—   103   —
  Dopis iz Celjovca.
V 44. listu ;?Slovenije" beremo dopis iz Ce-Ijovca, v kterim se dve za vsaciga rodoljuba veseli ilovici znajdete. Perva zadene začasniga poglavarja koroške kronske dežele, barona Schloissniga **)j ki se pri vsaki priložnosti resničnima prijatla slovenskima naroda skazuje, in se je spet unidan, ko so bili vodja in učeniki bogoslovstva pri njem, tako prijazno zastran slovenšine pogovarjal, tako ljudomilo govoril od dobrima slovenskima naroda na Koroškim, kteriga lahko za-stopi ***), inje stako serčnimi besedami obljubil sker-
**) De je bilo gosp. baronu Schloissnigu za slovenski jezik že dolgo resnično mar, se očitno iz tega vidi, de že v letu 1843 gosp. barona, ko je bil še v Ljubljani svetovavec pri deželnim poglavarstvu, najdemo med naročniki »Novic«, ktere je pridno bral.
**#) Kaj bo nek gosp. Milonik k temu rekel, ki je  unidan v odboru deželniga zbora  v Celjovcu   čudoviti  predlog storil, de naj bi se za koroške Slovence  postave in uradni ukazi v koroško-slovenski m posloveniti dajale,   >ker (liort, hort!) krajnsko-slovenski, v kterim so dozdaj postave in ukazi izhajali, veči del ljudstva ne zastopi.« Prosimo gosp, Milonik a poprašati: ali prosto ljudstvo nemški ga naroda popolnama razume nemške postave?   postavimo,   kaj je:   constituirender Reichstag,    absolute   Stimmenmehrheit? Petitionsrecht, Census, Presse, actives Wahlrecht, passives Wahlrecht in sto in sto enacih besedi.   Kdo bo tedej tako učenost od  prostiga Slovenca terjal!!  In  če Slovenec po tem pravi, de ne razume postav in ukazov, kdo ho zavoljo tega nedolžni jezik dolžil, de je on tega kriv! — Na zadnje bo še kdo svetoval, de naj se za proste Nemce na Koroškim, na Štajarskim, na Avstrijanskim i. t. d. v njih jezikih piše, ker jo vsi inako zavijajo, in pisemskiga jezika (Schrift-sprache)   ne razumejo!    Ravno   tako   bi  utegnili   Bohinci, Ribničanje, Ločanje,   Pivčanje,   Poljanci,   Terž-čanje i. t. d. terjati,vde naj se vsakimu po svoje piše. Bog nam daj dobro!   Če bi po tacih svetih hodili, ne bomo delječ prišli.                                                   Vredništvo.
beti tudi za potrebe Slovencov, de so si pričijoči Nemci in nemškutarji  domu  grede  v   ušesa   šeptali:   „kaj  je t6 ?   temu je ja  več  za  Slovence,  kakor za Nemce". Modri gospod spozna, de imajo vsi narodi edine pravice,  in  de veči potrebi  gre   tudi  veci in  hitrejši skerb in pomoč, in de če se eni mu narodu da, kar mu gre, se za tega volja ne krati drugimu njegova pravica.   Nemci imajo že narodske učilnice,  Slovenci imajo še protinarodske — nemške ; Nemci imajo nemške urade (Behorden), Slovenci imajo še nemške; Nemci imajo že nemško šolsko svetovavstvo ,   kdaj bojo  dobili Slovenci slovensko? i. t. d.   Slava tedaj tacim možem, ki si prizadevajo,  de se bo Cesarjeva  beseda v resnici in tako spolnila, kakor so Cesar ukazali brez okrajšanja narodskih pravic ! — Druga veselica zadene šolsko reč. „Vodja tako  imenovanih   normalih   šol gosp.   Wencel Kiihnel   spozna  za   dobro,  v  prihodnjim  šolskim letu učence tako razdeliti, da bojo v enim oddelku (Abthei-lung) Nemci se nemško, v drugim pa Slovenci slovensko učili. Potrebno je to, in tudi lahko izpeljati, ako se bojo po razmeri enakopravnosti nove šole osnovale. Se ve, da ima gosp.   vodja   v   nemškim   šolskim   sve-tovavstvu veliko hudih nasprotnikov; kader je leto svoje mnjenje pervikrat razodel, so neki trije gospodje, kteri bi imeli vsi po  pravici slovensko  znati, ali besedice ne znajo  ^diocezanski  šolski  ogleda  in  obadva kateheta!!) hudo na njega planili   in terdili, da to ne more biti in tudi ne bo. Vodja pa misli pri svojim planu ostati, in ministerstvo   poprašati;  bomo vidili,   kaj bo? Bog bo dal pravici svojo moč! Mislim, da še vprašanja ministerstva pri ti reči ne bo treba;   bomo ja dobili za božjo voljo enkrat šolsko svetovavstvo, v kterim bojo slovenske šole po slovenskih rodoljubih nadomestovane."
—   104   —