL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski naro	d	■	Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol St 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske st. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravniškega telefona št. 188.
Napredovanje na celi srbski fronti. — Nemške žete napadalo Požareoac. -Bolgari napadli Srbe.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša:
Naši napadi povsod napredujejo kljub najljutejši profiobrambi sovražnika. Naše čete so vrgle Srbe ob spodnji Drini iz več jarkov. Južno od Belgrada je bilo iztrganih sovražniku nekaj vztrajno hranjenih opirališč. Srbski protisunki so se vedno izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 13. oktobra. Veliki glavni
stan:
Naše prodiranje je zamogel odpor Srbov le malo zadržavati.
Južno od Belgrada smo vzeli z naskokom vas Želžnik in vrhove vzhodno na obeh straneh Topčiderke. Napad na Po-žarevac ugoetao napreduje. Prekoračena je cesta Požarevac—Gradište v južni smeri.
.Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
V Srbiji so naše in nemške čete dosedaj vdrle en- do tlvadnevna pohoda južno od črte Sava—Donava. Sovražnik se izredno trdovratno upira. V njegovem interesu je, do kolikor mogoče dolgo zadržuje naše prodiranje v notranjost dežele, da zagotovi nastop francosko-angleškega-ita-lijanskega ekspedicijskega zbora pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji ter prepreči, da pridobe bolgarske čete na srbskem ozemlju stik z nami.
Kje je sedaj ekspedicijski zbor, o tem ni nobenih zanesljivih poročil. Napačno bi bilo, če bi brezpogojno verjeli, da je ostal v Solunu. Naravno je, da sovražnik po prejšnji zgovornosti sedaj skriva svoje premikanje.
O začetku bolgarske ofenzive je prišla, kakor smo že včeraj poročali, preko Pariza vest, da sta 12. oktobra dve bolgarski diviziji napadli Srbe pri Knjaževcu. Ta napad je v prvi vrsti naperjen proti železnici, ki vodi iz Niša do rumunske meje. Ko bodo Bolgari zasedli to železnico, bo s tem pretrgana direktna zveza med Srbijo in Rusijo preko Rumunije,
Armada Kovesz je včeraj južno od Belgrada pridobila dalje na prostoru. Armada Gallwitz pa stoji pred močno utrjeno postojanko pri Požarevcu, katerega ob-kolitev je s prekoračenjem ceste Požarevac—Gradište speljana.
XXX
SRBSKO URADNO POROČILO.
Lyon, 13. oktobra. Listi priobčujejo naslednje srbsko uradno poročilo z dne 10. oktobra: »Boji trajajo ob celi Donavi in Savi dalje. Po živahnem boju je padel Belgrad v roke Nemcem. Cilj, ki ga sovražnik zasleduje, je prodiranje v dolini Mora-ve. Trenotno skuša odrezati Koslolac od Dubavice. V to svrho tudi združuje svoje glavne napore. Pri vasi Drenovac je imel sovražnik pri brezuspešnih napadih strašne. izgube. Ob spodnji Donavi smo ga vrgli nazaj na otok, katerega je imel zasedenega pred začetkom operacij.
TRI SRBSKE DIVIZIJE UNIČENE.
Dunaj. »8-Uhr-Blatt« poroča iz Bukarešta: Srbske izgube ob novem prodiranju osrednjih velesil so strašno velike. Ob brezuspešne^ odporu proti sovražniku, ko je prekoračeval Donavo, so bile tri srbske divizije popolnoma uničene.
K NOVI OFENZIVI V SRBIJI.
Severno od Golijske-Morave se razteza med Kolubaro in Moravo gorovje, ki se jugovzhodno G. Milanovca dviga do višine 921 m in doseže med tem krajem in Arangjelovcu (60 km južno od Belgrada) v 1169 m visokem Rudniku svoj najvišji vrh, Od tam se niža ta gorski greben valovito proti loku, ki ga tvorita Sava in Donava, do Belgrada. Kakih 15 km južno od Belgrada se dviga 565 m visoki vrh Avala.
Posledica padanja tega gorovja proti severu je, da imajo Srbi pri svojem umikanju na svoji glavni operacijski črti čez Kra-gujevac v Niš vedno na razpolago postojanke, ki obvladujejo prejšnje, tako da morajo naše čete sovražnika napadati vedno navzgor. Ker so imeli Srbi poleg tega še dovolj časa, da so te postojanke močno utrdili, se vidi, kako izredne težkoče morajo zvezne čete premagati. Zato je tu mogoče le počasi napredovati. Na operacije na tej črti bo pa gotovo uplivalo prodiranje zavezniških čet v dolinah Morave in Kolu-bare. Če se bo to prodiranje vršilo srečno, bodo s tem olajšane tudi operacije sredi med obema dolinama.
Poleg naravnih težkoč imajo pa zavezniške čete proti sebi sovražnika, ki se trdovratno upira. Priznati moramo, da je Srbija vojaško vešč nasprotnik, kojega sposobnost daleč prekaša Ruse. Zgodovinsko rusko hrabrost in zaničevanje smrti, ki jo poseduje srbski vojak v polni meri, izpo-polnuje ta šc s polnim umevanjem namena in cilja boja; medtem, ko je Rus v splošnem mrtvo orodje svojih podvoditeljev, in
uboga brezpogojno vsako povelje, kaže srbski vojak večjo mero inteligence, pred vsem fanatično domovinsko ljubezen, ki povzroča, da trpi voljno in razumno vse pomanjkanje in izpolni vse še tako velike zahteve vojske. Tudi v naši armadi služijo vojaki, srbske narodnosti, ki so sc tako v sedanji svetovni vojski, kakor tudi v prejšnjih bojih vseskozi izkazali in se prištevajo najboljšim vojakom cesarske armade.
PRODIRANJE ZAVEZNIKOV V ANGLEŠKI LUČI.
London. Poročevalec lista >Daily Te-legraph« v Nišu opisuje prodiranje zaveznikov proti Srbiji in izraža bojazen, da bodo imele njih operacije popoln uspeh.
6000 GRANAT V BELGRAD.
Kristijanija, 13. oktobra. Iz Aten se poroča, da je padlo na Belgrad okoli 6000 nemških in avstrijskih granat.
SRBSKI VOJNI NAČRr..
Kodanj, 12. oktobra. Vojaški strokovnjak »Politiken« pravi, da se bodo vsled padca Belgrada Srbi začeli splošno pomikati v svoje gorske postojanke. Vkljub ojačenju srbska artiljerija vendar ni kos težki artiljeriji zaveznic in sc sploh na ravnem polju ne more spustiti v boj. Kritik pravi, da imajo nemške čete večjo notranjo vrednost, toda Srbi so v znanem ozemlju nevaren, obupen nasprotnik. Bolgarski napad od strani pa bo Srbe kmalu zlomil. Če ententa ne pošlje več 100.000 mož, bo slabo za Srbijo.
SRBSKI NAČRTI ZMEŠANI.
Berolin, 13. oktobra. Poročevalec Berliner Tageblatta« je dne 9. t. m. poslal svojemu listu sledečo brzojavko, ki se je pa zakasnila: Predsednik sobranja, Vače v, je v »Balkanski Pošti« izrazil čuvstvo, ki preveva celo Bolgarijo. >Kakor hitro sc avstrijske in nemške čete bližajo ozemlju.,, izjavlja predsednik sobranja, » ki jih Bolgarija zahteva zase, mora Bolgarija z za-sedenjem teh krajev varovati svoje interese. Tudi Nemčija in Avstrija razumete, da ne moremo nikomur dovoliti, da bi zasede! to ozemlje. Mi nočemo vojske s Srbijo, ali ta je sama prekinila odnošaje z Bolgarijo in jaz sodim, da se bliža ura, ko bo Bolgarija uresničila svoje narodne ideale. Zato je umevno, s kakim veseljem se pri nas sprejemajo vesti o napredovanju avstrijskih in nemških operacij proti Srbiji.«
Zdi se, da so Srbi z nenadno izpre-membo svojih prvotnih sklepov napravili veliko zmešnjavo glede na razvrstitev čet. V začetku so zbrali ob bolgarski meji sedem divizij, deloma ker niso verjeli, da bi jim Avstrija in Nemčija po začeti ofenzivi na zahodu mogli postaviti nasproti močne sile, deloma ker so očividno nameravali Bolgarijo iznenaditi, napasti in premagati. Šele proti 30. septembru, ko so videli, da so ob Drini, Savi in Donavi zelo znatne
sovražne sile ostale, so pričeli prevažati nekaj divizij pred vsem proti Donavi, ne da bi jih mogli pravočasno postaviti v boj. Tudi iz Albanije so Srbi odpoklicali svoje čete. Izpraznili so Šij, Krojo in Kavaljo; Elbasan in Tirana sta bila šc v njihovi posesti. V Nišu vlada velika zmešnjava in največja pobitost, pred vsem, ker vidijo, da bodo tudi francosko-angleške čete, katere so pričakovali najhitreje do koncc oktobra, prišle prepozno.
SRBSKE OBMEJNE UTRDBE.
Severni trdni"vi Belgrad in Smcdcre-vo sta žc vzeti, Kladovo zdaj ne pride v poštev. Utrdbe proti Bolgariji na vzhodni bojni črti naj bi varovale srbsko zbiranje v dolini Morava in obsegajo dve skupini in sicer črto Negolin- Zajcčar -Knjaževac —Pirol in Požarevac—Niš- Bclapalanka, Negolin, Knjaževac in Požarevac so lc za silo utrjeni, Zajcčar jc pa utrjen labor kakor tudi Pirol. Najbolj utrjen jc Niš. Modernizirali so ludi utrdbe Pirol, Zoječar in Niš. V Novi Srbiji so zgradili utrdbe pri Sultantepe in pri Fgri Palanki, da zavarujejo Štip in Skoplje.
IZPRAZNJENA SRBSKA MESTA.
Kodanj. Listi poročajo iz Kragujcvca: Enako kot Belgrad jc civilno prebivalstvo zapustilo ludi mesta Požarevac, Tokia in Milanovac.
XXX
KDAJ JE BOLGARIJA NAPOVEDALA VOJSKO.
Berolin, 13. oktobra. Vossische Ztg.* poroča iz Curiha: Ziiricher Neueste Nach-richten javljajo: Bolgarija jc včeraj ponoči ob 11. uri napovedala Srbiji vojno. Utemeljila jo jc s tem, da sc Srbija brani odstopiti celo oni del Macedonije. !■•• krega je ententa obljubila.
BOJ PRI KNJAŽEVCU.
Rotterdam, 12. oktobra. -Micuve Rot-terdamsehe Courant< poroča iz Londona: v>Times« poročajo iz Aten, da jc otvorila bolgarska armada napad na Srbe z dvema divizijama v smeri proti Knjaževcu v gorovju Cadipoges, 50 km južnozahodno od Vidina.
PRVI BOJI Z BOLGARI.
Rotterdam, 13. oktobra. Srbski poslanik v Londonu jc prejel od svoje vlade iz Niša sledečo brzojavko: V noči na torek so otvorili Bolgari napad v smeri proti rc ki Vlasina. Vsi bolgarski napadi so bili odbiti. Napadalna točka leži 25 angleških milj jugovzhodno od Niša.
ČETAŠI RAZSTRELILI GRŠKO SRBSKO ŽELEZNICO.
Kodanj. »Secolo« poroča iz Soluna: Odhod izkrcanih čet so morali odgoditi, ker so razstrelili četaši grško-srbsko železnico na več mestih. V Nišu so zalo obupani, ker željno pričakujejo pomoči. Ker je Bolgarija
Smrt Sesti
Spomin padlih žrtev ob idrskem mostu pri Kobaridu.
Kot lepa misel modrega neba sc vila Soča jc skoz naš planinski raj, ob Svetem Lovrencu je zašumela:
—	Mir Ti, moj pevec, snivaj večni maj! —
Prišel je dan — potihnili so slavčki in ko da dušo ima slednji Sočin val zaganjal se je s sveto jezo po ozki strugi mimo trdih skal:
—	Prišel je dan, moj pevec,
od Tebe davno že prorokovan! Oj vstani in me blagoslovi, da bo moj tok močan, strašan!
Glej ljudstvo, tvoje ljudstvo, ki ljubi to zemljo srčnč, braniti hočem, kakor si naročii, pred krvoločno tujčevo roko! — -
. . .	I
Soča se peni, Soča drvi, solnce na nebu se je skrilo: iz mirnih sel, iz tihih pogorskih vasic korakajo trdo mračnih, izmučenih lic možaki:
Prišli so, od onkraj prišli, naše zemlje se jim je zljubilo — ugrabili so nam drugi rodni svet in zdaj pred nami, za nami — bajonet v plačilo!
Premalo jc misel — beseda na dan:
—	matere, žene,
obrišite grenke solze in zadušite jok in pišite, pišite v srcu naših otrok te dneve! —
In, ki je bil iz ljubezni glasan jo je dobil s kopitom — Zaškripali so vsi z zobmi in stisnili ožuljenc pesti:
—	Prokleti! —
Avanti sciavi.v —— korak na korak sc je težko od zemlje ločil: , — Krn, Vršno, Libušnje, o drage vasi. ' Rog vam daj včakati lepših dni — Z Bogom, z Bogom!--
Soča se peni, Soča drvi . . . Ob njej so nemi obstali. Kainno. Prignali so še druge može. Spogledali so se in umeJi molče:
—	Prokleti! —
Čez Sočo! — Trdo jc šumela, glasno, src šestinšestdeset jo je prevpilo v trpki bolesti, ko šli so čez njo in jemali slovo, da šc nikdar tako, od doma.
Po Dolgem1 bela cesta gre, po cesti mračna vrsta od onkraj cerkcv sv. Duha-in s cerkvico pokopališče sv. Lovrenca jih gleda.
—	Tam bi počivali kedaj, tako Bog ve, kje bomo!
O dragi, kar vas močnih jc v grob<'<\ vzbudite, vzbudite se v teh dneh v pomoč nam! —
Soča sc peni, Soča drvi, mračna vrsta dalje koraka; pridušena kletev sc zdaj pa zdaj oglasi — toliko, da sc med vrste zgubi, jo kopito
vmori:
| — Capito?.5 —
»Fermate!«1 — Idrski most.'" Mož je moža pogledal: čudno tesno mi jc pri srcu — kaj bo ? -Meni tudi — Bog bodi z meno v tej uri!«
>Ogni decimo!'- —. vsaki deseti jc stopil iz vrste, v kateri — proti Krnu, proti domu obrnjen
obraz — jc slednji prepaden drhtel ta čas in molil.
Šest jih jc stalo pred vrsto, šest zaznamovanih — Z Bogom, z Bogom — pravičen jc Bogi« In ravno so stali in stisnjenih rok in pali — — —
Avanti!« — In šestdeset mož mračn6 so korakali dalje . . . I Z Bogom, z Bogom — pravičen, odločen je
Bog!
Z Bogom, z Bogom — mogočen je Bog!
Srca so bila in šumel Sočin val je — * * *
Kot mračna misel oblačnega neba se vije Soča skoz planinski raj, ob Svetem Lovrencu šumi: — Moj gcvcc, vstani, vstani zdaj!
od grške meje popolnoma odtegnila vojake, bi se v Solunu zbrani diplomati čisto nič ne čudili, če Grška del vojakov odpusti domov,
BOLGARSKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ LONDONA.
London, 13. oktobra. (K. u.) Bolgarski
poslanik je dobil svoje potne liste.
Asquith je v zbornici javil, da se bo državni tajnik sir Edvard Grey dne 14. izjavil o Balkanu.
TURKI POMAGAJO BOLGAROM.
Rotterdam, 12. oktobra. »Times« poročajo, da bodo istočasno z Bolgari začeli tudi Turki in sicer že prevažajo močne čete v Bolgarijo. »Berliner Tageblatt« poroča iz Aten, da je Turčija prepustila Bolgariji svoje vojaške delavnice in dva armadna zbora, Bolgarija pa Turčiji velika skladišča premoga, železniških voz in drugega vojnega materiala. Turške torpedovke in ru-šilci torpedov križarijo pred Burgasom in Varno.
DROBNE NOVICE O BOLGARIJI.
Francoska je internirala bolgarske Tojne obvezance.
Rumunijo so naprosili, naj dovoli prevoz 6000 Bolgarov, ki gredo domov pod zastave. Ententa pravi, naj se dobro pregleda, če niso vmes nemški podčastniki.
Belgija je tudi pretrgala svoje diplo-matične zveze z Bolgarijo. Pri odbodu bolgarskega poslanika v Parizu se ni prišla poslovit nobena vladna oseba.
XXX
SRBIJA ORGANIZIRA OBUPEN ODPOR.
Haag. Iz Rima se poroča: Macedonci organizirajo četaško vojsko. V celi Srbiji oborožujejo ženske in stare može. Poleg 300.000 rednih vojakov se mora računati še z enim milijonom prostovoljcev obojega spola.
DEKLICE V SRBSKI VOJSKI.
Curih, 13. oktobra. Iz Niša se poroča: Brambno dolžnost so raztegnili od 15, do 65. leta. V redni srbski vojski se bori tudi mnogo deklic.
SRBIJA KLIČE NA POMOČ.
Budimpešta, 13. oktobra. »Az Est« javlja iz Sofije: Srbska vlada je prosila zaveznike, naj ji z največjo naglico pošljejo streliva in živil. Pašič je rekel, da bi po bolgarski ofenzivi sovražnik znal prav lahko pretrgati zvezo z Solunom; strelivo ne bi moglo več v Srbijo in srbska armada bi bila nesposobna za boj.
»Corriere« poroča, da je srbska vlada odšla v glavni stan, »Secolo« svari, naj se Srbije ne pusti na cedilu, kajti padcu Belgrada bi znala kmalu slediti srbska prošnja za mir.
RUSIJA BO POMAGALA SRBIJI.
Bukarešt, 13. oktobra. »Secolo« javlja: Pod pritiskom zaveznikov se je Rusija odločila Srbiji priti vojaško na pomoč. Posebna komisija v vojnem ministrstvu študira, kako naj se to izvrši.
XXX
SKLICANJE SRBSKE SKUPŠČINE.
Stockholm, 13. oktobra. Kakor pišejo »Nowoe Vremja«, je razpoloženje v Srbiji zelo razburjeno. Vlada se je morala odločiti, da skliče skupščino za 14. oktober, Ruski listi poročajo, da je srbska javnost razjarjena vsled postopanja zaveznikov in
jim očita, da podpirajo Srbijo samo z mrtvimi besedami.
KRALJ PETER NAJ SE GRE ZDRAVIT V ITALIJO.
Bukarešt, 13. oktobra. Kakor poročajo iz Prištine, so zdravniki dognali, da se je bolezen kralju Petru ponovila. Ker kralj potrebuje popolnega miru, zato naj gre v kako tiho kopališče v južni Italijo.
XXX
KAJ BI BILO NAJHUJŠE.
Pariz, 13. oktobra. »Petit Journal« piše o položaju na Balkanu, ki je nastal vsled ofenzive in stavi vprašanje: »Kaj je najhujše, kar se more zgoditi?« List odgovarja na to s sledečimi kombinacijami dogodkov: 1. Močna avstrijsko-nemška ofenziva je naperjena proti Srbiji. 2. Istočasno prekoračijo tudi Bolgari srbsko mejo. 3. Turki se pridružijo Bolgarom kot pomočniki. 4. Rumunija ostane dalje nevtralna. Najhujše je, če vse te štiri možnosti nastopijo obenem. Moč zveznih čet, ki korakajo proti Srbiji, se še ne da preceniti. Vemo pa, da je postavila Bolgarija na bojišče okoli 500.000 mož in daTurki ob Traški meji lahko razpolagajo z 200.000 možmi.
»PREPUSTIMO SRBIJO NJENI USODI,«
Lugano, 13. oktobra. V daljšem članku zahteva »Corriere della sera«, naj se sile entente vendarle zberejo na eni točki. Dvomljivo je, ali je dobro, da dardanelske čete spravljajo v Makedonijo. Vkljub vsem neuspehom zavezniki na Galipoliju vendar vežejo obilo turških čet, na drugi strani pa vkrcavanje pod sovražnim ognjem ne bo prav lahko. Velikega pomena bi bilo, če bi Rusija vkorakala v Bolgarijo. 150 tisoč zavezniških čet pa ni dovolj, kakor tudi edina proga Solun—Štip ne zadošča za prevoz velikih množic. Srbije se tedaj ne da rešiti in naj to boli še tako, prepustiti jo moramo njeni usodi. Sil ne smemo drobiti.
BilKoa.
Dovolj si videl trdega gorja! Naj tod bo tujec krvoločen gospodar in rod tvoj bije v smrtna tla? Nikdar, nikdar!
V Kraljestvu večnem novih strun na liro svojo si navij in ž njimi pridi spet na svet in ko Orfeju v dobi davnih let naj pesem Tvoja se glasi!
Po njej ravnal se bo moj val
in skalni rob: — Tu raja si sovrag iskal, za te imamo — grob! —
In tvoj visoki, tvoj ponosni Krn, večkrat
ob solncu ko zlat,
zdaj v sneg odet in v mesečini srebra in okrvavljen,
junaštva našega glasnik, dveh dob mejnik bo domovini naši večen spomenik, ponos naš in s Teboj na veke slavljen!
Opombe: 1 Dolgo, na Dolgem, po Dolgem: cesta od Tolminskega mostu do Kamnega oziroma Idrskega. — 3 Župna cerkev na Libušnjah; spodaj »na gričku ob Soči, nam mrtvim živo šumljajoči« (Greg.) cerkev sv. Lovrenca s pokopališčem za li-bušenjsko župnijo, v katero spadajo vasice Llbušnje, Smast, Ladra, Vršno, Krn. Za presbiterijem Gregorčičev grb s spomenikom (Relief: Naš čolnič olmimo!) Cf. Gregorčič Poezije III, »Kje koplješ si grob?« .— 3 »Razumel?« — 4 »Stojte!« — 5 Kame-nit most neposredno ob državni cesti na desnem bregu Soče. Dr. Jos. Lovrenčič,
Rusija preko Rumunije?
Wolffov urad javlja iz Bukarešta dne 11. oktobra: Iz dobrega vira se sliši, da je ententa pripravljena rabiti nasilna sredstva. Rusija bo najprej naznanila, da bo marširala skozi Dobrudžo, da napade Bolgarijo. Rumunija naj izvaja primerne posledice.
Rumunski intervencionisti.
London, 11. oktobra. »Morningpost« javlja iz Bukarešta: 9, oktobra je bilo nai zborovanju članov zbornice soglasno sklenjeno pozvati vlado, da zatre nemško propagando in mobilizira armado. (Bili so poslanci Take Jonescuja in Filipescuja. O. u.)
Železnica med Rumunijo in Srbijo ustavljena.
Bukarešt, 12. oktobra. (K. u.) Rumun-
sko vlado se je obvestilo, da je iz vojaških razlgov ustavljen železniški promet med Prahovo in Zvico. Zvezo med Rumunijo in Srbijo bodo odslej vzdrževali z avtomobili.
Čete v Solunu.
London, 11. oktobra, (K, u.) Reuterjev urad razglaša: »Daily News« imajo iz Aten: Zavezniki so izpremenili svoj prvotni operacijski načrt. Izkrcavanje čet v Solunu se nadaljuje, pa jih ne bodo pošiljali dalje v malih oddelkih, ampak jih bodo zbrali v velikem številu v Solunu.
Generalni štabi so odločili balkansko politiko.
Bukarešt, 13, oktobra, »Adeverul« v daljšem članku razmotriva razloge, ki so odločilno vplivali na odločitve balkanskih držav. Poleg sorodniških vezi vladarjev so si generalni štabi balkanskih držav v zadnji dvojni vojni nabrali toliko znanja, da morejo položaj zadostno razmotriti in uvideti premoč osrednjih sil. Tako na Bolgarskem kakor tudi na Grškem je generalni štab predpisal politično zadržanje držav. Ravno tako bo tudi samo armadno vodstvo poklicano, da določi pot Rumunije.
Balkanska polil ika v francoski zbornici,
Pariz, 13. oktobra. (Kor, ur.) Agence Havas javlja:
V zbornici je včeraj podal ministrski predsednik Viviani v imenu vlade izjavo o diplomatičnem položaju.. Opozarjal je, da je bukareški dogovor v srcu bolgarskega carja in ljudstva zapustil globoko jezo. Zavezniške vlade so skušale to popraviti z novo složnostjo na Balkanu. Pa vendar ni bilo mogoče doseči odkritosrčnega sodelovanja bolgarske vlade, čeprav so bile Rumunija, Grška in Srbija pripravljene za žrtve.
Na rumunski strani trud ni bil zaman, ker je bila Rumunija naklonjena balkanski ententi. Da zadovolji bolgarsko ljudstvo, se sporazum štirih ni obotavljal od Srbije zahtevati težkih koncesij. Srbski narod se je udal, ko je mislil na kompenzacije, katere mu zagotavlja zmaga entente.
Vsled postopanja Srbije, je Grška vlada ostala pri svoji politiki čakanja in bolgarska vlada je na naše predloge odgovorila v ukazovalni obliki in se je istočasno
pogajala z našimi sovražniki, podpisala dogovor s Turčijo in se zavezala nasproti Nemčiji.
Vsied tega postopanja smo umaknili svoje predloge in dobili zopet proste roke. Če hočemo Srbom pomagati, moramo skozi Solun. Pogoji, pod katerimi smo se izkrcali v Solunu in pa tamošnji sprejem zadoščajo za dokaz, kako glupo je primerjati naše ravnanje s postopanjem Nemcev v Belgiji.
Naše glavno delo obstoji v obrambi naše fronte in v osvoboditvi zasedenega ozemlja z resnim naporom. Med angleško in francosko vlado vlada popolno soglasje. Že sedaj sta Angleška in Francoska v soglasju s svojimi zavezniki sporazumljeni. da gresta Srbiji, ki je za to prosila, na pomoč in zagotoviti bukareški dogovor, pri katerem smo poroki, v korist Srbije, Rumunije in Grške.
Angleška in francoska vlada sta tudi edini o višini čet. Rusija se pridružuje svojim zaveznikom, da podpre Srbijo. Še nikdar niso bili zavezniki tako edini in še nikdar nismo imeli večjega zaupanja v skupno zmago. (Odobravanje.)
Zbornica se je odgodila do srede.
Grška in Rumunija ne ugovarjata proti okupaciji srbske Macedonije.
Budimpešta, 12. oktobra. »A Nap« poroča iz Sofije: Po vesteh laških listov, se je med Bolgarijo, Rumunijo in Grško sklenil dogovor in zadnje dve ne bosta ugovarjali, da Bolgarija zasede srbski del Macedonije. Vest je v Italiji napravila veliko jeze.
Nekaj za balkanske kralje.
Petrograd, 12. oktobra. (Kor. ur.) V uvodniku o političnem položaju na Balkanu pravi »Rječ«, da je sedaj proti politiki kraljev Konštantina in Ferdinanda edino sredstvo podnetiti razburjenje grškega in bolgarskega naroda proti vladarjema.
Nova imena trgov v Sofiji.
Iz Sofije se brzojavlja: Mestni svet je sklenil imenovati po en trg po Dunaju, en Budimpešti in Berlinu.
XXX GRŠKA ZBORNICA.
Zaimis zaenkrat nevtralen.
Atene, 11. oktobra. (K. u.) »Agence de Athenes« poroča: V zbornici je danes ministrski predsednik Zaimis izja.vil:
Ko se vlada takoj po svoji sestavi predstavi zbornici, smatra vsled skrbnega razmisleka o mednarodnem položaju, ki je ravnokar skrajno zapleteno, za svojo dolžnost izjaviti, da njena politika sloni na istih temeljih, na katerih je bila grška politika od začetka svetovne vojske . Da moremo življenjske interese naroda bolje varovati, bo naša nevtralnost, kar se tiče sedanjosti, oborožena. Naše bodoče postopanje pa se bo ravnalo po dogodkih, katerih razvoj zasleduje vlada z največjo pozornostjo. Vlada je prepričana, da jo bodo zastopniki grškega naroda podpirali.
Nato je govoril Venizelos.
Venizelos proti Bolgariji.
Atene, 12. oktobra. (K. u.) »Agence
Havas« poroča: V zbornici je izjavil Venizelos, da nihče noče v deželi provzročiti notranjih nemirov. Z ozirom na trenutni položaj bo večina zbornice podpirala vlado, dokler vlada s svojo politiko ne bo ovrgla temeljev njegove politike, o kateri je zbornica že glasovala. Če ne bi bilo nobene pogodbe s Srbijo, tedaj bi morala opustiti nevtralnost vsakikrat, kadarkoli bi se kaka država skušati povečati na naše stroške. Ne gre se zato, da vemo, ali naj ne smemo Bolgariji dovoliti, da uniči Srbi-gremo v vojno ali ne, ampak da vemo, kdaj moramo vojno začeti. Na noben način jo in potem z vsemi silami pa nas napade. Duša naroda si pravi, da je v interesu Grške, da se pomandra Bolgarijo. Če zmaga Bolgarija, tedaj je helenizem popolnoma uničen. Venizelos želi, da se politika nove vlade izkaže kot boljša, nego je bila nje« gova.
Zbornica se je nato odgodila do poaj deljka.
Grška in Italija,
Atene, 12. oktobra. Italijanski poslanik v Atenah je sporočil ministrskemu predsedniku, da je potekel v noti podani rok, ne da bi grška vlada umaknila svoj protest proti izkrcanju čet, zato daje to laški vladi povod, da pošlje italijansko vojno brodovje v Epir. Zaimis je nato odgovoril, da je grški vladi zato žal, da tudi vkljub tej odredbi laške vlade ne more ugoditi želji Ita-< lije.
Lahi o novi grški vladi.
Milan, 13. oktobra. K(or. ur.) »Corriere della Sera« javlja, da imajo rimski politični krogi o izjavi grškega ministrskega predstednika vtis, da bo Grška šele tedaj nastopila proti Bolgariji, če bi jo ta naravnost ogrožala. Sicer pa je tudi tajen grško-bolgarski sporazum mogoč.
Italijanski častniki v Črnigori.
Bukarešt, 12. oktobra. Po neki vesti iz Cetinja je tjakaj dospelo več častnikov laškega generalnega štaba. Posvetovali so se pri kralju Nikiti. Menda pripravljajo prehod laških čet skozi Črnogoro,
Ali bo Italija pomagala na Balkanu.
Lugano, 12. oktobra. V sredo hoče biti Salandra zopet v Rimu. Baje se razgo-varja s kraljem in finančnim ministrom Carcano, toda časopisje izraža prepričanje, da se v resnici posvetujejo o tem, v kakšni obliki in s koliko četami naj se Italija udeleži akcije na Balkanu. »Corriere di Ticino« javlja, da bo Italija poslala 50 tisoč mož. — Tudi »Secolo« priporoča Italiji, naj gre na Balkan. Salandrovo potovanje v glavni stan prinese menda odločitev,
XXX
Albanci zopet zasedli Tirano,
Curih. Švicarski listi poročajo preko Milana: Mesto Tirana so Albanci, potem ko so oclbili slabejše srbske sile, zasedli.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Na visoko planoto Lavaronne so včeraj popoldne naperili Italijani živahen ogenj iz težkih in iz srednjih topov. Sovražna artiljerija deluje živahnejše tudi proti posameznim odsekom primorske bojne črte. Odbiti so bili tudi približevalni poizkusi italijanskih pehotnih oddelkov proti Vršiču in proti tolminskemu obmostju. Na severnozahodnem delu Dobrdobske visoke planote je prisilil presenetljiv napad z ognjem sovražnika, da je moral bežati in popustiti svoja najsprednejša kritja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 12. oktobra. Uradno poročilo: Med Adižo in Brento, posebno ob vhodu v dolino Assa, so naše čete drzno vdrle v sovražne postojanke. Napravile so luknje v žične ovire in poškodovale oziroma porušile nekaj sovražnih utrdb. Oddelki sovražnih čet so bili odbiti, Ujeli smo 1 častnika in več mož. V noči na 10. oktobra je sovražnik napadel našo fronto od Monte Maronia do Malga Bioverna na visoki planoti severozahodno od Ardiera, bil pa je z izgubami odbit. S Krasa se poroča o malih napredovanjih naših čet, posebno v okolici gozda, ki se imenuje Ferache.
Cadorna.
Boji z Lahi.
Dunaj, »Zeit« izvaja: Ob koroški bojni črti, osobito v odseku Plocken, je pričela 12, t. m. dopoldne laška artiljerija nenadoma živahno streljati, ne da bi bila vznemirila naših čet. Ob gori Viš je popustil sovražnik vrh Kastrajn.
Pri Bovcu in pri Tolminu je laška artiljerija zelo živahna. Pred Mrzlim vrhom je imel nedavno napadalec znatne izgube. Veliko mrtvih alpincev leži blizu naših postojank. Pred goriškim obmostiem
skoraj popolnoma mirno. Na posameznih mestih je sovražnik s trudom prišel z rovi naprej. Zelo živahna je artiljerija v Dobr-dobskem odseku, Predvčerajšnjim zvečer so Lahi zelo živahno streljali na severni Kras. Tudi sovražni letalci so živahni,
Cadornove odredbe proti Avstrijcem.
Rim. (K. u.) General Cadorna je ukazal, da ostanejo pravno neveljavni od 24. majnika do dneva, ki se še proglasi, vse prodaje, cesije in drugih prodaj nepremičnin, pravic in kreditov kakor tudi sprejem zastav hipotek na imobilije brez vsakega pravnega učinka, dalje vse cesije trgovinskih in industrijskih obratov in sploh vsak čin, če poizkuša kaka avstrijska oseba ali korporacija nadomestiti svoje prvotne pravne razmere po kaki drugi osebi. Izvzeti so slučaji, v katerih izda na prošnjo dovoljenje vrhovno poveljstvo.
Skrb za čete na južnem bojišču,
je naravnost vzorna; vse se je storilo, da sfc vojakom kolikor le mogoče olajša služba in življenje in zlasti da se preprečijo med njimi nalezljive bolezni.
Vse čete so spravljene pod streho; ker hiše po kraških vaseh niso zadostovale, so se primerno adaptirali skednji in druga gospodarska poslopja. Kier tudi to ni zadostovalo, so se postavile barake. Tudi straže imajo primerna zavetja. Vsaka stotnija ima svoje prostorno ognjišče iz opeke in ilovice; v velikih, čistih kotlih se kuha krepka in okusna menaža. Vojaki dobivajo v zadostni meri mesa, kruha, sočivja, čaja, kave in vina, tako da se vsak vojak do sita naje opoldne in zvečer. Preskrba je točna, občudovanja vredna. Kjer ni vodovoda, stoje sodi z vodo in zraven napis v vseh jezikih: Uiniite si roke! Vsak vojak si mora pred jedjo umiti roke, da se prepreči možno okuženje, Preskrbljeno je za kooanje in čiščenje vojakov in njihovega perila in obleke. Vojaštvo se cepi proti nalezljivim boleznim. Za bolnike so v vsaki vasi na-
pravljeni primerni prostori, za težko bolne so v večjih krajih prirejene bolnišnice. Bolniki so ločeni po boleznih.
Tudi živali so dobro preskrbljene. Dragi vojaški konji so spravljeni v dobrih lesenih hlevih, a tudi klavna živina je pod streho. Povsodi so hlevi preskrbljeni s kanali, da sc morejo redno čistiti z vodo. Kjer vode ni na mestu, so neprestano na potu vodne kolone.
Vojna uprava je res zgledno preskrbela za vojne čete, tako da moremo biti v tem oziru popolnoma brez skrbi.
Giolitti.
Lugano, 13. oktobra. Giolitti je včeraj odpotoval iz Cavourja v Turin. Sprejel je več prijateljev. Nekdo ga je opozoril, da se v parlamentarnih krogih vedno jasnejše kažejo znaki nezadovoljnosti s Salandro in Sonninom.Giolitti je odvrnil, da je v seda-
njem trenutku vsak pošten človek dolžan radi splošne blaginje z vso udanostjo podpirati vlado.
Italijanski vojni stroški.
Geni, 13. oktobra. »Tribuna« poroča, da je ministrski svet sklenil zahtevati od državnega zbora, ki se snidc novembra meseca, nov kredit v zmislu štirih miljard lir.
Japonska, Italija in sporazum.
Kodanj. »Nationaltidende« poroča : Japonska in Italija še nista pristopili an-gleško-francoski-ruski pogodbi, da se sme mir le skupno skleniti.
Novi vpoklici.
Rim, 13. oktobra. Za 20. oktobra so vpoklicani vsi rezervisti letnika 1884 al-pincev in vsi smukači letnika 1876 terito-rijalnc milice.
Voisba z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Naši in ogrski bataljoni so včeraj odbili pri Burkanovi ob Stripi tudi četrti ruski napad, o katerem sc je poročalo včeraj. Na severovzhodu sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13 .oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Hindenburga. Zahodno od Dvinska se je izjalovil v ognju, naše artiljerije nek ruski napad.
Izjalovili so se poizkusi sovražnika, da bi se bil polastil po naših zasedenega otoka jezera Mjadzjol.
Odbit je bil ruski napad severno-vzhodno od Smorgona, ki je bil dospel do naših ovir.
Nek naš zrakoplov je v minuli noči uspešno metal bombe v utrjeno, čet polno mesto Dvinsk,
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega, Nič novega.
Vojna skupina generala pl. Linsingena. Sovražnik je bil vržen iz svojih postojank pri Rudki-Bjelsko-Volskaji kakor tudi čez črto M ,H. Aleksandrija vrhovi severno od tam.
Nemške čete armade generala groia Bothmer so vrgle sovražnika severnozahodno od Hajvoronke (južnozahodno od Burkanova) iz več postojank.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. ur.) Na celi bojni črti pri Rigi sovražnik ne deluje. Na postajo in železnico Nižgal (severno od Dvinskega) je vrgel nek nemški aeroplan več bomb. V boju pri vasi Poštlina smo ujeli nad 150 Nemcev in smo zaplenili več strojnih pušk. Včeraj se je bil cel dan skrajno trdovraten boj v prostoru Pašitina —Garbunovko. Proti večeru je odnehala ljutost boja. Vas Garbunovko smo večkrat vzeli in jo pod sovražnim ognjem zopet zapustili. Ob nekem napadu na to vas smo
ujeli 250 Nemcev in zaplenili 7 strojnih pušk. Med napadi v prostoru Pašitina so priborili Nemci začetkoma uspehe. Proti večeru je pa bilo ustavljeno njih prodiranje vzhodno od vasi. Južnozahodno od Dvinska je sestrelila naša artiljerija neko nemško letalo, ki je padlo v sovražne črte. Na bojni črti Dvinsk do Pripjati se ni zgodilo nič posebnega. V prostoru severno od Lahovice se jc posrečilo našim poizvedovalnim oddelkom pehote, da so vdrli ob nočnem poizvedovanju v sovražne utrdbe, kjer so poklali z bajoneti nad 200 mož in ujeli 3 častrtikc in 453 mož, sami so pa bili izgubili le približno 50 mož. Južno od Pripjatja so zasedli sovražni oddelki vas Volko-Berezniansko (pri vasi Pozog). Pri Novosjalki ob Stiru se je posrečilo sovražniku, da je prešel na desni breg Stira. Pri naselbini Milaščev (vzhodno od Kolkov) boj še traja. Pri Bukovini (?) (vzhodno od Bučača) je naše čete napadajočega sovražnika napadla naša kavalerija, ki je liki plaz navalila na sovražnika in ga zapodila v beg. Ujetih je bilo do 150 mož.
BOJI NA RUSKEM V FRANCOSKI LUČI.
Pariz, 14. oktobra. (Kor. ur.) Poročevalec »Journala« v ruskem glavnem stanu brzojavlja: Balkanski dogodki ne smejo povzročiti, da bi se pozabili dogodki na ruskem bojišču, ki postaja zdaj glavno. Nemci ne morejo več izrabljati pomanjkanje streliva pri Rusih in ne morejo več potlačiti pehote. Naši zavezniki so podvzeli prodiranje na 140 vrst dolgi črti med jezerom Drisvjati in Smorgonom in groze, da prodro nemško bojno črto. Vznemirjajo tiste nemške sile, ki napadajo Dvinsk. Pre-osnova ruske armade sc vsak dan bolj čuti.
RUSKA KRIŽARICA Z VSO POSADKO POTOPLJENA.
Kolin. »Koln. Ztg.« posnema po švicarski listih poročilo iz Petrograda: Zasebna smrtna obvestila v »Novoe Vrem-ja« naznanjajo izgubo ruske križarice v Vzhodnem morju z vsem častniškim zborom.
ŽENSKA KOZAK.
Komorn. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali te dni nekega ruskega ranjenca. Pri zdravniški preiskavi so dognali, da je ranjenec 19 do 20 let staro dekle, ki se je bila preoblečena v moško obleko udeleževala boja, je bila ranjena in ujeta. Dekle je zelo inteligentno in jc bilo izdelalo ne.<o srednjo šolo.
dati neko izjavo glede na Balkan. Grcy je obvestil, da namerava vlada proglasiti bombaževe kose in bombaževe izdelke za tako blago, ki se potrebuje za izdelovanje razstrelil in da prepove izvoz takega blaga v dežele, ki meje z Nemčijo in z Avstrijo.
Potopljene ansleške in (noske vojne ladje v Sredozemskem morju.
Berlin, 12. oktobra. (Kor. ur.) V zadnjih treh dneh sta bila potopljena v Egej-skem morju dva parnika, ki sta vozila vojake. En parnik je bil angleški, drugi pa francoski.
40.000 FRANKOV ZA UNIČENJE VSAKEGA NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA.
Frankiurt, 13. oktobra. »Frankf. Ztg.« poroča iz Aten: Angleški poslanik ponovno poziva grških listih prebivalstvo, naj uničuje nemške podmorske čolne. Nagrada za uničenje vsakega nemškega podmorskega čolna jc povišana na 40.000 frankov.
orožja.
London. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča iz Washingtona z dne 11. t. m.: Lan-sing je osebno izročil ameriško noto Angliji, Ker namerava okoli 20 senatorjev in članov reprezentacijskc zbornice južnih držav povzročiti gibanje, jc prepovedano izvažati orožje zaveznikom toliko časa, dokler se ne zagotovi ameriška trgovina z nevtralnimi pristanišči.
Zanimivosti iz Gorice.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Boli na zaMo.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zlahka so bili odbiti angleški sunki severnovzhodno od Vermelles. Vzhodno od Soucheza so izgubili Francozi zopet nekaj kosov tistih jarkov, v katerih so se 11. oktobra mogli še držati.
V	Champagni se je izjalovil sinoči francoski napad južno od Tahure. Popolnoma se je izjalovil na istem mestu danes zjutraj ponovljeni v več valovih izvedeni napad.
V	Vogezih so izgubili Francozi na za-aodnem robu Schratzmannleja del svoje postojanke.
Vrhovno vojno vodstvo.
Nesporazum sporazuma.
Rotterdam. >News« izvaja: Obžalovati moramo, ker Francija začasno ni sposobna, da bi obnovila začeten uspeh svojega prodiranja.
Francoski zunanji minister odstopil.
Pariz, 13, oktobra. (K. u.) »Agcncc Havas« poroča: Ministrski predsednik Vi-viani jc obvestil ministrski svet, da mu je vročil zunanji minister Delcasse svojo prošnjo za odstop. Prošnjo za odstop so sprejeli. Ministrski predsednik Viviani prevzame zunanje ministrstvo skupno s predsedstvom*
X
Delcasse je odstopil, ker se jc popolnoma izjalovilo delo diplomacije sporazuma, da bi se bile združile Bolgarija, Grška in Rumunija proti nam. Zgodilo se je nasprotnv: Bolgarija gre z nami, Grška in Rumunija sta pa tudi nasproti skupnemu nastopu s sporazumom skrajno hladni. Delcasse spada med tiste politike, ki so s Francijo najbolj delali na vojsko proti Nemčiji, da maščujejo francoski poraz 1. 1870 do 1871, ki je bil stal Francijo Alzacijo in Loreno. Eden glavnih povzročiteljev sedanje svetovne vojske je z Delcassejem padel. Nade na mir se z njegovim odstopom izboljšavajo, ker je pripadal najbesnejšim pristašem vojske nc glede na konec in ni poznal spravijivosti in miroljubnosti.
Velikanska francoska letala.
Rotterdam. »Associated Press« poroča: Ustvarila se je zračna armada treh divizij, ki jih sestavljajo bojna letala, zračne križarke, ki so vsa obdana s težkimi oklopi in oborožena s topovi in s strojnimi puškami. Posebno pozornost vzbuja neko velikansko letalo. Vozi v zraku 12 mož močno posadko in leta, dasi nosi na krilih tudi dva topova. Oborožene križarke so dvokrilne in vozijo z brzino 90 milj na uro. Bojna letala in zračne križarke prično kmalu delovati. Vsako brodovje šteje eno bojno letalo, dve zračni križarki in 6 poizvedovalnih letal.
Angleški državni zbor.
London. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Asquith jc napovedal, da namerava
, »težavni tajnik Edvard Q«£y, t. m. oo-
V Gorici, 9. okt. 1915.
Če bi bile še šole, bi se skoraj prav nič nc poznalo, da smo tik za bojno črto, celo v obsegu sovražnikovega ognja! Nad Gorico se je po desetdnevnem deževju zopet razvilo najkrasnejše jesensko nebo. Vzduh prozoren do krminskega pogorja nad Bovcem; narava v najlepšem jesenskem nakitju od temnozelenih do rumenih in temnordečih barv; čez dan suho in toplo; nad teboj bleščeče solnce, ponoči pa zvezdnato nebo v vsem svojem čaru. Lepo je pri nasi vzklikajo vojaki, ki pozabljajo sredi te narave vse neprijetnosti, ki so jih morali prenašati še pred dvemi dnevi v strelnih jarkih, tu prežetimi z blatom, tam napolnjenimi z vodo.
Ljudstva se je v zadnjem mesecu pet do šest tisoč duš zopet povrnilo v mesto. V Gorici bode sedaj po zanesljivih podatkih okoli 14.000 prebivalcev. Doma je najboljše! To spoznanje je privabilo nje in privablja še dan za dnevom tudi druge v zapuščene domove. Kajti grenak je kruh, ki ga begunci uživajo v tujini. Vsaj tisti, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo rodno grudo, bi zaslužili najmanj ekvivalentno usodo z onimi, ki so ostali doma. Od vseh v državi, oni prav gotovo v vsakem oziru žrtvujejo in trpijo največ. Nje bi ravno radi tega morali vsi kar na rokah nositi, pa je ravno njih usoda najtežja.
Zdravstveno gibanje v prebivalstvu Gorice kaže v septemberskih tednih navzlic precej večjemu številu duš mnogo ugodnejše rezultate, kakor pa v avgustu. Umrlo je v Gorici v štirih tednih od dne 5. septembra do vštevši 2. oktobra 125 oseb. V dobi štirih tednov poprej pa jih je bilo umrlo 166, kar je precejšnja razlika. Od navedenih 125 oseb jih jc preminulo 40 na domu, 30 v ženski bolnišnici, 26 v bolnišnici pri usmiljenih bratih, 19 v oni Rdečega križa, 10 v mestnem lazaretu. V isti dobi od 5. septembra do 2. oktobra jih je umrlo med drugim na koleri 13, na le-garju 8, na tuberkulozi 12. Kužne bolezni so v mestu navzlic večjemu številu prebivalstva v primeri s prejšnjo dobo precej odnehale.
Rodilo se je v dobi od 5. septembra do 2. oktobra v mestu le 13 otrok, v mesecu poprej tudi samo 10. Rojstev je torej zelo malo. In še tu sc opaža bolestna prikazen, ki jc z nastalim nravnim stanjem radi vojske sploh v zvezi. Od početka vojske koncem julija lanskega leta do konca decembra je bilo v mestu rojenih 298 otrok; med temi je bilo 37 nezakonskih, ali 12 odstotkov. Od 1. januarja dalje do 12. septembra letos imamo 245 rojstev, med njimi jc pa 52 nezakonskih otrok, ali 21 odstotkov. Gre torej rapidno navzdoi! Morda se isti pojavi od početka vojske sem opažajo tudi drugod, posebno po mestih. A so silno žalostni pojavi, ki skrivajo dostikrat v sebi toliko prodane nedolžnosti, razbite družinske sreče in javnega pohujšanja.
Zanimivo je z razsvetljavo ponoči. Od osme ure dalje so vse hiše kakor izumrle. Le sempatja prihaja skozi špranje oknic kaka sled svetlobe, ki priča, da je v zaprtih prostorih šc vedno življenje doma. V iavnih lokalih zamre po deseti uri vse
življenje. Svetilk po cestah in trgih jc dovolj. Mnogo boljše kakor v Trstu, kjer je vladala nekaj časa ponoči povsod popolna tema, a jc še vedno lc toliko razsvetljeno, da nisi ravno v nevarnosti za življenje, če hodiš po ulicah. Opazi se pa v nekaterih ulicah prav malo ali celo nobene luči. To prihaja od tod, ker so tu po sovražnih strelih vse cestne svetilke razbite. Električne razsvetljave po ulicah in trgih ni več žc od početka vojske z Italijo. Razsvet ljavo oskrbuje po javnih prostorih mestna plinarna. Luči so Auerjeve, lepe in prijetne.
XXX
Zadrege in neprilike povzročajo dostikrat vojakom raba izmišljenih in čisto italijansko prikrojenih imen naših domačih slovenskih krajev, za katere ima naše ljudstvo popolnoma druge označbe. Tako jc nekega dne vprašal častnik naše ljudi, čc vodi ta pot v »Cernice«. Nihče mu ni znal povedati. Kraja s tem imenom naše ljudstvo na Goriškem nikjer ne pozna. Karte pri sebi ni imel; kako si je naprej pomagal, ni znano. Morda je hotel v Črniče, kdo ve? In takih slučajev bo nebroj. Evident-no pa je, da nastanejo za vojake lahko zelo mučne posledice, ker rabi za naše kraje izmišljene in potvorjene označbe, ki so pri ljudstvu docela neznane. Kolikokrat so patrulje n. pr. ponoči prisiljene, obrniti se na domače ljudi z vprašanjem, katera pot vodi ali pa če so na pravi poti do tega ali onega kraja. Toda če reče do »Ronzina« ali »Anzza« ali »Cernizza« ali »Raccogliano« itd. itd., mu naš človek ne bo znal dati odgovora, ker krajev s takimi označbami nc pozna. Tu treba odločne in brze remedurc. Činitelji, ki so v času vojske žc napravili toliko reda in toliko dobrega tam, kjer birokratizem ni mogel priti niti z mesta, naj poskrbijo, da izginejo po naših krajih povsod tiste označbe, ki so bile umetno napravljene na uslugo in korist — kakor vidimo sedaj — iredentske politike v Italiji!
X
X X
Pred osmimi dnevi sem bil onstran Soče v Podgori in Pevmi. Bilo je megleno, poleg tega je pršelo ali deževalo, zato so topovi molčali. Le puške so se sempatja oglašale, znamenje, da bdi in čuje tudi v megli in dežju tako oko prijatelja kakor neprijatelja. Od kraške planote sem pa je neprestano zvenelo silno gromenje topov; srdit boj se je tam vršil, kakor je telegram dan pozneje povedal, a Lahi so bili pri njem, kakor po navadi, vrženi z velikimi izgubami nazaj.
Podgora in Pevma sta, kakor znano, evakuirani. Vendar sem našel v prvi še pet, v drugi okrog dvanajst domačinov. Pevma je do sedaj v primeri s Podgoro, Standrežem, Sovodnjami, Rubijami in Mirnem prav malo po obstreljevanju trpela. Celo v Solkanu in Kronbergu je več hiš poškodovanih, kakor pa v Pevmi. Cerkev je izemši malo prasko ob zidu popolnoma taka, kakor je vsi poznamo. Na hišah ne opaziš nikjer kakih vidnih poškodb.
Ginljivo je, s kako ljubeznijo se zavzemajo naši vrli vojaki svojih tovarišev, ki so junaške smrti obležali pred sovražnikom. Nobena sestra bi bratu lepšega groba ne mogla napraviti in nobena soproga svojemu možu, kakor vojak svojemu tovarišu, ki je umrl na bojišču. Bil sem ob teh grobovih v Podgori in Pevmi. Ni mogoče povedati, kako milo se stori človeku pri srcu, ko stoji ob njih. Hrvati in Čehi, pa tudi Mažari, Nemci in Slovenci počivajo tukaj v bratski zvezi med seboj, kakor so bili v bratski zvezi drug poleg drugega v strelnih jarkih na Kalvariji, v Groj-ni in Oslavju. Bog jim stotero povrni, kar so tukaj žrtvovali pri brambi meje avstrijske in slovenske! Najlepše cvetke krasijo v Pevmi te grobove, tudi palme dobiš na njih. Da, palme! Kako ugane vendar človeško srce, kaj vojak-junak zasluži! Palma njemu pritiče, palma slave in zmage tu na zemlji, palma slave in zmage v življenju po smrti pri Bogu!
Odlikovanja.
Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili:
Pijonir 4. dom. p. Ogradnik Andrej', infanterist 153. črnovoj. bat. Kozinc Ant.; enol. prost, četovodja Vilfan Feliks, četo-vodje Potočnik Josip, Veigl Josip, Sic Ant, in Hanuš Anton, desetnik Gerl Aton, poddesetnik Tomiček Franc, infanterista To-jic Cvijelin in Sedlak Henrik, vsi pri 30. črnovoj. bat.; desetniki Bačič Franc, Klobas Ivan in Slovak Franc, poddesetnik Soršak Simon, infanteristi Černuter Alojzij, Zajšek Andrej, Logar Josip, Lilek Jurij, Obersne Franc, Šilec Ivan, Vrečko Mih. in Pinter Matej, vsi pri 152. črnov. bat.; straž-mojster Mlinarič, desetnika Trčala Ivan in Leban Josip, infanterista Jarc Konrad, Šteflovič Ivan, vsi pri 156. črnovoj. marš bat.; ognjičar Srebernik Oskar, pri črnov, top. oddelku št. 25'2; kadeta Breznikar Josip in Erhartič Mirko, narednik Šolinc Hu-go, čcigvodja Fcrlec Franc, desetnik .Goscli
01650884
Ernest, tit. desetnik Legvart Jakob, poddesetnik Mešiček Franc, Marko Alojzij, Baumann Ferdinand in Fugina Josip, in-fanteristi Tement Franc, Živic Franc, Kern Ivan, Lončar Franc, Stelzl Miroslav, Vu-kovič Franc, Sotlar Franc, Aristovuk Iv„ Veršič Urban, Klauzer Vid, Uul Henrik, Korošec Josip, Klauzer Karel in Hernetz Jakob, vsi pri 26. dom. p. — Vitežki križ Franc Josipovcga reda na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški oskrbniški upravitelj Rudolf Rubbia, pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik Valentin Vončina pri pp. št. IV/30; ritmojster
4.	drag. p. Hugo grof Christalnig pl. Gillitz-slein; poročnik 27. pp. Božidar Verhovc,
—	Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja, Lit. stražmojster Leopold Kalinšek in Fr. Jeglič, oba pri tren. div. št. 3; četovodja tit. ognjičar 8. polj. top. p. Alojzij Gvardi-junčič. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil orožniški mojster 97. pp. Polajnar Anton.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Grafenauer Matija, pod-lovec Mesec Karel, lovci Smeri Jakob, Štrukelj Anton in Tavčar Josip, vsi pri 8. lov. bat. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: štabni narednik Ledvina Rudolf, nadlovec Tratnik Ivan in černič Ivan, če-tovodje Kristalnik Roman, Klušnik Ivan in Košir Rudolf, podlovci Tratnik Ivan, Karničar Peter in Tajnšek Franc, patrulni vodje Juh Josip, Nelec Ivan, Koch Mirosl., Salentineg Ivan, Vauti Valentin in Zdrau-nig Ivan, lovci Dobernik Osvald, Dušič Se-kondo, Hoj Lovrenc, Janšič Vinko, Jurovič Ludvik, Kobilšek Franc, Otovic Ivan, Pu-ster Ivan, Ravnikar Albert, Žirovnik Mih., Sinčnik Jakob, Stritnik Franc in Vurmič Peter, vsi 8. lov. bat.; dragonca Hočevar Josip in Winter Anton, oba pri 5. drag. p.; rač. podčastnik Verbnjak Karel, četovod-je Augustinovič Ivan, Baš Jakob, Broše Bogomir, Puncer Anton in Rišner Matija, desetniki Grubelink Mihael, Marn Vinko, Skvorc Ivan in Weingerl Josip, poddesetniki Jelen Anton, Sattler Franc in Mohorič Franc, infanteristi Artnak Štefan, Mlina-rič Rudolf, Poharec Anton in Svenšek Iv., infanteristi Čufer Anton, Gabrijan Jakob, Habjančič Franc, Herbach Franc, Karlovič Anton, Kranjc Mihael, Kramžer Jakob, Lukanc Martin in Plavčak Franc, vseh 27 pri 87. pp.; poročnik Franješ Karel, kadet Kaučič Jurij, oba pri 97. pp.; patruljni vodja 7, lov. bat. Zupančič Franc; desetnik Brežnik Franc in vozni predmojster Feguš Josip, oba pri 7. polj. top. p.; četovodja 27. pp, Podgoršek Rudolf; infanterist 47. pp. Polič Jakob; kadet Reichert Sigmund, če-tovodje Blažek Anton, Friedl Sigmund, Petelinšek Anton, desetnik tit. četovodja Cene Ivan, desetnika Drobec Franc in Schwarz Lovrenc, poddesetnik Hojnik Fr., Križan in Anton, Penič Josip, infanteristi Koprive Martin, Kotnik Franc, Pitrof Ant., Walloch Ivan in Mazil Leopold, vseh 15 pri 87. pp.; četovodja Šlibar Lovrenc, pod-lovca Levičar Ivan in Potočar Martin, lovci Hace Anton, Kralj Nikolaj, Lebar Danijel, Sečnik Lovrenc, Strauss Nikolaj in Tomelj Martin, vseh 9 pri 7, lov, bat.; patruljni vodja Hrastnik Anton, dragonca Jakob Arton in Muršek Franc, vsi trije pri
5.	drag. p.
Otvoritev Šentjakobskega mostu v Ljubljani.
V resnem, viharnem času je bil na imendan Njegovega Veličanstva cesarja izročen javnemu prometu novi šentjakobski most. Za zgradbo tega objekta, čegar potreba se je že leta čutila, so se vršila zelo obsežna preddela in študije, tekom katerih sta se izdelala dva načrta, katerih izvršitev se pa iz ozirov na znatne, iz kakovosti temelja izvirajoče težave, ni zdela priporočljiva.
Izkušnje povodom regulačnih del v ijubljanični strugi so podale nove zahteve glede konstrukcije mostu in s$ene izpeljave, katerim se je dalo zadostiti le z uporabo železobetona. V smislu teh izkušenj se je v stavbnem oddelku c. kr. vlade sestavil nov načrt, ki ga je c. kr. ministrstvo za javna dela z nekaterimi izpremembami, posebno glede ojačenja, ki pa niso tangi-rale predlaganega konstrukcijskega načela, odobrilo, nakar se je načrt izvršil.
Fasadni načrt je na željo mestnega magistrata napravil arhitekt Alfred Keller v soglasju z njegovim načrtom za zazidanje Ljubljaničnih bregov.
Kar se tiče konstruktivnih posameznosti, bodi omenjeno to-le: Prenos celokupne teže zgradbe na mehka, mokra in peščena tla se je smel izvršiti le v navpični smeri ter se je bilo treba radi nestalnih tal na vsak način izogniti pritisku proti ozadju, ki nastopa v obločnih konstrukcijah. Ker so dalje izkušnje pri osuševalnih delih pokazale, da pilotiranje gradbenega temelja ne bi bilo priporočljivo, je bil možen prenos celokupne mostne teže s premično obtežitvijo vred na temelj edino-Ie na ta način, da se je temelj izdatno razširil, Do kakšnih izmer je dovedla ta po-
razdelitev pritiska, izhaja iz tega, da sta temeljni plošči po 11'2 m široki in 16 m dolgi ter tedaj vsaka izmed nju pokriva površino 180 m2, kar odgovarja prostoru velike telovadnice. Teža, ki jo ob polni obtežitvi mostu posredujeta gradbenim tlom ti temeljni plošči, znaša okroglo 2300, pritisk na tla dosega tedaj povprečno komaj vrednost 13 kg na 1 cm2.
S temeljnimi ploščami so na bregu trdno zvezani oporniki, ki so oskrbljeni z opornim stebrom podobnimi, po 50 cm širokimi rebri; oporniki sami razmeroma niso posebno močni, t. j. 1 m. Od opornikov sega sedem mogočnih podstavk, ki nosijo prosto nanje položeni srednji kos mostu, okroglo 7 m globoko v strugo reke.
Srednji del mostu, ki je sestavljen iz sedmih — kakor je sedmero podstavk — železoarmiranih, z ravno takimi prečniki utrjenih betonskih tramov, jc v svrho neovirane dolžinske izpremembe nosilne zgradbe vsled izpreminjevanja temperature, položen na podstavke levega brega vrhu sedem valjev iz bessemerskega jekla.
Na ta način je premosten nad reko prostor, ki ima 255 m svetlobne odprtine, pri čemer ostane za potrebni prost prehod eventuelne paroplovbe, upoštevajoč višino zajezene vodne površine po regulačnem načrtu na približno 4-6 m, okroglo 3-5 m prostora pod spodnjim robom srednjega dela mostu.
Mostna površina, sestoječa iz vozne poti, ki je 9 5 m Široka, in iz 2'25 m širokih hodnikov na obeh straneh, počiva na 16 cm močni železobetonski plošči, ki je s podstavkami oziroma podporami srednjega kosa organično zvezana; plošča presega stranske nosilne dele vsakega za 1 m in nosi ob robu priprosto, z železnimi polnitvami okrašeno, železobetonsko mostno ograjo. V svrho mestne vodovodne in električne napeljave, kakor tudi v svrho nameravane napeljave telefonskega kabla, je pod vsakim hodnikom napravljen jarek, pokrit s premakljivimi železobetonskimi ploščami. Nameravano tlakanje vozne proge s porfirnimi kockami se je moralo nadomestiti z asfaltom, ker v danih razmerah kamenitega materiala ni bilo dobiti.
Navedeni konstruktivni motivi so v zunanji obliki zgradbe popolnoma izraženi; ta oblika se sicer razlikuje od običajne mostne oblike, vendar bo s svojim priprostim, a odličnim obrisom in z velikopotezno razdelitvijo površin, katerih učinkoviti kras sestoji edinole v harmonični sestavi četveroogelnega zidovja in razpre-deljenega betona, bistveno povzdignila mestno sliko, vsekakor pa bo prišla do polne veljave šele po dovršitvi Ljubljaničnih bregov. Priprostost zunanje oblike krije v sebi, kakor izhaja iz navedenega, zelo komplicirano mostno konstrukcijo, ki je za strokovnjaka posebno zanimiva, ker so se v njej v najvišji meri izrabile posebnosti železobetonskega gradbenega načina. Ta zgradba bo vedno delala čast pod vodstvom gosp, stavbnega nadsvetnika inž. Pavlina stoječemu stavbnemu oddelku deželne vlade.
Stavbna dela je izvršilo betonsko podjetje Pittel & Brausewetter z Dunaja, ki je v Ljubljani znano po zgradbi Jubilejnega mostu. Podjetju je šteti v posebno zaslugo, da je po izbruhu svetovne vojne, kljub temu, da je veliko delavcev odšlo v vojno službo in kljub oteženemu dovozu materiala, delo nepretrgoma nadaljevalo in tudi dovršilo, četudi z zakasnitvijo, ki je popolnoma razumljiva. Kot subpodjetnika sta preskrbela tesarski mojster Simon Weiss-bacher močne mostniške stene krog gradbenih jam in kamnoseški mojster Feliks Toman kamenita dela.
Železno polnilno omrežje za mostno ograjo in ročaje za luči je dobavila ključavničarska tvrdka in tovarna za stroje Ka-stelic & Žabkar.
Neposredno gradbeno vodstvo sta imela v rokah stavbni svetnik inž. J. Hil-bert kot višji stavbni vodja in stavbni pristav inž. A. Kral kot stavbni vodja; le-temu gre v prvi vrsti zasluga za konstruktivno rešitev vprašanja mostnega načrta in za skozinskoz posrečeno izvršitev zgradbe.
Z zgradbo se je pričelo meseca marca 1914. Ob izbruhu vojne so bile premagane težkoče s temeljem in dovršen del opornika na desnem bregu; pretežni del konstrukcije se je izvršil tekom vojne. Obte-žilna preizkušnja, ki jo je izvršil v času od 28. septembra do 2. oktobra nadinženir dr. V. Janak iz c. kr, ministrstva za javna dela, je podala povsem zadovoljive uspehe, nakar se je most 4. oktobra, ravno na god Njegovega Veličanstva cesarja, torej pod najboljšimi avspicijami, izročil prometu.
Fiskus zavzema pri tem svoje stališče, — ljudski prijatelji pa svoje. Zato pa se mi obračamo do vseh pametnih ljudi na Kranjskem in sploh na Slovenskem, posebno do vseh učiteljev in voditeljev ljudstva in posebe še do vseh duhovnikov z nujno prošnjo, da ljudi pouče, posvare in prosijo, da naj zdaj enkrat za vselej opuste to nesrečno razvado kuhe žganja iz sadja. Zdaj je kot nalašč čas in prilika, da se to zlo izkorenini in odpravi. Država sama nam je nehote prišla nasproti v boju proti tej zlorabi sadja; če te prilike ne porabimo, potem se ne bo odpravila zlepa.
Korni komandant v Gradcu, feldmar-šallajtnant Mattanovich pravi v svoji brošurici »Kamerad Alkohol« med drugim tudi to-le (str. 7): Boj proti alkoholu ima relativno lepe uspehe. Severne evropske države so že skoro popolnoma očiščene. Kaka je pa od alkohola neočiščena dežela, vidimo najbolje na Belgiji, Tam ni videti po manjših krajih na hišah nobene besede večkrat zapisane kakor »estaminet«, t. j. točilnica. To je sramota za voditelje ljudstva. — Potem citira nekega vojnega poročevalca, ki pravi: Ko sem na potu iz Antwerpna videl mnogo teh »estamine-tov« razstreljenih, sem si želel, da naj bi se pač nikdo ne dobil, ki bi jih nazaj pozidal! ...
Katera beseda je pa po naših vaseh največkrat napisana? Ali ne nesrečna beseda »žganjarna«? In če je to v Belgiji sramota za voditelje ljudstva, ali je mar pri nas čast? ... Kakor naj bi v Belgiji nikdo več ne pozidal razstreljenih pivskih beznic, tako naj bi pri nas nikdo več nazaj ne pripravljal pobranih kotlov! 13.000 je bilo teh kotlov samo na Kranjskem. 13.000 sramot! Naj se sežgo in prelijo v ognju na oltarju domovine — za vse večne čase!
Res da donaša kuha žganja ljudem ponekod precejšen dobiček. Samo če ni ta dobiček — zgubiček! Nerazsodnim ljudem je dobiček samo to, kar dobe na roke našteto. Domača hrana, obleka, zdravje, to jim ni nikak dobiček, — kakor jim zgu-ba časa, nepotrebno delo, nepotrebna pota, bolezni, zapori in grehi niso nobena zguba! Taki računi pa vodijo v polom — pri hiši in pri duši.
Gotovo je prvič, da se pri tvorbi sadja v alkohol neizmerno veliko dragocenih re-dilnih in zdravilnih snovi uniči. In država bi morala posebno v tem vojnem času, ko je tako trda za hrano, te redilne snovi pred uničenjem braniti, kakor bi morala braniti žito, da se ne uniči za pivo. Brez alkohola bo ljudstvo to vojsko že prebilo, brez jedi pa ne bo.
Drugič je rado, da kjer ga kuhajo, se ga tudi navadijo piti. In če se ga ne gospodar, se ga morda sin ali kdo drug pri hiši. Ko pa zmanjka sadjevca, pride na vrsto — špirit. Ta »dobiček« od žganja je gmotno ali moralno ubil že marsikako družino; pa če je samo eno osebo pri hiši, ves dobiček ne odtehta te škode.
Poleg ogromnega zla bo rodila vojska sempatje tudi kako drobtinico dobrega. Naj bi bila tudi to ena takih dobrih drob-tin: definitivna odprava kotlov! Od rafi-nirane sprijenosti nazaj k naravni preprostosti! — nas drami vojska. In kuhanje žganja je prav rafinirano, vražje sredstvo, da se ljudje navajajo k pitju. »Žganje si je zlodej izbral,« pravi v svetem srdu sicer tako ljubeznivi Slomšek.
Na Nemškem — tako je pisal nedavno »Domoljub«, in prav je, da se še enkrat ponovi — se je začelo veliko gibanje, da bi iztrebili vse, kar se je zaneslo med nemško ljudstvo gnilega in slabega, v ljudskih šegah, v noši, v vsem mišljenju in življenju. Prepričani so, da same zmage na bojiščih ne bi donesle lepše prihodnjosti, če bi ne premagali tudi notranjih sovražnikov. Če Nemci čutijo to, kaj bi ne čutili mi Slovenci, ki nas je v primeri z Nemci samo peščica! Zato pa na delo za naše prerojenje, za zmernost, za treznost, za naravno preprostost, za tisto lepo domače življenje, polno zdravja, polno vedrosti in veselja, ki je združeno z zmernostjo in treznostjo!
Nesrečna razvada kuhanja žganja se je tako razpasla šele zadnja desetletja. Od takrat, kar so začele razpadati stare sušilnice. Vojska naj upostavi zopet stare častite in poštene navade! Proč s kotli za vselej! Ne novih več kupovati, ne si starih izposojati! Namesto kotlov naj ljudje kupujejo in napravljajo sušilnice novejšega sistema! V »Slovenskem Sadjarju« in v »Domoljubu« pa naj berejo, kako se sadje suši in kako s pridom porablja, ne da bi ga kuhali v strup!
To, prijatelji in voditelji ljudstva, učite ljudi po vsej slovenski zemlji! To bodi en priden sad sicer malopridne vojske!
»Sveta vojsk a«.
bilo prodiranje proti Sueškemu kanalu za Angleže eden najgroznejših strahov; jalovo dardanelsko podjetje in pa sedanje solunsko, ki sc jim bo istotako izpakedralo, nimata drugega namena nego turške sile od-tezati od Sueškega prekopa in tako držati Ahilovo peto Anglije čim dalje od strela.
Že Napoleon je svoj čas namignil, da kdor hoče zadeti Anglijo, jo mora prijeti v Egiptu. Ob piramidah in v bitki pri Abu-kirju je to tudi sam poizkusil, vsekakor s čisto različnim uspehom, Abukir je odločil stvar na njegovo škodo takoj izpočetka njegove titanske poti. Odkar se je zgradil Sueški prekop, je postal Egipt za Anglijo, če mogoče, še veliko važnejši. Sueški prekop je ena glavnih morskih ožin ter je nerazdružen del angleškega morskega in svetovnega gospodstva, Z Gibraltarjem in svojimi utrdbami ob Sueškem prekopu zapira Anglija Sredozemsko morje na dveh straneh ter zastavlja pot v Indijo po suhem in po morju. Z zasedenjem Sueškega prekopa s sovražnimi četami — čemur bi morala slediti oziroma se istočasno vršiti tudi akcija pri Bab-el-Mandebu — bi se Anglija, ki se je doslej sklicevala na svoje popolno obvladanje morja, na en mah prisilila k resnemu spokorjenju in mirovnim pogajanjem. V Egiptu in ob Sueškem kanalu poražena Anglija bi morala kapitulirati, o čemur bi bil vpliv zgleda na Gibraltar in druge točke istotako ogromnega pomena.
Angleži že svoječasnega turškega sunka proti Sueškemu prekopu, ki je bil izveden z veliko preslabimi močmi in sredstvi, nikakor niso smatrali platonično, kakor smo že omenili. Vreden se jim je zdel izgubljenih stotisočev ljudi in pogreznjenih ladij velikank pred Dardanelami in pri Galiooliju. Ti odvračevalni poizkusi pa niso rodili tistih uspehov, ki so jih pričakovali, Začeti prodor skozi Srbijo, v zvezi s celim današnjim položajem na Balkanu, postavlja orjaški vidik: Hamburg—Berlin —Mala Azija—Bagdad v novo luč; vse kaže na to, cla glavna odločitev proti četvero sporazumu in posebej proti Angliji ne bo padla v Macedoniii, marveč na nekem čisto drugem mestu. Da bi prišla Nemčija Turčiji preko Balkana na pomoč in ogrožala Egipt, že preje ni bila nova misel; danes pa je ta misel tako nujna in sama po sebi razumljiva, da se ji ne moreta odtegniti ne prijatelj ne sovražnik.
Istočasno s popolnim izjalovljenjem akcije na Galipolju in začenjajočim se neuspehom v Solunu, z razjasnitvijo na Balkanu ria škodo entente in na korist osrednjih velesil in Turčije — od Aten čez Sofijo v Bukarešt —, prihaja poleg silnih vojnih dogodkov na severu, zapadu, vzhodu in jugu velevažno poročilo o večtirni zgradbi železnice Hedša in ustvaritvi drugih transportnih možnosti v poštev prihajajočih ozemljih v največjem obsegu. Ni treba torej drugega, nego da gre stvar na Balkanu tako ugodno naprej kakor doslej, pa bo segla oborožena roka centralnih velesil v direktni, neposredni črti na najbolj ranljivo mesto morje obvladajoče Anglije, na pravo angleško Ahilovo peto. Pri morebitnih mirovnih pogajanjih bi imelo to neizmeren učinek na Anglijo. Zasedenje Sueškega prekopa bi pomenjalo za Anglijo še veliko več nego zasedenje Poljske za Rusijo in zasedenje desetine francoske zemlje za Francijo. S to pestno zastavo bi imeli osrednji velesili Anglijo na vrvici, s katere bi jima ne ušla več.
General Puhalo.
O generalu Puhalo nam piše g. Jos. Lončarič: Ravnokar berem v »Slovencu« notico o generalu Puhalo. Dobro poznam rodbino tega odličnega hrvaškega junaka in tudi njega samega. Zato naj popravim podatke, ki ste jih navedli o njem po hrvaških listih. General Puhalo jc doma iz male vasi Brlog, 13 km od Otočca v Liki. Njegova rojstna hiša — majhna, prijazna, pri-zemna hišica z majhnim vrtom —• leži ob glavni cesti Ogulin—Otočac—Go-spič. Ko je general Puhalo pred kakimi 15 leti dobil plemstvo, se je nazval ph Brlog ozir. po francosko »de Brlog« .—i ravno tako, kakor si je tudi general Boroevič privzel plemiški priimek od svoje rojstne vasice Bojna — de ali pl. Bojna. Vas Bojna je na hrvaško-bosen-ski meji, nedaleč od Kladušo in Buži-ma. Iz Bužima jc bil zopet slavni hrvaški ban grof Josip Jelačič dc Bužim. Sploh so naši slavni vojskovodje skoro sami stari graničarji, to se pravi potomci nekdanjih junaških graničarjev. In vedno so si za v vojaški službi pridobljeno plemstvo jemali plemiški priimek po svoji rojstni vasi, po kakem domačem hribu ali pa po kaki utrjeni kuli, ki je v turških časih služila za hrambo vojaške granico. — Dostavljam naj še, da je oče generala Puhalo bil v Brlogu rojen; udeležil se je vojon leta 1859. in 1866. v Italiji ter šel v pokoj kot poročnik liško-otoškega polka. Ob Puhalovi 80 lctnici ga jc cesar iz posebne milosti imenoval za nadporočni-ka, Sto je bil medtem že general to po-
Ali bomo Se kuhali žganje iz sadja?
Zlata Doba" prinbčuje: Finančno ministrstvo in za njim finančno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo natančne odredbe, kako naj si pomagajo oni, ki jim je vojska pobrala žganjarske I kotle, da bodo mogli še žgati.
flhiiova pela Velike Britanije.
Kakor znano, so Turki lani že stali I ob Sueškem prekopu — žal s preneznat-nimi sredstvi in močmi. Radi pomanjkanja vsake železniške proge in pa radi pomanjkanja vodnjakov ni bilo mogoče dovažati nadaljnih čel in materjjala. Kljub temu jc
veljnik višje štabne šole na Dunaju. Da-li Puhalo senior še živi, ne ven; pred petimi leti je še živel. Če živi, mora biti starček že nad 90 let.
Primorske novice.
Gorica v zastavah. V nedeljo 10. t. m. je tudi Gorica praznovala zavzetje Bel-grada. Okinčala se je z zastavami kot malokdaj. Slovenci so poleg cesarskih zastav razobesili tudi svoje stare Avstriji vedno zveste trobojnice.
Stolna cerkev v Gorici zopet odprta. Kakor znano je bila pred dvema meseco-ma poškodovana stolna cerkev v Gorici. Italijanske granate so bile napravile precej škode. Radi nevarnosti so morali začasno zapreti cerkev vakor je še vedno zaprta cerkev na Travniku. Ker pa tistega dela mesta že dolgo ni obiskala nobena laška granata, se je stolna cerkev zopet odprla. Najsvetejše, ki je bilo navadno na stranskem oltarju na evangeljski strani, so prenesli sedaj na glavni oltar. Služba božje se vrši vsaki dan. Vsako nedeljo je pridiga s peto sveto mašo, pri kateri poje ženska Marijina družba. Med časom, ko je bila stolna cerkev zaprta, se je vršila služba božja v cerkvici sv. Antona na trgu Sv. Antona.
Na kolodvoru v Divači je zelo težko ponesrečil Andrej Cerkvenik, 28 let star, skladiščni delavec iz Matavuna št. 5 na Goriškem. Včeraj ob 5. uri popoldne je po nesreči prišel med vozove ter si močno poškodoval spodnji život. Prepeljali so ga takoj v tukajšnjo dež. bolnico.
Šli so! Cesarski komisar mesta Trst objavlja: S pozivom mestnega magistrata z dne 8. julija, 17., 20. in 30. avgusta 1915, št. II. 317 — 1 — 15, ozir. VI. 660 — 1 — 15 in VI. 866 — 543 — 14, objavljenim pod štev. 170, 171, 172, 174, 210, 213, 214, 215, 222, 223 in 224 uradnega lista »Osserva-tore Triestino« se v smislu § 46. službene pragmatike odpuščajo sledeči gospodje in gospodične: Dr. Silvio Pitacco, dr. Silvio Quarantotto, ing. Avgust Luzzatti, ing. Edvard Grulich, ing. Ivan Menesini, ing. Anton Perco, ing. Gastone Tevini, Emilio Custrin, Leone Grogger, Josip Sillani, Miha Trauner, Avgust Bonifacio, Diomede Benco, Romano 3ambo, Mario Tonin, Fio-re Cleva, Carlo Painich, dr. Attilio Hortis, dr. Gino Consolo; profesorji oziroma občinski docenti: Julij Baschiera, dr. Alojz Grandi, Alojz Granello, Mario Migliorini, Mario Picotti, Enrico Rosmann, Mario Sa blich, Gino Saraval, Artemio Ramponi, Ronsedio Romagna, Adele Lonschar in Valeria Neppi. Vse te osebe se odpuščajo zato, ker se niso odzvale pozivu, da se priglase občini do dne 8. avgusta, 10. avgusta, 22. in 30. septembra ob 10. uri dopoldne. Uvidevajoč to podano okolnost je odpustitev iz službe postala pravomočna. Gori imenovane osebe so odpotovale »ne-zr .no kam«. (Mi pa vemo, da so te osebe odpotovale »preko luže«. Taki občini je st' i na čelu in take ljudi nameščal dr. V a-1 f r i o, Op. ur.)
Poziv kanalske sodnije. C. kr. okrajna sodnija kanalska na Goriškem, sedaj na Grosuplju, poživlja vse varuhe, varuhinje in skrbnike svojega okraja, da nemudoma plačajo zapadle zavarovalnine od premoženja svojih varovancev, ker drugače zavarovalnice ne prevzamejo jamstva za odškodnino.
Ravnateljstvo c. kr. moškega učitelji šča goriškega, sedaj v Ljubljani, se je preselilo na Radeckega cesto, št. 20/1.
Krušne karte za goste. Sedaj so vpeljane krušne karte v Trstu za vse osebe, to je tudi za tiste, ki jedo kruh v krčmah. Pri kosilu v gostilni dobi kruh — proti plačilu seve — le tisti, ki pokaže krušno karto. Večina neoženjenih moških je prelena, da bi šla po te krušne karte. Zato bodo lenuharji ostali brez kruha; kajti gostilni čar bo dobil od aprovizacijske komisije le toliko kruha, kolikor kart od gostov bo predložil.
Kruh v Trstu se peče le napol. Včasih se dobi kruh, ki je naravnost sirov, da se kar vleče.
Dva laška aeroplana so naši zbili pri Kostanjevici na Krasu. Bilo je to 11. t. m. Eden od voditeljev je pristal nepoškodo van, imel pa je poškodovan propeler, dru gi pa je bil težko ranjen,
Telefonično klicanje zdravnikov v Trstu dovoljeno. Ker je zasebni telefonski promet v Trstu ustavljen, je policijsko ravnateljstvo v Trstu odredilo, da morejo zasebne stranke poklicati zdravnika telefo ničnim potom na ta način, da se obrnejo na policijski inšpektorat svojega okraja s prošnjo, da jim po telefonu pokličejo želje-nega zdravnika. Za točno izvršitev te pro šnje pa policija ne prevzame nobenega jamstva, ne odgovornosti. — V L j u b 1 j a n i je bila slična prošnja odklonjena.
V tržaški kanal je skočila in utonila vdova Friderika Planer.
Avstrijsko-italijanska fronta.

: Naročajte ..Slovenca".:
JiisaSlva slovenskega vojake.
Iz vojnega tiskovnega stana poroča c. kr. korespondenčni urad: Posebno hrabrost pred sovražnikom je pokazal pešec Franc Jevnišek 2. stot. c. in kr. 87. pešpolka. Njegovo junaštvo pač zasluži, da izve o njem velika javnost. Njegov oddelek je nezadržljivo prodiral proti sovražni postojanki. Ogenj iz pušk in strojnih pušk je v naših vrstah vrezal velikanske vrzeli. Položaj naskakujočih vojakov je postajal vedno bolj kritičen. Jevnišek je izročit puško svojemu tovarišu, skočil je naprej na čelo oddelka in vzel v roko po stotniji izročeno mu harmoniko. Brez sape, ker je letel, je z odkrito glavo pričel svirati cesarsko pesem. Moštvo je pričelo peti cesarsko pesem in je vdrlo med petjem v sovražne postojanke. Tudi ob napadu in ko so zasledovali sovražnika, je ostal Jevnišek svira-joč domoljubne pesmi na čelu oddelka. Predlagan je za svojo hrabrost v visoko odlikovanje.
Dnevne novice.
NUJNO — NUJNO! Nobena poslanih položnic »Slovenske Straže« naj ne bo neporabljena, Naročite takoj srečke zase in za svoje znance! Loterijski odsek »Slovenske Straže« najlepše prosi, da blagohotno izpolnite in odpošljete položnice še tekoči teden, da se more v »Stražini« pisarni vsa naročila točno in ob pravem času izvršiti. Ne odlašajte, — takoj izpolnite položnice!
XXX
-j-Slovenski duhovniki na Koroškem.
Svoj čas so nemški listi poročali, da je bil g. župnik Brabenec Ivan od Sv. Tomaža pri Celovcu obsojen pri vojaškem sodiščeu v C, zaradi hudodelstva motenja javnega miru na šestmesečno ječo. Z ozirom na to nam dr, Pegan kot zagovornik g. župnika Brabeneca poroča, da je bila vsled pritožbe omenjena razsodba razveljavljena. Danes pa je došlo zagovorniku obvestilo vojaškega sodišča, da je vojaški pravdnik kot obtožitelj umaknil obtožnico, vsled česar je proti g. župniku Brabenecu ustavljeno vsako postopanje. — Dosedaj tedaj niti eden slovenski duhovnik ni bil še pra-vomočno obsojen.
-f- Masaryk oroiesor na vseučilišču v Londonu. C. kr. kor. urad poroča iz Londona: »Kings College« londonskega vseučilišča je sklenil, da se ustanovi šola za študij slovanstva in je imenoval za učitelja bivšega profesorja vseučilišča v Pragi Masaryka.
—	Državni poslanec Maštalka je bil dne 9. t. m. pri črnovojniškem prebiranju potrjen.
Kolera na Vipavskem. V Logu pri Vipavi je na koleri umrl 17 letni sin tamoš-njega cerkvenika. Dve sestri umrlega sta tudi oboleli na koleri.
—	Smrtna kosa. 8. t. m. je umrla v Brezju pri Leskovcu Neža Jamnik, sestra prečastitega gospoda duh. svetnika Antona Gabriča, župnika v Cerkljah na Dolenjskem. Dobri materi blag spomin!
Kamniški živinski sejm sv. Terezije dan, 15. t, m., je zaradi kuge slinovke prepovedan.
—Kramarski in živinski semenj v Postojni dne 18. oktobra t. 1, se ne vrši, ker ga je c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni prepovedalo.
—	Ustrelil se je v Amstettenu generalni major Viljem Pichler, ki je poveljeval od izbruha vojske dalje ujetniškemu taboru v Hartu pri Amstettenu. Pichler je bil nevarno bolan.
—	Za poštarja v Štore je bil na lastno prošnjo premeščen c. kr. poštar Ivan Re-bernik.
Iz učiteljske službe. Namesto k vojakom vpolicanega učitelja Jožefa Primožiča je imenovana za suplentinjo v Sorici bivša prov. učit. v Repnjah Marija Žerjav; namesto učiteljice Zofije Grundner, ki je dobila dopust v svrho študij, je imenovana za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Tržiču abs. učit. kand Frančiška Mrak; namesto k vojaškom odišlega nadučitelja Alojzija
Koprivec je imenovana za suplentinjo na dvorazrednici v Selcah abs. učit. kand. Katarina Milač. Za suplentinjo na deški ljudski šoli v Tržiču je imenovana bivša poizk. kand. na ljudski šoli v Kranju Angela Hafner in za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Tržiču Margareta Lilleg, bivša suplentinja na ljudski šoli v Radovljici. — Ckr. deželni šolski svet je vzel na znanje izstop kateheta Tomaža Klinarja, učiteljice s! Kajetane Košir in s. Bernarde Kržišnik ter vstop kateheta Ludvika Le-derhas, vadnične učiteljicc s. Angele Ba-hovec in s. Marije Šolar na zasebnem učiteljišču pri Uršulinkah v Škofji Loki.
Umrl je bivši srbski poslanik v Carigradu, sorodnik kralja Petra dr. Jaša Ne-nadovič, glavni voditelj zarote proti umorjenemu kralju Aleksandru in kraljici Dragi.
Z ozirom na sbbe poštne zveze naročite takoj srečke „Slo venske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
Ilaiijani in nastop Bolgarije.
Lugano, 13. oktobra. Nastop Bolgarije v vojski proti Srbiji je italijansko časopisje oropal zadnjih iluzij. »Tribuna« piše v uvodnem članku s trpkim zasmehovanjem o očividni slabosti štirisporazuma, ki hoče proti Avstrijcem in Nemcem z besedami in topim mečem braniti pot v Carigrad. »Avanti« previdno namigava, da bo predor nemških čet skozi timoško ozemlje odločil vojni položaj in prinesel mir. V deželi naj se nihče ne čudi, če bodo Srbi opustili boj, ki je za nje smrtno nevaren in brez vsake nade na zmago.
Turčija v vojski.
i URŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 12. oktobra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča. Dardanelska fronta: Naša artiljerija je obstreljevala sovražni tabor pri Bujuk-Kemikli in mu zadala velike izgube. Pri Ariburnu in Sedilbahru slaboten infanterijski in artiljerijški dvoboj in obojestransko metanje bomb. Dne 10. oktobra smo sestrelili sovražno letalo vzhodno od E1 Ariša. Letalo smo zaplenili, posadko pa ujeli. Sicer nič važnega.
LjuDijanske novice.
lj Mestna elektrarna ljubljanska je
bila že zadnja leta pred vojsko v zimskih večerih tako obtežena, da se je pričelo misliti na povečanje strojnih naprav. Letos pa se je poleg raznih tržaških uradov s številnim uradništvom naselilo v Ljubljani polno vojaških bolnišnic in drugih vojno-eraričnih pisarn, delavnic, skladišč itd., ki so vse električno razsvetljene in uporabljajo električni tok tudi za gonilno silo. Poleg tega je nastalo v jeseni pomanjkanje petroleja, vsled česar je tudi tako občinstvo, ki se tekom 18letnega obstoja mestne elektrarne ni zanimalo za električno j luč, začelo v ogromnem številu naročati električne inštalacije. Tekom jeseni letos se je elektrarni priklopilo že preko 200 novih privatnih konzumentov in ravno ta-liko jih še čaka na električno luč. Tega velikanskega navala pa ljubljanska elektrarna ne prenese, ker parna naprava ne zadošča več in se tudi v sedanjih časih povečati ne more. Upravni odbor mestne elektrarne je za sedaj sklenil, da se bodo nadaljne privatne ,inštalacije izvrševale v posebnega ozira vrednih slučajih, med tem ko se vse druge napeljave odložijo na poznejši čas. Poleg tega se občinstvo opozarja, da zlasti v trgovinah, pisarnah in delavnicah, kjer se luč rabi samo do b. ali
7. zvečer, ko so eleklrarniški stroji najbolj obteženi, kolikor mogoče štedi z električnim tokom, Reklamne razsvetljave in razkošna luč v izložbah se mora omejiti in električni motorji v večernih urah do 7 ure naj mirujejo. Ako bi ta opomin ne zadoščal, tedaj bo mestna elektrarna pri-morana sama reducirati privatnikom porabo električnega toka v večernih urah. Zamudnim plačnikom pa se bo tok odvzel Vojaškim zavodom se potrebno množino električnega toka, ki že presega ekvivalent 10.000 normalnih žarnic, mora oddajati, dolžnost prebivalstva jc torej, omejiti se na najpotrebnejšo razsvetljavo, da nc bo potreba izdajati strožjih odredb.
lj Iz ruskega ujetništva na potu proti domu. Ključavničarski pomočnik Fran Skalar, rojen 21. jan. 1882 v Ljubljani tei pristojen v Št. Vid nad Ljubljano, oče štirih otrok v starosti od 4—8 let, ki je bil zaposlen pri tvrdki Žabkar, je bil vpoklican takoj začetkom mobilizacije ter bil na nogi ranjen in ujet v prvotnih bojih na ruskem bojišču. V Rusiji so mu nogo odrezali in ga z drugimi za vojsko nesposobnimi ujetniki poslali domov. Mož je seclaj, kakor je sporočil svoji ženi, že na Dunaju, kjer mu bodo napravili umetno nogo, da si bode zamogel po danih mu močeh služiti svoi kruh in preživljati svojo družino.
lj Pričetek šolskega leta 1915/16 na šišenski deški in dekliški osemrazrednici \ Ljubljani. Na šišenski deški in dekliški osemrazrednici v Ljubljani se prične šolsko leto 1915/16 z vpisovanjem v ponedeljek, dne 18. in v torek dne 19. oktobra t. 1. v bivši občinski hiši vselej od 8. dc 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Druge podrobnosti se izvedo pri vpisovanju samem.
Italijanska služba božja v Ljubljani. Pri Uršulinkah se vsak dan vrši italijanska služba božja s pridigo za številne tukajšnje primorske pribežnike. Govore ima goriški veroučitelj profesor dr. Fogar.
lj. Pogreša se narednik 27. dom. peš* polka Robert pl. V e s s e 1, ki je 16. marca odšel na bojišče in od takrat ni poslal nobene vesti. Vessel je bil pred odhodom na bojišče zaposlen v pisarni Rdečega križa v Ljudskem domu.
lj Sestanek zdravnikov od sedaj naprej vsak petek v restavraciji »pri Roži«. Prvi sestanek v petek 15. oktobra ob 8. uri zvečer.
lj Za »Rdeči križ« nam je izročila danes pisarna dr. Pegana znesek 15 K, kot del poravnave na kazensko tožbo gospoda župnika Baloha v Zagorju proti Matiji Fa-turju, županu v Zagorju.
lj Ukradeno je bilo v sredo zvečet med 6. in 7. uro v veži Katoliške tiskarne rabljeno in črno pobarvano kolo. Komur je kaj o tem znanega, naj sporoči državni policiji.
lj Tedenski, izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. oktobra do 9. oktobra 1915. Novorojencev je bilo 20, mrtvorojencev 2; umrlih 15: za jetiko 4 (med njimi 2 tujca), za različnimi boleznimi 11. Izven zgoraj omenjenih umrlih je še bilo naznanjenih 8 vojakov za trebušnim legarjem in 4 vojaki za grižo. Za kolero ni nihče umrl. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatico 2 vojaka, za tifuzom 229 vojakov in 1 tujec iz druge občine, za grižo 42 vojakov, za kolero ni nihče obolel, za vratico (aifte-rijo) 1 vojak in 1 otrok domačin.
Meži in liom&až m nos.
London, 12. oktobra. (K. u.) V zbor* niči je izjavil Grey, da misli vlada bomba-ževino in druge izdelke iz bombaža proglasiti za blago, katero se rabi pri izdelovanju razstrelilnih sredstev in bo prepovedala izvoz takega blaga v dežele, ki mejijo na Avstrijo in Nemčijo.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
, SANATORIUM^MONA)
ZA-NOTJRANuE-IN-KIRUpGICNE-BOLEZNI. i •PORODNIŠNICA.
[SEPmRAyNTCPRTO3J-DRFR.DERGANC1
'(ŽELODČNA TINKTURA /#\RAZP0Š!UA
J lekarnarja PICCOLfja v Ljubljani
\£T rtjd \«\w.v
POPOVZETJO
WT 1 steklenica 20 Dinar]eu. "Wffl
Naročila po p.ovsetjL
STr&n B.
SLOVENEC, Hne 14. oktoBra 1915.
SfeT. 235.
Sprefme se takoj
za boljšo stalno delo pri Ivana Stopica v Dobu pri Domžalah.	2106
Dekla nilekarica
Sprejme se takoj pridna dekla z dežele za
prevažanje mleka s konjem v Ljubljano. Naslov pove uprava lista pod št. 2106, ako se priloži znamka za odgovor.	2106
Iščem poštenega, zanesljivega
2108 frigaves, tfupška al. 2 Ljubljana.
Gospodična išče v mestu ali pa izven mesta v
ter priprosto hrano. Ponudbe na upravo lista pod »Domačinka«.	112
28 lel star, špecerijske stroke, ter deželnih pridelkov, z večletno prakso, žeii službe v kaki večji trgovini v mestu ali deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s 1. novembrom ali pozneje. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 2110.
in to nemudoma storite,.
1 srečko avstriiskena rdaCana križa
Mesečni obrok za vseii pet srečk ozir. d o d itn ih listov sama 5 kron
Žnpno upraviteljstvo v Javorju na Koroškem 2079	išče
Tisti, ki se za to službo hoče potegovati, naj se obrne na župni urad v Javorju pri Črni na Kor.
Kupujemo:
Vole, telice in prašiče za klanje. Klavna živina se vzame tudi v zameno za plemenske krave dobre mlekarice. Kup mo tudi 10 brejih
svinj, plemeaske prasce in bel= gijske zajce.
1'onudbe je pošiljati
VnovčevaSnicl za živino v Ljubljani, 2114	Dunajska cesta 29.
Namizna jabolka
od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga štanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino iaholenilf, suhe eešpJie, ter nova zdravilna kisla voda ,Sliva4 vrelec.	2035
Sprejme se takoj izurjeni	2062
v
■adP/

ki se razume tudi na elektriko. Kje pove uprava lista pod št. 2062.
w
1 srečko ogrsk e p a rdečega križa 1 srečko t>utlimpes>mske bazilike 1 o o a it-- i Ust 3° o zemli. srečk iz lei.i 1C80 1 dobitni list 4°. p ogrsf. Iiip. srečk iz I.1SS4 - 12 žrebanj vsako le;o, glavni dobitki 630.000 kron
^©fesU© igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frakov ^upsiiisma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno :
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
vselil vrst in vsako množino
cenah
O
>9 F
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.

ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R, STERMECKI, Celje štev. 20, Štajersko.	1621
2075
II 3*01
m « 938
IT
kupi v vsaki množin7
Cena po dogovoru.
sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za
51/ 0 2 0
in odobri podpisovalcem po! odstotka od razglašene podpisne cene.
Deželni dvorec
Gosposka ul. 2.
Afodni salon	2200
St u ch I i -Masch ke Osebno i3brane
Ljubljana	novosii z ®unaJa
' '	Priporoča: največjo 130ero
Židovska ulica it. 3	dvorski
trg 1. klobukov 30 dame in deklice kakor tudi bogato 30-logo Žalnih klobukov.
Solidno blago.
3H&F Popravila tolno tn vestno.
Zunanja naroiila na ijblro 3 obratno poito.
Prijnane nijfa cen«,
Št. 16310.
Someščani!
Ko obhaja presvetli cesar in Najvišji naš gospod, obdan t udanostjo in ljubeznijo avstrijskih narodov, svoj 85. itnendan, ko ztnagonosno plapolajo črno-žolti prapori na novih bojiščih, stopa pred Vas domovina, da ji preskrbite sredstev za vojne potrebe ter ustvarite tako podlago za končno zmago. Ne samo dolžnost, temveč tudi čast vsakega Ljubljančana zahteva, da se pri tej priliki s polnim srcem in s polno roko oklene ljubljene svoie domovine ! Ljubljana, kateri je bilo dostikrat v ponos, dajati dobre vzglede mestom na jugu, bodi tudi pri tej priliki prva, ki pokaže, da, kar se tiče domoljubja, ne ostaja za nobenim drugim avstrijskim mestom !
Podpisujte torej v najizdatnejši meri tretje vojno posojilo!
Nikdo, ki količkaj zmore, naj se ne skrije v kot, vsak naj si je v svesti noS in dan Ja nas zove domovina, s katero stojimo in pademo !
V Ljubljani, dne 6 oktobra 1915.
2111
Župan:
Dr, Iva« Tavčar.
laso¥ni odda!
1965
podružnica v
= Suboiici Szafcatka, Ogrska. ~
Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler je kaj zaloge in se ne dvignejo dnevne cene, tf za gotov ^ienar: "TB6
Santos Superior kavo za ceno po.......K 380" —
Santos Prima .................„ 390-—
Guatemala GA................... 430-—
Costarika CA Matagalpa MA
490 — 520- —
Biser (Perl) PA................. 520 —
Bibera Lampong Bibera Tel1ichery . . . .
Holland. kima......
Marseiile milo 72% . . . Vanille čokolade . . . . Olja čistega maslinovega Olja Sesam Jaffa . . . . Kašicc A'10.......
325- -335 — 145-— 192 — 440'— 450 — 480 — 105-
Prima og. salame...............„ 1100 —
i«r vse cesie se mmznin za 100 kg od skladišča Szabadka v Izvirnih zavojih, omotih. zafcollh ali
sodih.
Naročila se izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjše naročbe v poštnih zavojih po 5 kg po povzetju se tudi sprejemajo, izvršuje jih pa bankin veletržec s 5% nabitka. -r- Pri bančnem veletržcu se more dobiti po 5 kg tudi I. celi glace riž za ceno po K3'20, in I.a Rangon celi riž za ceno po K 2-80 za 1 kg.
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
ItSESlu	T
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu.
Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
i^uaju iiouzorcij »Slovenca«.
Tlak: »KatolUke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiet Gostinčar, državni uusiuuue.