ISSN 2232-4798 IC Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010 www.ivz.si EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA Ljubljana, september 2011 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=105&pi=5& 5 id=788& 5 PageIndex=0& 5 groupId=155& 5 ne wsCategory=& 5 action=ShowNewsFull&pl=105-5.0. Za izdajatelja: Marija SELJAK Uredniki: Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek Leto izdaje: 2011 Oblikovanje in spletno urejanje: Mateja Blaško Markič, Maja Praprotnik Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Kraigher, Alenka, 1950- Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010 / Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek. - Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2011 ISSN 2232-4798 1.Sočan, Maja 2.Klavs, Irena 3.Frelih, Tatjana 4.Grilc, Eva 5.Grgič Vitek, Marta 2 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Predgovor Inštitut za varovanje zdravja je odgovoren za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in za vzdrževanje baze podatkov o okoli 75 prijavljenih nalezljivih boleznih. Poleg tega je odgovoren za posredovanje podatkov najmanj o 46 nalezljivih boleznih, navedenih v Odločbi 2002/2,3/EC in Odločbi 2003/534/EC) ter o SARS, WNF (West Nile Fever) in aviarni influenci v ECDC. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni je zasnovano tako, da zagotavlja sprotno pridobivanje kakovostnih podatkov o pojavljanju nalezljivih bolezni v Sloveniji in predstavlja osnovo za sprotno ocenjevanje razmer in tveganj kakor tudi za oceno trendov. Pridobljene informacije predstavljajo podlago za oblikovanje smislenih in sorazmernih javno-zdravstvenih ukrepov, za evalvacijo izvedenih ukrepov in preventivnih programov ter za oblikovanje politike in novih programov, še zlasti cepljenja. Z zbiranjem tedenskih podatkov na vzorcu slovenske populacije o obiskih na primarni ravni zagotavljamo spremljanje pojava virusa influence in drugih akutnih respiratornih okužb, ki ogrožajo javno zdravje. Podatki se pridobivajo v realnem času in so podlaga za informacijo odločevalcem, strokovni in splošni javnosti. Na osnovi real-time podatkov ocenimo tveganje in opredelimo javno-zdravstvene ukrepe. Zaznavanje pojava respiratornega sincicijskega virusa v realnem času so osnova za svetovanje glede pričetka in konca aplikacije palivizumaba otrokom s povečanim tveganjem za zapleten potek RSv okužbe. Preučevanje trendov pojavljanja gripi podobne bolezni in RSV v Sloveniji bo omogočilo izboljšano napovedovanje sezonskega pojava respitarornih virusov. Epidemiološko in laboratorijsko spremljanje predstavlja tudi podporo programom eliminacije ošpic in kongenitalnih rdečk, eradikacije otroške paralize ter zoonoz. Omogoča tudi pripravo smernic za obravnavo dogodkov, ki pomenijo tveganje za javno zdravje, za posamezne hude bolezni, izbruhe nalezljivih bolezni in druge nenavadne dogodke kot so zbiranja množic ob velikih športnih, kulturnih in drugih prireditvah. V prvi polovici leta 2010 se je posvečalo veliko pozornosti pandemiji gripe, ki je z 10. avgustom 2010 prešla v po-pandemsko obdobje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča nadaljevanje spremljanja respiratornih obolenj in sledenje kroženja virusov influence ter zaznavanje morebnitnih sprememb njihovih lastnosti. Priporoča vsakoletno cepljenje proti gripi za ogrožene skupine in poudarja potrebo po zagotovitvi dobre zdravstvene oskrbe za morebitne obolele s pandemskim virusom. Inštitut za varovanje zdravja je izdal priporočila naj se še naprej spodbuja izvajanje osnovnih higienskih postopkov. Priporočil je tudi, da se posodobijo splošni načrti pripravljenosti in odzivanja v ustanovah in delovnih organizacijah v celi državi. Namen tega je, da se zagotovi zadostna pripravljenost na dogodke, ki se lahko pojavijo v večjem številu ali pa nepričakovano ter pomenijo resno grožnjo zdravju s prizadetostjo vseh segmentov družbe. Varovanje zdravja prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi zahteva vzpostavljeno partnerstvo s povezovanjem strokovnjakov različnih strok in resorjev ter sodelovanje s širšo skupnostjo in drugimi državami. Izjemnega pomena je komunikacija s strokovno in splošno javnostjo. Zahvala vsem, ki so v letu 2010 posredovali podatke o nalezljivih boleznih, sporočali o kopičenju primerov in o izbruhih ter sodelovali pri obvladovanju in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni ter sodelovali pri uresničevanju preventivnih programov. Prim.doc.dr. Alenka Kraigher Predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja 3 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Kazalo 1 UVOD......................................................................................................................9 PRIJAVLJENE NALEZLJIVE BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010..............................................................10 DESET NAJPOGOSTEJE PRIJAVLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI................................................................11 IZBRUHI NALEZLJIVIH BOLEZNI.....................................................................................................12 UMRLI ZARADI PRIJAVLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010.........................................12 2 EPIDEMIOLOGIJA PRIJAVLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI, 2010................................ 13 2.1. RESPIRATORNE NALEZLJIVE BOLEZNI.............................................................16 Maja SOČAN, Maja PRAPROTNIK, Katarina PROSENC TRILAR, Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ SEZONSKA GRIPA IN DRUGE AKUTNE OKUŽBE DIHAL V SEZONI 2010/2011 ................................................ 16 VIROLOŠKO SPREMLJANJE...........................................................................................................18 LABORATORIJSKO SPREMLJANJE RESPIRATORNEGA SINCICIJSKEGA VIRUSA...............................................19 LEGIONELOZA..........................................................................................................................20 TUBERKULOZA........................................................................................................................21 NORICE..................................................................................................................................22 PASAVEC (HERPES ZOSTER).........................................................................................................23 ŠKRLATINKA...........................................................................................................................24 2.2. SPOLNO PRENESENE BOLEZNI IN OKUŽBA S HIV................................................25 Irena KLAVS, Tanja KUSTEC , Zdenka KASTELIC, Marta GRGIČ VITEK SPOLNO PRENESENE OKUŽBE.......................................................................................................25 SPOLNO PRENESENA KLAMIDIJSKA OKUŽBA......................................................................................26 GONOREJA.............................................................................................................................27 SIFILIS...................................................................................................................................28 GENITALNE BRADAVICE..............................................................................................................29 HEPATITIS B ...........................................................................................................................30 DRUGI HEPATITISI.....................................................................................................................31 OKUŽBA S HIV.........................................................................................................................32 DIAGNOSTICIRANI PRIMERI..........................................................................................................32 DELEŽ OKUŽENIH V SKUPINAH Z RAZLIČNIMI TVEGANIMI VEDENJI..........................................................37 2.3. ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI IN ZOONOZE...................................................39 Eva GRILC , Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI (ČNB)..........................................................................................39 GASTROENTEROKOLITISI NEZNANE ETIOLOGIJE................................................................................41 TIFUS....................................................................................................................................42 AKUTNI HEPATITIS A.................................................................................................................42 OSTALE ČREVESNE OKUŽBE.........................................................................................................43 ZOONOZE...............................................................................................................................44 SALMONELA............................................................................................................................44 PRIMOIZOLACIJA SALMONEL PRI LJUDEH.........................................................................................46 KAMPILOBAKTER......................................................................................................................47 ROTA VIRUS IN NORO VIRUS..........................................................................................................49 E. COLI..................................................................................................................................50 VNESENI PRIMERI SALMONELNIH, KAMPILOBAKTERSKIH, ŠIGELOZNIH OKUŽB IN OKUŽB Z E.COLI V OBDOBJU OD JANUARJA DO DECEMBRA 2010....................................................................................................52 ŠIGELA..................................................................................................................................52 4 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 BOTULIZEM ............................................................................................................................53 LEPTOSPIROZA........................................................................................................................53 LISTERIOZA............................................................................................................................54 HEMORACIČNA MRZLICA Z RENALNIM SINDROMOM (HMRS)....................................................................55 EHINOKOKOZA.........................................................................................................................56 TULAREMIJA...........................................................................................................................56 BRUCELOZA............................................................................................................................57 VROČICA Q.............................................................................................................................57 DERMATOFITOZE (MIKROSPORIJA, TRIHOFITIJA IN DRUGE)..................................................................57 2.4. TRANSMISIVNE NALEZLJIVE BOLEZNI..............................................................59 Maja SOČAN, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Maja PRAPROTNIK, Marta GRGIČ VITEK KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME).............................................................................................59 REZULTATI POIZVEDOVANJA PRI ZBOLELIH ZA KLOPNIM MENINGOENCEFALITISOM V LETU 2010....................61 LYMSKA BORELIOZA..................................................................................................................61 DENGA..................................................................................................................................63 MALARIJA...............................................................................................................................63 2.5. BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM...............................................66 Marta GRGIČ VITEK, Maja PRAPROTNIK, Katarina PROSENC, Metka PARAGI, Alenka KRAIGHER RDEČKE.................................................................................................................................66 OŠPICE..................................................................................................................................67 VROČINSKA BOLEZEN Z IZPUŠČAJEM..............................................................................................67 MUMPS..................................................................................................................................68 OTROŠKA PARALIZA..................................................................................................................69 OSLOVSKI KAŠELJ.....................................................................................................................69 TETANUS...............................................................................................................................71 INVAZIVNE PNEVMOKOKNE OKUŽBE.............................................................................................71 INVAZIVNE OKUŽBE, POVZROČENE Z BAKTERIJO HAEMOPHILUS INFLUENZAE............................................72 INVAZIVNE OKUŽBE, POVZROČENE Z BAKTERIJO NEISSERIA MENINGITIDIS................................................72 2.6. VNESENE (IMPORTIRANE) BOLEZNI.................................................................72 2.7. DRUGO Prijavljeni primeri CJB, Slovenija ......................................................73 Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER 2.8.Izbruhi...........................................................................................................74 Nuša ČAKŠ JAGER, Mateja BLAŠKO MARKIČ , Tatjana FRELIH PRIJAVLJENI IZBRUHI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO NAČINU PRENOSA..........................................................74 PRIJAVLJENI IZBRUHI GLEDE NA POVZROČITELJA..............................................................................77 PRIJAVLJENI IZBRUHI GLEDE NA MESTO POJAVA...............................................................................77 ŠTEVILO IZBRUHOV PO REGIJAH...................................................................................................78 3 ZAKLJUČEK............................................................................................................. 79 4 PRILOGE.................................................................................................................81 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENČNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2010.........83 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2010...........................86 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2010..............................................90 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2010.............................................93 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2010.............................97 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2010............................................97 5 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRÜA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI V LETU 2OlO Kazalo slik Slika 1 Število prijav in hospitalizirani zaradi nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 -2010........................................................... 11 Slika 2 Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010............................................................................ 12 Slika 3 Incidenčne stopnje GPB, število pozitivnih in negativnih vzorcev testiranih na influenco A H1v v sezoni 2010/2011 ............... 16 Slika 4 Sprejemi bolnikov s potrjeno pandemsko gripo v slovenske bolnišnice, po tednih v sezoni 2009/2010 in 2010/2011 .............. 17 Slika 5 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo, v sezoni 2009/2010 in 2010/2011 ................................................................................................................................................................. 17 Slika 6 Virološki podatki o kroženju influence v Sloveniji v sezoni 2010/2011 ......................................................................... 18 Slika 7 Deleži influence tipov A in B, v sezoni 2010/2011 .................................................................................................... 18 Slika 8 Deleži influence tipov A in B pri hospitaliziranih bolnikih, v sezoni 2010/2011 ............................................................... 18 Slika 9 Okužbe z različnimi respiratornimi virusi v sezoni 2010/2011..................................................................................... 19 Slika 10 Okužbe z različnimi respiratornimi virusi pri hospitaliziranih bolnikih v sezoni 2010/2011 ............................................. 19 Slika 11 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v sezoni 2010/2011 ...................................................................................................20 Slika 12 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji po mesecih v letu 2010..............................................................................21 Slika 13 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji od 1996 do 2010......................................................................................21 Slika 14 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2010.............................................................................................22 Slika 15 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2010..................................................................................23 Slika 16 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2001-2010...........................................................................................................................................25 Slika 17 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010..................26 Slika 18 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010........................................................28 Slika 19 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010............................................29 Slika 20 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010 .........................................30 Slika 21 Prijavljeni primeri kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2001 - 2010...........................................................31 Slika 22 Diagnostii Slika 23 Diagnostii Slika 24 Diagnostii Slika 25 Diagnostii Slika 26 Diagnostik Slika 27 Diagnostii Slika 28 Diagnostii 2001-2010 icirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnozi aidsa, Slovenija, 2001-2010..........................................32 icirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, Slovenija, 2001-2010...........................................33 icirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, Slovenija, 2001-2010...........................................34 ■icirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HIV glede vrste partnerjev, Slovenija, 2001-2010..................34 icirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2001-2010...........................................35 icirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnozi, Slovenija, 2001-2010......................................35 icirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi glede na starost ob diagnozi, Slovenija, ■ 35 Slika 29 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2001-2010............................................................................36 Slika 30 Pozne diagnoze okužbe s HIV, Slovenija, 2001-2010................................................................................................36 Slika 31 Pozne diagnoze okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 2001-2010 ................................37 Sjika 32 Trend vseh prijav ČNB (A00-A09 In B15) in ČNB neznane etiologije (A09, A04^9, A05^9, A08A), treh najpogostejših opredeljenih ČNB v zadnjih 10 letih (salmoneloz (A02), rotaviroz (A08M) in kampilobakterioz (A04^5)) ter ČNB, prijavljenih kot druge opredeljene ČNB (A04^8, A05^8, A083, A08^5), Slovenija, 2001 - 2010...................................................................................................40 Slika 33 Specifična prijavna incidenca obolelih zaradi ČNB neznane etiologije (A09, A04^9, A05^9, A08A), po spolu in starosti, Slovenija, 2010...........................................................................................................................................................41 Slika 34 Specifična prijavna incidenca ČNB neznane etiologije po regijah, Slovenija, 2009 -2010................................................42 Slika 35 Prijavljeni primeri ostalih črevesnih okužb, Slovenija, 2006 -2010............................................................................43 Slika 36 Primerjava krivulje ČNB neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2010...................................44 Slika 37 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2006 -2010 .............................................................................45 Slika 38 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2009 - 2010, ter 10-letno povprečje ■ 48 Slika 39 Vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2009 -2010............49 Slika 40 Rota in kalicivirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2010...........................................................................50 Slika 41 Prijavljeni primeri E^coli po mesecih, Slovenija, 2009 ter povprečje 2001 -2010..........................................................51 Slika 42 Prijavljeni primeri šigeloz po mesecih, Slovenija, 2006 -2010...................................................................................53 Slika 43 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2001 -2010.........................................................54 Slika 44 Prijavljeni primeri listerioze in število umrlih med prijavljenimi primeri, Slovenija, 2001 -2010.....................................54 Slika 45 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom glede na bivališče, Slovenija, 2001 - 2010.........................................................................................................................................................................55 Slika 46 Primeri HMRS po začetku nastopa bolezni, Slovenija, 2010.......................................................................................55 Slika 47 Primeri ehinokokoze po prijavi v sistemu nacionalnega spremljanja, po mesecih, Slovenija, 2010....................................56 Slika 48 Specifična prijavna incidenca primerov dermatofitoze po regijah, Slovenija, 2010........................................................58 Slika 49 Incidenčne stopnje KME po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2010.....................................................................60 Slika 50 Prijavljeni primeri KME po mesecu obolenja, Slovenija, 2008 -2010........................................................................... 60 Slika 51 Specifična prijavna incidenca Lymske borelioze in KME po regijah, Slovenija, 2010.......................................................62 Slika 52 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2008 -2010..................................................................... 62 Slika 53 Starostna porazdelitev bolnikov z malarijo v 10-letnem obdobju (2001- 2010), Slovenija...............................................64 Slika 54 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih, Slovenija, 2001 -2010......................................................................... 64 Slika 55 Prijavljeni primeri ošpic v Sloveniji od leta 1948 do 2010........................................................................................67 Slika 56 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1966 - 2010 ................................................................................................ 68 Slika 57 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2010...............................................................................70 Slika 58 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2006 -2011 ........................................................ 70 Slika 59 Prijavljeni primeri tetanusa in umrli zaradi tetanusa, Slovenija, 2001 -2010............................................................... 71 Slika 60 Invazivni izolati bakterije Streptococcus pneumoniae po regijah v letu 2010................................................................72 Slika 61 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, Slovenija, 2006 -2010 .......................................................... 76 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Kazalo tabel Tabela 1 Prijavljene nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 - 2010............................................................................... 10 Tabela 2 Hospitalizirani zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010..........................................10 Tabela 3 Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2009 -2010................................................... 11 Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2006 - 2010................................................................ 12 Tabela 5 Specifična prijavna incidenca prijavljenih primerov tuberkuloze, Slovenija, 2010...........................................22 Tabela 6 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2006 - 2010 ....................................................................................22 Tabela 7 Specifična prijavna incidenca noric po spolu in starosti, Slovenija, 2010......................................................22 Tabela 8 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2010...............................................................................23 Tabela 9 Prijavljeni primeri herpes zostra po regijah, Slovenija, 2010.....................................................................23 Tabela 10 Specifična prijavna incidenca herpes zostra po starosti, Slovenija, 2010.....................................................23 Tabela 11 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija, 2006 -2010.............................................................................24 Tabela 12 Delež okuženih s spolno preneseno okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis med 18 in 49 let starimi prebivalci, Slovenija, 2010............................................................................................................................................27 Tabela 13 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2006 - 2010..................................31 Tabela 14 Delež okuženih med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pacienti s spolno prenesenimi okužbami in nosečnicami, Slovenija, 2001-2010.........................................................................38 Tabela 15 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 -2010...............................................39 Tabela 16 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010..........................................................41 Tabela 17 Prijavljeni primeri hepatitisa A, Slovenija, 2006 - 2010 ..........................................................................42 Tabela 18 Prijavljeni salmonelni enteritisi po mesecih, Slovenija, 2001 - 2010...........................................................45 Tabela 19 Salmonele po povzročiteljih, incidenčna stopnja, Slovenija, 2010..............................................................46 Tabela 20 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2001 - 2010 ................................47 Tabela 21 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2001 - 2010....................................48 Tabela 22 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2010..............48 Tabela 23 Hospitalizirani zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2006 -2010 .........................................49 Tabela 24 Prijavljeni primeri E.coli po tipih, Slovenija, 2001 - 2010........................................................................51 Tabela 25 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca E.coli, po regijah, Slovenija, 2010...................................51 Tabela 26 Primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E.coli v letu 2010................................52 Tabela 27 Prijavljeni primeri šigel, Slovenija, 2006 - 2010....................................................................................52 Tabela 28 Prijavljeni primeri leptospiroze, stopnja incidence, po regijah, Slovenija, 2001 -2010 ..................................53 Tabela 29 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom po regijah, Slovenija, 2001 - 2010...................55 Tabela 30 Prijavljeni primeri ehinokokoze po regijah, Slovenija, 2001 - 2010............................................................56 Tabela 31 Prijavljeni primeri tularemije po regijah, Slovenija, 2001- 2010 ...............................................................57 Tabela 32 Prijavljeni primeri dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2006- 2010............................................................57 Tabela 33 Mesto kožne spremembe pri prijavljenih primerih dermatofitoze Slovenija, 2006 - 2010.................................58 Tabela 34 Prijavljeni primeri, incidenčne stopnje in umrli zaradi KME, Slovenija, 2006 - 2010.......................................59 Tabela 35 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje KME po regijah, Slovenija, 2009 - 2010..........................................59 Tabela 36 Prijavljeni primeri Lyme borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2006 - 2010.......................................61 Tabela 37 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca Lymske borelioze, Slovenija, 2009- 2010...........................61 Tabela 38 Prijavljeni primeri denge od leta 2001 do 2010.....................................................................................63 Tabela 39 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili z malarijo v obdobju od 2001 do 2010...............65 Tabela 40 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje rdečk, Slovenija, 2001 - 2010......................................................66 Tabela 41 Prijavljeni primeri rdečk po starosti do 14 let, Slovenija, 2001 - 2010........................................................66 Tabela 42 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2001 - 2010 ...................................................68 Tabela 43 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2006-2010..................................................69 Tabela 44 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2001 - 2010 .......................................70 Tabela 45 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, incidenčne stopnje, umrli, mortaliteta, Slovenija, 2001 - 2010 .............71 Tabela 46 Prijavljeni primeri CJB, Slovenija, 2006- 2010 ......................................................................................73 Tabela 47 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, Slovenija, 2006 -2010 ..........................................74 Tabela 48 Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka, Slovenija, 2006 - 2010................................................75 Tabela 49 Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po vrsti nosilca in vira okužbe Slovenija, 2010..........................................75 Tabela 50 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava, Slovenija, 2009 ......................................................................77 Tabela 51 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, povzročitelju in regijah, Slovenija, 2010...................78 7 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Seznam regij in drugih pomembnih kratic CE Celje GO Nova Gorica KP Koper KR Kranj LJ Ljubljana MB Maribor MS Murska Sobota NM Novo mesto RAVNE Ravne na Koroškem CDC ECDC EFSA EEA/EFTA EMEA IMI VURS Center for Disease Control and Prevention European Center for Disease Prevention and Control European Food Safety Authority European Economic Area/European Free Trade Association Evropska agencija za zdravila Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Veterinarska uprava Republike Slovenije 8 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRÜA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI V LETU 2OlO EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v letu 2010 Nalezljive bolezni so najpogostejše bolezni v populaciji. Ocenjuje se, da prebivalec letno enkrat do desetkrat zboli z akutno okužbo dihal in vsaj enkrat z akutno črevesno okužbo. Vse bolj pomembne in pogoste so transmisivne nalezljive bolezni, ki jih prenaša mrčes. Zaradi številnih potovanj po svetu so vse pogostejše tudi vnesene nalezljive bolezni, ki jih pri nas sicer nimamo. Nalezljive bolezni niso pomembne samo zaradi njihove pogostosti, temveč tudi zaradi možnih trajnih posledic. Agense, ki povzročajo nalezljive bolezni, povezujejo tudi s kroničnimi boleznimi kot reaktivni artritis, rana na želodcu, rakom, neplodnostjo ipd. Center za nalezljive bolezni IVZ preko zavodov za zdravstveno varstvo zbira podatke o nalezljivih boleznih, proučuje epidemiološke značilnosti in determinante, ocenjuje tveganja ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje. V Sloveniji prijavo nalezljivih bolezni predpisuje Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 33/06). Režim prijavljanja določa Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l. RS št. 16/99). Spremljanje nalezljivih bolezni v zadnjih letih pridobiva na pomenu. Številne mreže z mednarodnimi podatki ter sodelovanje v mednarodnih projektih omogočajo izmenjavo podatkov, zaznavanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in izbruhov mednarodnih razsežnosti. V letu 2010 smo prejeli 62128 prijav nalezljivih bolezni oziroma 10% manj kot v letu 2009 in za 1,3% manj kot je 5-letno povprečje. V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10: J12, J14-J18), ker so prikazani posebej. Letna stopnja obolevnosti, ocenjena na osnovi prijav, je znašala 3031,7/100.000 prebivalcev. Prijave karantenskih bolezni nismo prejeli, prav tako ni bilo prijav davice, otroške paralize, rdečk, antraksa ter stekline pri ljudeh. Po desetih letih odsotnosti, so se v letu 2010 v Sloveniji spet pojavile ošpice. Incidenčna stopnja ošpic je bila 0,98/1.000.000 prebivalcev. Tabela 1 Prijavljene nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 5-letno povprečje Št. Prijav 55459 65709 67491 68667 62128 63890,8 lnc./100.000 2771,4 3283,6 3342,1 3362,2 3031,7 3158,2 Tabela 2 Hospitalizirani zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010 10 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 1 Število prijav in hospitalizirani zaradi nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 - 2010 80000 70000 1 HOSPITALIZIRANI 60000 S £ 50000 2 CL g 40000 □ > < g 30000 20000 10000 0 2006 2007 2008 2009 2010 Število hospitaliziranih v letu 2010 (7062) je za 13,3% nižje od 5-letnega povprečja. Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni v letu 2010 predstavlja 89% vseh prijav nalezljivih bolezni v opazovanem letu. V zadnjih petih letih so na začetku seznama gastroenterokolitisi neznane etiologije, tonzilitisi in norice. Vrstni red ostalih bolezni v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 ostaja enak. Tabela 3 Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2009 - 2010 DIAGNOZA LETO 2009 LETO 2010 št. primerov Inc./100.000 št. primerov Inc./100.000 GASTROENTEROKOLITISI NEZNANE ETIOLOGIJE 11459 561,1 12176 594,2 TONZILITIS NORICE VIRUSNE ČREVESNE OKUŽBE LYMSKA BORELIOZA ŠKRLATINKA ZOSTER MIKROSPORIJA ŠEN STREPTOKOKNI FARINGITIS 9348 13060 457,7 10153 9087 495,5 443 4 5013 6304 639,5 245,4 308 7 5723 5003 279,3 244 1 4084 3196 199,9 3269 3236 159,5 157 9 3388 2452 156,5 167,8 120 1 3077 2321 150,2 113 3 1441 70,6 1160 56,6 Skupaj 59745 2925,3 55205 2694,0 Odstotek od vseh prijavljenih NB 87% 89% 11 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 2 Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010 GASTROENTERO-KOLITISI NEZNANE ETIOLOGUE 24% TONZI LITIS 18% STREPTOKOKNI FARINGITIS 2% MIKROSPORIJA SKRLATINKA LYMSKA BORELIOZA 9% VIRUSNE ČREVESNE OKUŽBE 10% Izbruhi nalezljivih bolezni V letu 2010 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 72 različnih izbruhov nalezljivih bolezni. To je 46% več kot v preteklem letu in za 24% več, kot je povprečje prijavljenih izbruhov nalezljivih bolezni v 5-letnem obdobju. Zaradi blage klinične slike oboleli pogosto ne iščejo zdravniške pomoči, zato se del izbruhov ne zazna in je dejansko stanje podcenjeno. Glede na vrsto izbruhov, smo v letu 2010 zaznali: - en izbruh zaradi kontaminirane vode; - za skoraj štiri krat manjše število prijavljenih izbruhov zaradi okužb s hrano glede na 5-letno povprečje; - 40% več kontaktnih izbruhov; - dva in pol-krat večje število prijavljenih kapljičnih izbruhov v primerjavi s 5-letnim povprečjem. Povprečen čas od začetka pojavljanja obolenj v okviru izbruha do prijave izbruha je bil 4 dni, v štirih izbruhih pa več kot 10 dni (12, 13, 14 in 18 dni). Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010 V letu 2010 je bilo v pasiven sistem prijavljanja nalezljivih bolezni - SURVIVAL, prijavljenih 115 smrti zaradi nalezljivih bolezni. V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10: J12, J14-J18). Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 5-letno povprečje 1 Prijavljeni primeri 130 160 135 81 115 124,2 | mt./100.000 6,5 8,0 6,7 3,9 5,6 6,1 Vir: SURVIVAL - Evidenca nalezljivih bolezni Po pregledu zbirke podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi smo ugotovili, da je nalezljiva bolezen je kot osnovni vzrok smrti navedena pri 59 bolnikih, v sistem Survival jih je izmed teh oseb prijavljenih le 9 umrlih. Umrli po diagnozah in regijah so predstavljeni na strani 97. 12 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRPA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENPI, 2010 2 Epidemiologija prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2010 13 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 V tem poglavju so predstavljene naslednje skupine nalezljivih bolezni: 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2010/2011; Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa; Legionela; Tuberkuloza; Norice; Pasavec (herpes zoster); Škrlatinka 2.2. Spolno prenesene bolezni in okužba s HIV Spolno prenesene okužbe; Spolno prenesena klamidijska okužba; Gonoreja; Sifilis; Genitalne bradavice; Hepatitis B; Drugi hepatitisi; Okužba s HIV; 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Gastroenterokolitisi neznane etiologije; Salmonela; Tifus; Kampilobakter; Rotavirus; Norovirus; E.coli; Šigela; Akutni hepatitis A; Ostale črevesne okužbe; Dermatofitoze; Leptospiroza; Listerioza; Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom; Ehinokokoza; Tularemija; Bruceloza 2.4. Transmisivne nalezljive bolezni Klopni meningoencefalitis; Lymska borelioza; Denga; Malarija 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke; Ošpice; Vročinska bolezen z izpuščajem; Mumps; Otroška paraliza; Oslovski kašelj; Tetanus; Invazivne pnevmokokne okužbe; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 2.6. Vnesene bolezni 2.7. Drugo Creutzfeldt - Jakobova bolezen 2.8. Izbruhi Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa; Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni glede na povzročitelja; Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni glede na mesto pojava; Število izbruhov po regijah 14 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Abecedno kazalo prijavljenih nalezljivih bolezni: Akutni hepatitis A 42 Alimentarni izbruhi, povzročeni s salmonelo 79 Bruceloza 58 Creutzfeldt - Jakobova bolezen 58 Črevesne nalezljive bolezni 39 Denga 65 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) 59 Drugi hepatitisi 31 E. coli 50 Ehinokokoza 56 Gastroenterokolitisi neznane etiologije 41 Genitalne bradavice 29 Gonoreja 27 Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom 55 Hepatitis B 31 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae 74 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 74 Invazivne pnevmokokne okužbe 73 Izbruh, povzročen s stafilokokom 80 Izbruhi nalezljivih bolezni zaradi kapljičnega prenosa okužbe 80 Izbruhi nalezljivih bolezni, ki so posledica prenosa okužbe s tesnimi stiki 80 Izbruhi nalezljivih bolezni, povzročeni z zaužitjem kontaminirane hrane 78 Kampilobakter 47 Klopni meningoencefalitis 60 Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa 20 Legioneloza 21 Leptospiroza 53 Listerioza 54 Lymska borelioza 63 Malarija 65 Mumps 69 Norice 22 Okužba s HIV 32 Oslovski kašelj 71 Ostale črevesne okužbe 43 Ošpice 68 Pandemska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2009/2010 18 Pasavec 23 Primoizolacija salmonel pri ljudeh 46 Rdečke 68 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za KME v letu 2009 61 Rotavirus in norovirus 49 Salmonela 44 Sifilis 28 Spolno prenesena klamidijska okužba 26 Spolno prenesene okužbe 25 Šigela 53 Škrlatinka 24 Tetanus 72 Tifus 42 Tuberkuloza 22 Tularemija 56 Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih okužb in okužb z E.Coli v obdobju od maja 52 do konca septembra 2009 Vročinska bolezen z izpuščajem 69 Zoonoze 44 15 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2010/2011, Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa, legionela, tuberkuloza, norice, herpes zosterin škrlatinka Maja SOČAN, Maja PRAPROTNIK, Katarina PROSENC TRILAR, Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2010/2011 Kroženje virusa influença smo v sezoni 2010/2011 spremljali preko treh epidemioloških kazalnikov: tedenske incidenčne stopnje bolnikov z gripi podobno boleznijo (GPB) in drugimi akutnimi okužbami dihal (AOD) ter števila bolnikov, ki so bili zdravljeni v slovenskih bolnišnicah s potrjeno gripo. Epidemiološki podatki o GPB in AOD so izhajali iz ambulant osnovnega zdravstvenega varstva, ki oskrbujejo približno 80.000 prebivalcev Slovenije in so vključene v mrežo oz. Nacionalni program za spremljanje gripe. Vzorci za virološko spremljanje gripe so izhajali iz dveh skupin bolnikov: bolnikov, ki so bili zdravljeni ambulantno in bolnikov, zdravljenih v nekaterih, t.i. mrežnih bolnišnicah, ki so prebolevali gripi podobno bolezen. Virus influence smo potrjevali v kužninah nosu in žrela. Hkrati smo zbirali tedenska poročila vseh laboratorijev zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani o številu bolnikov, ki so bili testirani na gripo (in še nekatere druge viruse) in številu pozitivnih vzorcev. Sezona 2010/2011 se po poteku in obsegu ni bistveno razlikovala od prejšnjih sezon gripe - pojavila se je nekoliko bolj zgodaj in postopno dosegla vrh v 5. tednu (od 31. januar do 6. februar 2011), ko je bila na vzorcu populacije izračunana incidenčna stopnja gripi podobne bolezni 138/100.000. Najvišje incidenčne stopnje GPB so bile pri otrocih od 4-7 let, sledili so šolarji in malčki od 0-3 let (Slika 3). Najvišja incidenčna stopnja akutnih okužb dihal (AOD) je bila od. 31. januar do 6. februar 2011 (2072/100.000), največ so zbolevali malčki in predšolski otroci, manj šolarji in odrasli. Slika 3 Incidenčne stopnje GPB, število pozitivnih in negativnih vzorcev testiranih na influenco A H1v v sezoni 2010/2011 E 120,0 S 100,0 80,0 40,0 : VZORCI POZITIVNI NA INFLUENCO A H1v -INCIDENČNA STOPNJA GPB 2010/2011 : VZORCI NEGATIVNI NA INFLUENCO A H1v Mlnrinn 330 300 270 240 UJ 210 g O 180 S O 150 g H >(A 120 90 60 30 0 Bolnišnice so v določenem obdobju (14.1. do 7.3.2011) pošiljale dnevne podatke o številu sprejemov na običajne oddelek in v enoto intenzivne terapije ter podatek o umrlih bolnikih s potrjeno gripo (Slika 4). 16 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Tako zbrani podatki kažejo, da je bilo od 14.1 do 7.3.2011 v slovenske bolnišnice sprejetih 449 bolnikov z mikrobiološko potrjeno gripo. 31 bolnikov je bilo sprejetih do vključno 13.1.2011, zato je skupno število sprejemov 480. Sedem bolnikov je umrlo. Na običajni oddelek je bilo sprejetih 179 bolnikov z influenco A (brez subtipizacije), 141 z influenco A(H1N1) 2009 in 139 z influenco B. V enoto intenzivne terapije so sprejeli 2 bolnika z influenco A (brez subtipizacije), 14 bolnikov z influenco A(H1N1) 2009 in 5 bolnikov z influenco B. Glede na virološko situacijo pri nas in v EU, predvidevamo, da so bili skoraj vsi virusi influence A, ki niso bili subtipizirani, dejansko virusi influence A(H1N1) 2009. Zato smo primerjali delež bolnikov, ki so bili sprejeti v EIT s potrjeno influenco A ali B. Statistično značilne razlike ni bilo najti (Pearsonov korelacijski koeficient 0.401, p vrednost 0.526), kar potrjuje vtis, da je bil potek influence B v letošnji sezoni na splošno težek ali vsaj primerljiv s potekom pandemske gripe. Slika 4 Sprejemi bolnikov s potrjeno pandemsko gripo v slovenske bolnišnice, po tednih v sezoni 2009/2010 in 2010/2011 K 2009/2010 o|H (N|MW 2010/2011 TEDEN / LETO Slika 5 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo, v sezoni 2009/2010 in 2010/2011 INVAZIVNE PNEVMOKOKNE OKUŽBE -AOD -GPB V Sliki 5 prikazujemo tedensko incidenco GPB in AOD ter tedensko število obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo. 17 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Virolosko spremljanje V Laboratoriju za virologijo IVZ smo v obdobju najbolj intenzivnega kroženja virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal (40. teden 2010 do 10. teden 2011) laboratorijsko potrdili okužbo z virusom influence pri 540 bolnikih. Vzorci so bili napoteni iz mreže zdravnikov za spremljanje gripe osnovnega zdravstvenega varstva in iz dveh mrežnih bolnišnic. Virus influence tipa A smo dokazali pri 235, virus influence tipa B pa pri 305 bolnikih. Na začetku sezone 2010/2011 je prevladoval virus influence A(H1N1) 2009, dokler ni v tednu 52/2010 poraslo število okužb z virusom influence B. Oba tipa virusa influence sta krožila v enaki meri od 3. do 5. tedna 2011, od 6. do 8. tedna 2011 pa je influenca tipa B prevladovala. Kasneje sta oba tipa ponovno krožila enakovredno. Po viroloških podatkih je sezona 2010/2011 dosegla vrh med 3. in 5. tednom 2011. Zadnji virus influence smo dokazali v 18. tednu 2011. Slika 6 Viroloski podatki o kroženju influence v Sloveniji v sezoni 2010/2011 □ Virus influence B ■ Vsi virusi influence A □ Negativni vzorci 40 42 44 46 48 50 52 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 Sev influence tipa A je bil skoraj izključno pandemski sev A(N1 N1 )2009, le v petih primerih smo dokazali podtip A(H3N2). Sev influence tipa B je bil skoraj izključno podtip Victoria, le v petih primerih smo dokazali podtip Yamagata. Oba prevladujoča seva sta bila zajeta v cepivu proti gripi za sezono 2010/2011. Kljub temu, da smo skupno v sezoni 2010/2011 dokazali oba tipa influence pri približno enakem številu bolnikov, je bilo v določenih starostnih skupinah razmerje drugačno (Slika 7 in 8). Slika 7 Deleži influence tipov A in B, v sezoni Slika 8 Deleži influence tipov A in B pri 2010/2011 hospitaliziranih bolnikih, v sezoni 2010/2011 InfA ■ InfB 0-3 4-7 (-14 15-19 20-40 41-64 > 65 SUM STAROSTNE SKUPINE (leta) S 60 I g 50 S 40 InfA ■ InfB $-14 15-19 20-40 41-64 > 65 STAROSTNE SKUPINE (leta) 18 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tako smo zaznali večji delež okužb z influenco tipa B v starostnih skupinah od 4 do 19 let (največ 8 do 14 let) tako pri ambulantnih kot pri hospitaliziranih bolnikih. Pri hospitaliziranih bolnikih starostne skupine 15 do 19 let smo skoraj izključno dokazovali influenco tipa B. Ker sta v letošnji sezoni sočasno krožila virusa influence tipov A in B in ker je bila v starostnih skupinah od 4 do 19 let visoka prekuženost s krožečim sevom influence A (pandemski sev A(N1N1)2009) pridobljena v pretekli sezoni in majhna prekuženost s hkrati prisotnim virusom influence B, je bil delež okuženih z virusom influence B v teh starostnih skupinah večji. Laboratorijsko smo spremljali še kroženje RSV, adenovirusov in enterovirusov (Slika 9 in 10). Slika 9 Okužbe z različnimi respiratornimi Slika 10 Okužbe z različnimi respiratornimi virusi v sezoni 2010/2011 virusi pri hospitaliziranih bolnikih v sezoni 2010/2011 Inf» ■ InfB ■ RSV ■ »D ■ Bit , InfJ , InfB , RSV , » Ent STAROSTNE SKUPIL (leta) Ugotavljamo večji delež RSV in enterovirusov pri majhnih otrocih (0 do 3 leta) in pri starejši populaciji nad 65. Pojavnost RSV in enterovirusov pri najmlajših in najstarejših bolnikih se ne razlikuje glede na to, ali je bil bolnik zdravljen v bolnišnici ali zgolj ambulantno. Pojavljanje adenovirusov je v različnih starostnih skupinah bolj enakomerno. Glede na seve influence, ki so v pretekli sezoni krožili v populaciji, je SZO določila naslednjo sestavo trivalentnega cepiva proti gripi za sezono 2011/12: • A/California/7/2009 (H1N1) (pandemski sev), • A/Perth/16/2009 (H3N2), • B/Brisbane/60/2008 (podtip Victoria). Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, v nekaterih sezonah segajo celo v pomladanske mesece. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka. V sezoni 2010/2011 so Laboratorij za viruse IVZ, laboratorij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Univerze v Ljubljani, mikrobiološki laboratoriji Zavodov za zdravstveno varstvo in laboratorij Sb dr. Franca Derganca Nova Gorica tedensko poročali o številu testiranih bolnikov na RSV ter rezultatu testiranja. Od 40. tedna 2010 do 29. tedna 2011 je bilo testiranih 7118 bolnikov. Dobršen delež je prispevalo testiranje na RSV v Laboratoriju za viruse IVZ v okviru Nacionalnega programa za spremljanje gripe. Vzorci, ki dospejo v Laboratorij za viruse, niso usmerjeni v potrjevanje RSV in so zato večinoma negativni, saj se kužnine odvzamejo bolnikom, ki so zboleli iznenada z visoko vročino in kašljem oz. s klinično sliko podobno gripi. V ostalih laboratorijih (brez IVZ) je bilo testiranih 5058 bolnikov, od tega je bil RSV potrjen pri 1116 bolnikih (22 K). Največji priliv vzorcev je bil na IMI, kjer so testirali 2995 bolnikov in RSV potrdili pri 602 (20 K). Največji delež pozitivnih bolnikov je bil v 52. tednu 2010 (51 K). Prvega pozitivnega na RSV smo zaznali že v 40. tednu (mariborska regija), zadnjega pa v 22. tednu (koprska regija). 19 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Sezona RSV se je v letošnji sezoni začela prej kot običajno in je bila precej razvlečena. Ugotavljamo, da je letos laboratorijsko spremljanje bistveno boljše kot prejšnja leta, kar zagotavlja odlično podlago za oceno epidemiološke situacije. Slika 11 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v sezoni 2010/2011 ]ŠTEVILO RSV POZITIVNIH -GPB (0-3) ■ ŠTEVILO RSV NEGATIVNIH A O D (0 - 3) Legioneloza V letu 2010 je bilo prijavljenih 58 bolnikov (49 moških in 9 žensk) z Legionarsko boleznijo. Povprečna starost bolnikov je bila 5,,7 leta (razpon od 19 do 89 let). Več kot polovica bolnikov je zbolela od junija do oktobra (Slika 12). Večina je bila zdravljena v bolnišnici (49 bolnikov, 84 K), dva bolnika sta umrla. V 2010 smo zaznali manjši izbruh v domu za starejše občane - pri petih bolnikih smo potrdili legionelozo. Izbruh je povzročila Legionella pneumophila SG 1 podtip 23. Pri enem bolniku je bila okužba vezana na potovanje v tujino, pri štirih bolnikih pa je obstajala možnost nozokomialne legioneloze, ker so del ali celotno inkubacijsko obdobje preživeli v bolnišnici. Nekaj bolnikov se je tekom inkubacije kopalo v hotelskih ali zdraviliščnih bazenih, pri nobenem nismo dokazali vzročne povezanosti. Pri večini bolnikov je diagnostika legioneloze temeljila zgolj na pozitivnem antigenu na legionele v urinu (38 od 58 bolnikov). Pri sedmih bolnikih je bila legioneloza poleg pozitivnega antigena dokazana še z drugo metodo: pri dveh z dokazom genoma (z verižno reakcijo s polimerazo) legionel v kužninah dihal, pri dveh s štirikratnim porastom titra, pri enem z enim visokim titrom, pri dveh bolnikih pa s kombinacijo pozitivnega antigena, PCR in 4x porasta titra. Dvanajst bolnikov ni imelo narejenega antigena na legionele v urinu, diagnoza legioneloze je temeljila na 4x porastu titra specifičnih protiteles (4 bolniki), dokazu genoma legionel v kužnini (4 bolniki) ali enem visokem titru (4 bolniki). Za enega bolnika ne vemo, kako so potrdili legionelozo, ker ni bil anketiran. Glede na definicijo legioneloze za namene epidemiološkega spremljanja kot jo predpisuje evropska direktiva, je bilo v letu 2010 v Sloveniji 49 bolnikov s potrjeno legionelozo in osem bolnikov z verjetno legionelozo. Incidenčna stopnja legioneloze je pri nas ena najvišjih v Evropi, kar pripisujemo dobremu sodelovanju in medsebojni izmenjavi podatkov z laboratoriji, ki diagnostiko legioneloze izvajajo, predvsem z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. 20 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 12 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji po mesecih v letu 2010 z 2 jan feb mar apr maj jun jul avg se p okt nov dec MESEC Slika 13 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji od 1996 do 2010 3 30 5 n n 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 LETO Tuberkuloza Podatke o zbolelih s tuberkulozo zbira in analizira Centralni register za tuberkulozo, Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo in jih objavi v vsakoletnem poročilu. Povzemamo le nekaj osnovnih podatkov. V letu 2010 je bilo prijavljenih 151 novoodkritih primerov tuberkuloze, od tega 114 avtohtonih ter 37 vnesenih primerov. Zbolelo je 52 žensk in 99 moških. Najvišja stopnja incidence je bila pri osebah, starih nad 65 let. Zabeleženih je bilo tudi 12 ponovno reaktiviranih primerov, 8 avtohtonih in 4 vneseni. Podatki o tuberkulozi za leto 2010 so preliminarni in se še dopolnjujejo. 21 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 5 Specifična prijavna incidenca prijavljenih primerov tuberkuloze, Slovenija, 2010 STAROSTNE SKUPINE < 1 1-4 5-14 15-24 25-44 45-64 >65 skupaj ženske 0 3 0 7 13 14 26 63 moški 0 0 1 6 37 33 32 109 PRIJAVLJENI PRIMERI 0 3 1 13 50 47 58 172 1 INC./100.000 0,00 3,64 0,54 5,57 8,22 8,12 17,10 8,40 VIR: Centralni register za tuberkulozo, Bolnišnica Golnik, maj 2011 Norice V letu 2010 je bilo prijavljenih 9087 primerov noric (4373 žensk in 4714 moških). Dve tretjini prijavljenih primerov noric so bili otroci, mlajši od petih let. Večina prijav so bile norice brez zapletov. Norice z zapleti je imelo 37 bolnikov: štirje bolniki so imeli varičelno pljučnico, en bolnik varičelni meningitis in dva bolnika varičelni meningoencefalitis. Pri 30 bolnikih so se pojavili drugi, neopredeljeni zapleti. V letu 2010 ni nihče umrl zaradi noric. Tabela 6 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 ST. PRIJAV 10853 13361 10697 13060 9087 Inc./100.000 542,3 667,7 529,7 639,5 443,4 V bolnišnici se je zdravilo 69 bolnikov (38 žensk in 31 moških). 68% hospitaliziranih bolnikov je bilo mlajših od 5 let. Najmanj primerov noric smo zabeležili avgusta in septembra, največ decembra. Slika 14 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2010 12010 10-LETNO POVPREČJE a 1LI Z M cc 3 < a cc jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Tabela 7 Specifična prijavna incidenca noric po spolu in starosti, Slovenija, 2010 SPOL/ STAROST < 1 1 2 3 4 5 6 10-14 15-19 20-29 > 30 SKUPAJ ŽENSKE 2014,74 5665,89 7583,72 9094,88 6498,11 4902,63 2681,50 1273,84 383,48 72,91 66,15 16,59 422,70 MOŠKI 2141,02 6072,61 7616,15 8850,11 7797,44 4491,80 2470,20 1385,54 367,34 93,93 40,03 18,95 464,56 SKUPAJ 2069,96 5568,27 7123,02 8432,59 7015,50 4560,44 2543,92 1342,05 378,91 86,29 53,76 17,55 443,43 22 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 8 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2010 RAVNE SKUPAJ VARICELNI MENINGITIS VARIČELNI ENCEFALITIS VARICELNA PLJUČNICA NORICE Z DRUGIMI KOMPLIKACIJAMI NORICE BREZ KOMPLIKACIJ SKUPAJ 0 0 0 0 756 756 0 0 0 2 385 387 0 1 1 12 1285 1299 0 0 0 4 576 580 1 1 1 11 2473 2487 0 0 1 1 1502 1504 0 0 0 0 576 576 0 0 0 0 1004 1004 0 0 1 0 493 494 1 2 4 30 9050 9087 INC./100.000 PREBIVALCEV 887,87 388,10 465,71 719,41 443,43 Pasavec (herpes zoster) V letu 2010 je bilo prijavljenih 3236 bolnikov s pasavcem, od tega 1329 moških in 1907 žensk. Večina prijavljenih primerov ni imela zapletov, prijavljen je bil primer zoster meningitisa in štirje primeri zoster encefalitisa. Incidenčna stopnja pasavca s starostjo narašča in je bila pričakovano najvišja po 75 letu. Zaradi pasavca je bilo hospitalno obravnavanih 51 bolnikov (28 žensk in 23 moških), največ je bilo starejših od 75 let. V letu 20lO ni nihče zaradi pasavca umrl. Primeri pasovca so se razporejali preko celega leta. Tabela 9 Prijavljeni primeri herpes zostra po regijah, Slovenija, 2010 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ HERPES ZOSTER BREZ ZAPLETA 422 277 269 360 741 637 229 159 131 3225 ZOSTER Z DRUGIMI ZAPLETI 0 3 1 2 0 0 0 0 0 6 ENCEFALITIS ZARADI ZOSTRA 0 0 0 0 2 0 1 0 1 4 MENINGITIS ZARADI ZOSTRA 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 422 280 270 363 743 637 230 159 132 3236 INC./100.000 PREBIVALCEV 139,75 273,42 184,55 178,65 115,95 197,24 192,71 113,93 181,54 157,91 Tabela 10 Specifična prijavna incidenca herpes zostra po starosti, Slovenija, 2010 STAROSTNE SKUPINE 0-4 5- 1 4 1 5-24 35-44 45-54 55-64 65-75 SKUPAJ ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ 1 5 1 3 85 78 95 9 6 1 1 6 136 10 9 283 203 360 282 387 22 7 430 201 1907 13 29 28 163 1 91 236 245 486 642 614 631 3236 | INC./100.000 26,80 88,32 81,81 77,05 81,08 156,31 239,37 333,95 406,19 157,91 Slika 15 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2010 nnn jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 23 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Skrlatinka V letu 2010 je bilo prijavljenih 3269 primerov škrlatinke, 1515 žensk in 1754 moških. Večina zbolelih so bili predšolski otroci (2259 primerov, 69%). Od januarja do maja je bilo od približno 300 do nekaj manj kot 400 prijav mesečno, preko poletnih mesecev pa bistveno manj. Več primerov je bilo v novembru in decembru. Tabela 11 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI 2596 3831 4186 4084 3269 INC./100.000 129,7 191,4 207,3 199,9 159,5 24 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 2.2. Spolno prenesene bolezni in okužba s HIV Spolno prenesene okužbe, spolno prenesena klamidijska okužba, gonoreja, sifilis, genitalne bradavice, hepatitis B, drugi hepatitisi in okužba s HIV Irena KLAVS, Tanja KUSTEC, Zdenka KASTELIC, Marta GRGIČ VITEK Spolno prenesene okužbe V letu 2010 je bilo prijavljenih 824 primerov spolno prenesenih okužb (SPO): 312 primerov genitalnih bradavic, 176 primerov spolno prenesenih klamidijskih okužb, 176 primerov nespecifičnega uretritisa, 40 primerov zgodnjega sifilisa, devet primerov neopredeljenega sifilisa, sedem primerov poznega sifilisa, 60 primerov genitalnega herpesa in 44 primerov gonoreje. Letne prijavne incidence spolno prenesenih klamidijskih okužb, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa za obdobje zadnjih deset let so prikazane na Sliki 16. Ker SPO pogosto niso prepoznane in tudi prepoznane SPO pogosto niso prijavljene, prijavne incidence SPO močno podcenjujejo resnično breme teh okužb v prebivalstvu. Slika 16 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2001-2010 o 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2001 2002 2003 2001 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2000 2010 Vir podatkov: Prijave SPO, 30. 3. 201 1. 25 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Spolno prenesena klamídíjska okužba Spolno prenesena okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis (klamidijska okužba) je najpogosteje prijavljena bakterijska SPO v Sloveniji. V letu 2010 je bilo prijavljenih 176 primerov (8,6/100.000 prebivalcev), kar je za 24 odstotkov več kot leta 2009. Manjša nihanja prijavne incidence so predvidoma predvsem posledica nihanj v obsegu testiranja ter nedoslednosti pri prijavljanju, in ne sprememb v pogostosti okužb med prebivalstvom. Letne prijavne incidence za zadnjih deset let so prikazane na sliki 16. Podatki o prijavni incidenci močno podcenjujejo breme okužb pri prebivalstvu. Spolno prenesena klamidijska okužba poteka brez bolezenskih težav in znakov pri največ 70 odstotkih žensk in največ 50 odstotkih moških. Nezdravljena okužba lahko napreduje v resne pozne posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost pri ženskah. Če okužbe ostanejo neprepoznane, zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic za rodno zdravje žensk. Med 176 prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2010 je bilo 115 moških (11,3/100.000 moških) in 61 žensk (5,9/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je 1,9:1. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2001-2010 so prikazane na sliki 16. Starostno specifične prijavne incidence v letu 2010 so bile najvišje v starostni skupini 20-24 let (42,2/100.000 žensk in 50,3/100.000 moških). Slika 17 prikazuje starostno specifične prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe za moške in ženske v obdobju 2001-2010. Slika 17 Prijavne íncídence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu ín starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010 MoŠki 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir podatkov: Prijave SPO, 30. 3. 201 1. V letu 2010 so veliko večino primerov spolno prenesene klamidije prijavili dermatovenerologi (72 odstotkov), ginekologi (18 odstotkov), epidemiologi (6 odstotkov) in specialisti splošne medicine (3 odstotke), sledita infektologa (en odstotek) ter specialist mikrobiolog in kirurg (po manj kot en odstotek). Pri ženskah so največ primerov prijavili ginekologi (51 odstotkov) in pri moških dermatovenerologi (90 odstotkov). Neenakomerna porazdelitev prijavljenih primerov po spolu med ginekologi in dermatovenerologi nakazuje na slabosti pri obveščanju in obravnavi heteroseksualnih spolnih partnerjev okuženih. Najvišja prijavna incidenca spolno prenesene klamidije po regiji bivanja je bila v goriški zdravstveni regiji (12,7/100.000 prebivalcev), enako med ženskami (15,6/100.000 žensk), medtem ko je bila med moškimi najvišja prijavna incidenca v ljubljanski zdravstveni regiji 15,9/100.000 moških). Med prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2010 je bilo pet tujih državljanov (državljan Avstrije, BiH, Italije, Moldavije, Slovaške in Srbije). Deset slovenskih državljanov in pet slovenskih državljank je navedlo heteroseksualne spolne odnose s partnerkami oziroma partnerji iz tujine. Ena slovenska državljanjska je navedla dve spolni partnerki iz tujine v zadnjih treh mesecih. 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 26 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 V Sloveniji je opravljenih zelo malo laboratorijskih preiskav glede klamidijskih okužb. V letu 2010 so v javnozdravstvenih laboratorijih opravili le 168 testov na 100.000 prebivalcev. Stopnja testiranja je bila v primerjavi z letom 2009 višja za dobrih deset odstotkov in v primerjavi z letom 2005 nižja za več kot 60 odstotkov. Ker so stopnje testiranja na klamidijske okužbe v Sloveniji zelo nizke, zamujamo priložnosti za prepoznavanje, zdravljenje in preprečevanje poznih posledic okužbe. Zanesljive ocene o bremenu spolno prenesene klamidijske okužbe smo pridobili z nacionalno prečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000 na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih 18 do 49 let. Ocenili smo, da je okuženih 1,6 odstotka žensk (95-odstotni interval zaupanja (IZ): 1,0-2,7 odstotka) in 3,0 odstotke moških (95-odstotni IZ: 1,9-4,6 odstotka). Po tej oceni je v Sloveniji med osebami, starimi od 18 do 49 let, okuženih približno 7300 žensk (najmanj 4550 in največ 12.300, če upoštevamo nezanesljivost ocen zaradi vzorčenja) in približno 15.000 moških (najmanj 9500 in največ 23.000). Tabela 12 prikazuje ocenjene deleže okuženih žensk in moških v različnih starostnih skupinah. Delež okuženih je najvišji med ženskami, starimi od 20 do 24 let (5,1 odstotka), in moškimi, starimi od 20 do 29 let (4,6 odstotka). Iz tega sledi, da je med prebivalci Slovenije v starosti od 20 do 24 let okuženih približno 3290 žensk in 3360 moških. Tabela 12 Delež okuženih s spolno preneseno okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis med 18 in 49 let starimi prebivalci, Slovenija, 2010 Starost Ženske Prevalenca K 1 (p vrednost*) % | 95% IZ (n ?9) Baze NUŠ | UŠ % Moški Prevalenca (p vrednost*) 95% IZ (Rn ni) NUŠ Baze 1 UŠ 18-19 20-24 1,5 5 1 n,2- in,n 2 7-94 65 43 iin 2,8 4 6 n,7- in,8 ? i - Q n 75 177 45 -l -l R 25-29 30^9 i,n n Q n,1 - 6,7 n 3 - 2 4 2nn 97 Am in5 459 4,6 9 9 2,3 9,n 1,7- 11,8 -1 -1 - A R 9n 341 115 1n9 462 Skupaj n,9 1,6 i,n - 2,7 4n2 764 718 2,2 3,n 1,1 4,5 1,9-4,6 683 73n Vir podatkov: Nacionalna prečna raziskava na verjetnostnem vzorcu slovenskih prebivalcev, starih 18-49 let. @ Test statistično značilne povezanosti. IZ - interval zaupanja, NUŠ - neuteženo število, UŠ - uteženo število. V številnih razvitih državah poleg promocije varnejšega spolnega vedenja in kakovostne obravnave bolnikov s prepoznano klamidijsko okužbo, priporočajo oportunistično testiranje ali presejanje spolno aktivnih žensk, mlajših od 25 let, brez bolezenskih težav in znakov spolno prenesene klamidijske okužbe, in preprečujejo pozne posledice za rodno zdravje. V Sloveniji, kjer večine klamidijskih okužb ne prepoznamo in zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic za reproduktivno zdravje žensk, moramo razmisliti o javnozdravstveni upravičenosti oportunističnega testiranja ali presejanja mladih žensk in pripraviti strategijo preprečevanja in obvladovanja spolno prenesenih klamidijskih okužb. Gonoreja V letu 2010 je bilo prijavljenih 44 primerov gonoreje (2,1/100.000 prebivalcev), kar je 32 odstotkov več kot v letu 2009. Letne prijavne incidence za zadnjih deset let so prikazane na sliki 16. Prijavna incidenca gonoreje se je v zadnjih dveh desetletjih izrazito zniževala in se je od leta 1997 gibala pod 5,0/100.000 prebivalcev. Podatki o prijavni incidenci podcenjujejo breme gonoreje pri prebivalstvu. Med 44 prijavljenimi primeri v letu 2010 jih je bilo 42 pri moških (4,1/100.000 moških) in dva pri ženskah (0,2/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je 21:1. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2001-2010 so prikazane na sliki 16. Breme gonoreje je nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V letu 2010 je bilo med 42 prijavljenimi primeri gonoreje pri moških 17 primerov, pri katerih je bolnik navedel vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih. Starostno specifične prijavne incidence so bile v letu 2010 najvišje v starostni skupini 30-34 let (6,3/100.000 prebivalcev, 10,8/100.000 moških in 1,3/100.000 žensk). Slika 18 prikazuje starostno specifične prijavne incidence za moške in ženske v obdobju 2001-2010. 27 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 18 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2001-2010 b Vir podatkov: Prijave SPO, 30. 3. 2011 V letu 2010 so 89 odstotkov primerov gonoreje prijavili dermatovenerologi in po en primer ginekolog, urolog, infektolog in kirurg proktolog. Najvišje prijavne incidence gonoreje po regiji bivanja v letu 2010 so bile v murskosoboški zdravstveni regiji (3,4/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (5,2/100.000 moških) in ženskami (1,6/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri gonoreje v letu 2010 je bil en državljan Bolgarije. Sedem slovenskih državljanov je navedlo heteroseksualne spolne odnose s partnerkami iz tujine. Pet slovenskih državljanov in ena slovenska državljanka so navedli homoseksualne spolne odnose s partnerji oziroma partnerko iz tujine. Sifilis V letu 2010 je bilo prijavljenih 40 primerov zgodnjega sifilisa (2,0/100.000 prebivalcev), kar je sicer 15 odstotkov manj kot lani, vendar še vedno več kot v obdobju 2001-2006. Povišano število prijavljenih primerov po letu 2003 je predvsem posledica povečanega števila primerov med moškimi. Letne prijavne incidence za obdobje zadnjih deset let so prikazane nasliki 16. V letu 2010 je bilo prijavljenih še sedem primerov poznega sifilisa (en pri moških in šest pri ženskah) in devet primerov neopredeljenega sifilisa (šest pri moških in trije pri ženskah). Od 40 prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa v letu 2010 jih je bilo 35 pri moških (3,4/100.000 moških) in pet pri ženskah (0,5/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je 7:1. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2001-2010 so prikazane na sliki 16. Breme zgodnjega sifilisa je bilo nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V letu 2010 je bilo med 35 prijavljenimi primeri pri moških 17 primerov, kjer so okuženi navedli podatek o najmanj enem moškem spolnem partnerju v treh mesecih pred postavitvijo diagnoze, od tega jih je bilo sedem znano okuženih s HIV. Starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2010 so bile najvišje med 25-29 let starimi ženskami (1,7/100.000 žensk) in 35-44 let starimi moškimi (10,2/100.000 moških). Slika 19 prikazuje starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa za moške in ženske v obdobju 20012010. 28 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 19 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 20012010 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 t Vir podatkov: Prijave SPO, 30. 3. 201 1. V letu 2010 so 83 odstotkov primerov zgodnjega sifilisa prijavili dermatovenerologi, 13 odstotkov infektologi, pet odstotkov proktolog in en primer internist. Vse primere zgodnjega sifilisa pri ženskah in 77 odstotkov pri moških so prijavili dermatovenerologi. Najvišja prijavna incidenca zgodnjega sifilisa po regiji bivanja je bila v koprski zdravstveni regiji (4,8/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (9,6/100.000 moških), medtem ko je bila med ženskami najvišja prijavna incidenca v celjski zdravstveni regiji (1,3/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri zgodnjega sifilisa v letu 2010 so bili vsi slovenski državljani. V zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze so spolne odnose s partnerji iz tujine navedli štirje slovenski državljani in s partnerkami iz tujine dva slovenska državljana. Genitalne bradavice Genitalne bradavice, ki so posledica spolno prenesene okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV), so najpogosteje prijavljene virusne SPO v Sloveniji. SPO s HPV so zelo pogoste. Povzroča jih približno 40 od več kot 100 različnih genotipov HPV, ki lahko povzročajo različne okužbe človeka. Več kot 50 odstotkov spolno aktivnih oseb naj bi se v svojem življenju okužilo z vsaj enim spolno prenesenim genotipom HPV. Večina teh okužb ni prepoznanih in spontano minejo v nekaj mesecih, redke pa so dolgotrajne in privedejo do različnih bolezenskih sprememb pri moških in ženskah, predvsem do genitalnih in analnih rakov, predrakavih sprememb in anogenitalnih bradavic. Raziskave so pokazale, da je dolgotrajna okužba z vsaj enim od najmanj 15 visokorizičnih (onkogenih) genotipov hPv nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu. Ocenjujejo, da sta v Evropi genotipa 16 in 18 skupno povezana s 73 odstotki raka na materničnem vratu. Podobno je tudi v Sloveniji. Okužbe z visoko rizičnimi genotipi HPV pa so povezali tudi z rakom zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter z rakom v ustni votlini. Dva od nizkorizičnih (neonkogenih) HPV genotipov (6 in 11) pa povzročata skoraj vse genitalne bradavice. V letu 2010 je bilo prijavljenih 312 primerov genitalnih bradavic (15,2/100.000 prebivalcev), 23 odstotkov več kot v letu 2009 in dvakrat več kot v letu 2008 ter največ v zadnjih desetih letih (slika 16). Velik porast je verjetno posledica večje ozaveščenosti laične in strokovne javnosti ob uvedbi cepljenja proti HPV. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2001-2010 so prikazane na sliki 16. Podatki o prijavni incidenci genitalnih bradavic zagotovo močno podcenjujejo breme genitalnih bradavic v prebivalstvu. Starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic so bile v letu 2010 najvišje pri ženskah, starih 20-24 let (97,5/100.000 žensk) in pri moških, starih 25-29 let (41,2/100.000 moških). Slika 20Error! Reference source not found. prikazuje starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic za moške in ženske v obdobju 2001-2010. 29 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 20 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 20012010 Vir podatkov: Prijave SPO, 30. 3. 2011. V letu 2010 so 59 odstotkov genitalnih bradavic prijavili ginekologi, 40 odstotkov dermatovenerologi in en odstotek infektologi ter en primer specialist splošne medicine. Največ primerov genitalnih bradavic pri ženskah so prijavili ginekologi (89 odstotkov) in pri moških dermatovenerologi (99 odstotkov). Najvišja prijavna incidenca genitalnih bradavic po regiji bivanja je bila v ljubljanski zdravstveni regiji (22,5/100.000 prebivalcev), enako med ženskami (40,5/100.000 ženskami), medtem ko med moškimi v koprski regiji (26,0/100.000 moških). Med prijavljenimi primeri genitalnih bradavic v letu 2010 je bilo pet tujih državljanov (trije državljani iz BiH, eden iz Srbije ter ena državljanka iz Ukrajine). Štirje slovenski državljani in ena slovenska državljanka so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerji oziroma partnerkami iz tujine. Dva slovenska državljana sta navedla spolne odnose s partnerjema iz tujine. Relativno zanesljive ocene o bremenu genitalnih bradavic smo pridobili z nacionalno prečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000 na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih 18-49 let. V vprašalniku, ki so ga anonimno izpolnili sami, smo anketirane vprašali, če jim je zdravnik kdaj povedal, da imajo genitalne bradavice. Da so jih že imeli, je poročalo 0,4 odstotka moških (95-odstotni IZ: 0,0-1,6 odstotka) in žensk (95-odstotni IZ: 0,1-1,4 odstotka). Ker kumulativno tveganje za genitalne bradavice raste z leti spolne aktivnosti oziroma s starostjo, je v starostni skupini 40-49 let genitalne bradavice imelo že 0,7 odstotka (95-odstotni IZ: 0,0-4,5 odstotka) moških in 0,8 odstotka (95-odstotni IZ: 0,2-3,3 odstotka) žensk. Tako je v tej starostni skupini genitalne bradavice imelo že približno 1220 žensk in 1130 moških. V Sloveniji je samoplačniško cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom na voljo od konca leta 2006 in z dvovalentnim cepivom od leta 2007. V šolskem letu 2009/10 je pričelo rutinsko neobvezno brezplačno cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 ali 12 let. Med kohortami, ki jim je omogočeno brezplačno cepljenje, najprej pričakujemo manjše pojavljanje genitalnih bradavic. Za sledenje učinkov cepljenja proti HPV bomo potrebovali čim boljše podatke o epidemiologiji okužb s HPV v Sloveniji, vključno s starostno specifično prevalenco okužb z različnimi genotipi HPV med necepljenimi ženskami, ter genotipsko specifično seropozitivnostjo v različnih starostnih skupinah necepljenih žensk, ki bo odražala kumulativno tveganje za okužbo s posameznimi genotipi HPV pred uvedbo cepljenja. Na Inštitutu za varovanje zdravja v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvajamo raziskavo, ki bo kmalu ponudila te informacije. Hepatitis B V letu 2010 je bilo prijavljenih 7 primerov akutnega hepatitisa B. Zbolela je ena ženska in 6 moških. Štirje od prijavljenih bolnikov so bili stari 23 do 30 let, trije pa so bili starejši. Nobena oseba ni umrla. V letu 2010 so bili prijavljeni trije primeri iz ljubljanske regije, po eden pa iz celjske, novogoriške, kranjske in mariborske regija. 30 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 13 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI 26 16 17 14 7 INC./100.000 1,3 0,8 0,8 0,7 0,3 Prijavljenih je bilo tudi 35 primerov kroničnega hepatitisa B, 12 žensk in 23 moških ter 34 nosilcev HBsAg, 12 žensk in 22 moških, več kot tri četrtine (26) v starosti 25 do 64 let. Drugi hepatitisi V letu 2010 je bilo prijavljenih 9 primerov (0,4/100.000) akutnega hepatitisa C, 2 pri ženskah in 7 pri moških. Prijavljenih je bilo tudi 78 primerov (3,8/100.000) kroničnega hepatitisa C, 20 pri ženskah in 58 pri moških. Skoraj dve tretjini prijavljenih primerov (49) je bilo starih med 25 in 44 let. Med prijavljenimi je bilo 21 (27%) bolnikov hospitaliziranih. Najvišja prijavna incidenčna stopnja kroničnega hepatitisa C je bila na Koroškem (6,9/100.000 prebivalcev), sledili sta goriška in koprska regija (6,8/100.000 prebivalcev). Slika 21 Prijavljeni primeri kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2001 - 2010 ^ kron,ni hepatitis C ® akutni hepatitis C 1 ■ 1 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 31 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Okužba s HIV Diagnosticirani primeri V letu 2010 je bilo v Sloveniji prepoznanih 35 primerov novih diagnoz okužbe s HIV (17,1/1.000.000 prebivalcev), 31 med moškimi (30,6/1.000.000 moških) in štiri med ženskami (3,9/1.000.000 žensk). V letu 2010 je za aidsom zbolelo sedem oseb (3,4/1.000.000 prebivalcev), dva bolnika z aidsom sta umrla (1,0/1.000.000 prebivalcev). Na osnovi zakonske obveze so bile prijavljene Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. V obdobju zadnjih desetih let (2001-2010) je bilo v Sloveniji prepoznanih skupno 315 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letna incidenca novih diagnoz okužbe s HIV se je dvignila s 7,0/1.000.000 prebivalcev (leto 2003) na 23,5/1.000.000 prebivalcev (leto 2008 in 2009) (Slika 22). To je v primerjavi z večino držav Evropske Unije še vedno relativno malo. Podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HIV podcenjujejo dejansko breme. Prepoznavanje dolgotrajnejših in novih okužb je odvisno predvsem od obsega testiranja v različnih skupinah prebivalcev s tveganimi vedenji, bolnikov z boleznimi, ki nakazujejo tvegano vedenje, ter bolnikov z bolezenskimi znaki in težavami zaradi okužbe s HIV. Slika 22 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnozi aidsa, Slovenija, 2001-2010 Smrt po diagnozi aidsa 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Vir podatkov: Prijave HlV/aids/smrti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. @ Incidenčne stopnje so izračunane na podlagi števila prebivalcev v letu 2010. Med 31 primeri novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi v letu 2010 jih je bilo 28 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (27,6/1.000.000 moških) in tri med moškimi, ki so se predvidoma okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi. Vse štiri ženske so se predvidoma okužile s heteroseksualnimi spolnimi odnosi. Med injicirajočimi uživalci drog nismo zabeležili nobene okužbe. V letu 2010 tudi ni bilo prijavljenega primera okužbe otroka, ki bi se rodil materi, okuženi s HIV (Slika 23 in Slika 24). Tudi v obdobju 2001-2010 je bil največji delež novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (Slika 23 in Slika 24). Izrazit porast incidence novih diagnoz okužbe s HIV po letu 2003 je predvsem posledica velikega porasta novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Zadnja diagnoza okužbe s HIV med injicirajočimi uživalci prepovedanih drog je bila postavljena v letu 2001 in zadnja diagnoza pri otroku, rojenem s HIV okuženi materi, v letu 2004. o C '-o o (T! > !n fLl a. o o o o o o c o > ■v 32 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 23 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, Slovenija, 20012010 □ c M _o > D (T! > 'n O) o. o o o d o o > tu »Moški, ki imajo spolne odnosez moškimi »Ostali/neuvrščeni Heteroseksualno pridobljene okužbe »Otroci mater, okuženihsHIV Injicirajoči uživalci nedovoljenih drog ?nm ?nn? JOK ?noc, jone ?nn<) ?nio Leto Vir pod at kov: Prijave HIV / aid s / sm rti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. @ Incidenčne stopnje izračunane na podlagi števila prebivalcev v letu 2010. Med moškimi, ki so se okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, prevladujejo moški, ki so imeli spolne odnose z ženskami iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva in moški, ki so se najverjetneje okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, a ni podatka o pripadnosti partnerke skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV ali podatka o potrjeni okužbi partnerke. Sledijo moški, ki so imeli spolne odnose z ženskami z znano HIV okužbo in en moški, ki prihaja iz države z visoko prevalenco. Med ženskami je večina okužb posledica spolnih odnosov z znano okuženimi moškimi, sledijo ženske iz držav z visoko prevalenco, ženske, ki so imele spolne odnose z injicirajočimi uživalci prepovedanih drog in ženske s spolnimi odnosi z moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ter dve ženski, ki sta imeli spolne odnose z osebani iz države z visoko prevalenco (Slika 24). V letu 2010 je bila najvišja incidenčna stopnja novih diagnoz okužbe s HIV zabeležena v kranjski zdravstveni regiji (4,4/100.000 prebivalcev) in v obdobju 2001-2010 najvišja povprečna letna incidenčna stopnja v ljubljanski regiji (2,0/100.000 prebivalcev) (Slika 26). V letu 2010 in obdobju 2001-2010 je bilo največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi starimi 30-39 let (Slika 24). Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bilo v letu 2010 največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, starimi 30-39 let, enako v obdobju 2001-2010 (Slika 25). 33 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 Slika 24 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, Slovenija, 2001-2010 20012010 Skupaj (315) ■ Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi □ Heteroseksualno pridobljene okužbe ■ Injicirajoči uživalci nedovoljenih drog 42 □ Otroci mater, okuženih sHIV □ Ostali/neuvrščeni Moški (278) Ženske (37) 219 14 2010 Skupaj (35) O 22 Vir pod at kov: Prijave HIV / aid s / sm rti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. Moški (31) t 28 Ženske (4) O Slika 25 Diagnosticirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HIV glede vrste partnerjev, Slovenija, 2001-2010 ■ Osebe iz držav z visoko prevalenco {>1%| □ Spolni odnosi z biseksualnimi moškimi ■ Spolni odnosi z injicirajoči mi uživalci nedovoljenih drog □ Spolni odnosi z osebami iz držau z visoko prevale nco □ Spolni odnosi z dr jgimi osebami s potrjeno okužbo s HIV □ Najverjetneje heteroseksualno pridobljena okužba* Skupaj (42) Moški (20) 1 Ženske (22) Vir pod at kov: Prijave HIV / aid s / sm rti po diagnozi aidsa, 24. 6 .201 1. @ Ni podatka o pripadnosti partnerja skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV in podatka o potrjeni okužbi s HlV partnerja. 34 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 26 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2001-2010 2001-2010 2010 KP KR LJ MB MS NG Regija bivališča ob prijavi Vir podatkov: Prijave HIV / aids / smrti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. CE-Celje, KP-Koper, KR-Kranj, LJ-Ljubljana, MB-Maribor, MS-Murska Sobota, NG-Nova Gorica, NM-Novo mesto, RA-Ravne na Koroškem, SLO-Slovenija. Slika 27 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnozi, Slovenija, 2001-2010 2001-2010 Ženske (37); moški (278) Vir podatkov: Prijave HIV/aids/smrti po diagnozi aidsa, 24. Pri enem moškem (leto 2006) ni bilo zabeleženega podatka 50 + 40-49 _ 30-39 o S, 20-29 15- 19 6.2011. o starosti. 2010 Ženske (4); moški (31) Slika 28 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi glede na starost ob diagnozi, Slovenija, 2001-2010 2001-2010 (219) 2010 (28) Vir podatkov: Prijave HIV/aids/smrti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. Pri enem moškem (leto 2006) ni bilo zabeleženega podatka o starosti. V Sloveniji je v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami obseg diagnostičnega testiranja relativno majhen, vendar se je v obdobju zadnjih deset let povečal (Slika 26). V letu 2010 je bilo na 100 35 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 prebivalcev opravljenih le 1,8 testa, enako kot lani, a skoraj 20 odstotkov več kot v letu 2008. Na 1000 opravljenih diagnostičnih testiranj na okužbo s HIV v letu 2009 sta bila v povprečju dva pozitivna rezultata. Slika 29 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2001-2010 o o 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Vir podatkov: Poročilo laboratorijev o opravljenem številu testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2001-2010. Izključeno je število testov opravljenih zaradi zagotavljanja varne krvi in pripravkov iz krvi, ter nevezanih anonimnih testov opravljenih za namene epidemiološkega spremljanja spreminjanja deleža okuženih s HIV. Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in praviloma uspešnejše zdravljenje in je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje. V letu 2010 je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena prepozno pri 17 osebah (49 odstotkov), ki so ob diagnozi okužbe s HIV imele tako prizadetost imunskega sistema (manj kot 350 celic/mm3), da bi že morale prejemati protiretrovirusna zdravila. Diagnoza je bila postavljena zelo pozno pri osmih osebah (23 odstotkov), ki so imele že zelo hudo prizadetost imunskega sistema (manj kot 200 celic/mm3) in sočasno z diagnozo aidsa pri sedmih osebah (20 odstotkov). Spreminjanje deleža oseb s pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 2001-2010 je prikazano na sliki 30. Spreminjanje deleža bolnikov, moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, s pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 2001-2010 je prikazano na sliki 31. Slika 30 Pozne diagnoze okužbe s HIV, Slovenija, 2001-2010 Vir podatkov: Prijave HIV/aids/smrti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. 36 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 31 Pozne diagnoze okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 2001-2010 E rn M o C an ,2 73 £ 0 c tj O) E 01 O Vir podatkov: Prijave HIV/aids/smrti po diagnozi aidsa, 24. 6. 201 1. Delež okuženih v skupinah z različnimi tveganimi vedenji V treh lahko dostopnih skupinah z visoko tveganim vedenjem (injicirajoči uživalci drog, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, in pacienti s spolno prenesenimi okužbami pregledani v veneroloških dispanzerjih) in tudi v skupini z relativno nizko tveganim vedenjem, pri nosečnicah, spremljamo spreminjanje deleža okuženih s HIV z nevezanim anonimnim testiranjem. Ocenjujemo, da je v Sloveniji s HIV okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, skupaj predvidoma manj kot 1000 ljudi, kar je relativno malo v primerjavi z večino držav Evropske Unije. 37 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 14 Delež okuženih med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog , moškimi , ki imajo spolne odnose z moškimi, pacienti s spolno prenesenimi okužbami in nosečnicami , Slovenija , 2001-2010 Leto Število mest Števi lo t estiranih Število oku ženih s HIV Odstotek 2001 2002 2003 2 2 2 122 141 253 31 41 79 0 0 0 0 0 0 0 K 0 K 0 K 0 K 0 K 0 K 2004 2005 3 3 173 137 59 57 0 0 0 0 0 K 0 K 0 K 0 K IUD 2006 2007 3 3 125 130 35 44 0 0 0 0 0 K 0 K 0 K 0 K 2008 2009 3 3 142 127 34 32 0 0 0 0 0 K 0 K 0 K 0 K 2010 4 179 74 1 0 0.6% 0 K 2001 101 3 / 3, 0% 2002 2003 113 101 0 1 / / 0 K 0 9 % 2004 2005 79 82 2 3 / / 2, 5% 3 7 % MSM 2006 2007 94 124 2 3 / / 2, 1 % 2 4 % 2008 2009 137 117 3 1 / / 2, 2% 0 9 % 2010 114 3 / 2, 6% 2001 6 147 83 0 0 0 K 0 K 2002 2003 334 267 201 200 1 1 1 0 0, 3% 0 4 % 0, 5% 0 K 2004 2005 328 403 148 170 5 1 0 1 1, 5% 0 2 % 0 K 0 6 % Bolniki s SPO 2006 2007 420 484 211 257 10 11 0 0 2, 4% 2 3 % 0 K 0 K 2008 2009 6 677 422 264 185 23 13 2 0 3, 4% 3 1 % 0, 8% 0 K 2010 7 525 199 9 0 1, 7% 0 K 2001 9 8146 / 0 0 K 2003 Nosečnice 2005 8 8 7544 8008 / / 0 1 / 0 K 0 01 % 2007 8 8963 / 0 / 0 K 2009 6 8072 / 1 0, 01 % Vir podatkov: Nevezano anonimno testiranje za namene epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV, Slovenija, 2001-2010. IUD - Injicirajoči uživalci drog, MSM - moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, SPO - pacienti s spolno prenesenimi okužbami._ 38 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Gastroenterokolitisi neznane etiologije, salmonela, tifus, kampilobakter, rotavirus, norovirus, E.coli, šigela, akutni hepatitis A, ostale črevesne okužbe, dermatofitoze, leptospiroza, listerioza, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, ehinokokoza, tularemija in bruceloza Eva GRILC , Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI (ČNB) V letu 2010 je bilo prijavljenih 20373 primerov črevesnih nalezljivih bolezni, kar je za 6,5% več kot lani, ko smo prejeli 19122 prijav. Največji delež prijavljenih ČNB, 70%, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi^ povzročitelji ČNB je bilo največ rotavirusnih in kampilobakterskih okužb. Najvišje incidenčne stopnje čNb so bile v novogoriški, kranjski in murskosoboški regiji. V Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) so ČNB razvrščene pod A00-A09 in B15. Tabela 15 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni, Slovenija, 2006 - 2010 VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 in B15) ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE (A09, A04.9, A05.9, A08.4) DELEŽ ČNBZ NEZNANO ETIOLOGIJO Salmonelami (A02) 18016 899,3 20942 1046,5 22581 1118,2 19122 936,3 20373 994,2 11744 586,2 14090 704,1 15965 790,6 13591 665,5 14217 693,8 0,65 1519 75,8 0,71 1345 67,2 1090 54,0 0,71 998,90 688,04 30,6 347 17,0 48,92 Rotavirusi (A08.0) kampilobaktri (A04.5) adenovirusi (A08.2) E. coli (A04.0 -A04.4) paraziti5 (A07) (J o N Y. enterocolitica > o £P 03 Z >u u o norovirusi (A08.1) 428 20,89 N > o salmonelami (A02); tifus in paratifus (A01) 206 10,05 Ci Q3 Z >u 3500,0 u ' v .J ¡ 3000,0 u 0Í g 2500,0 O O •i 2000,0 5 £ 1500,0 h >w 1000,0 500,0 0,0 0 1-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75+ Med regijami so po številu prijav ČNB neznane etiologije nad slovenskim povprečjem tako kot leta 2009 novogoriška, kranjska in murskosoboška regija (Slika 34). 41 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 34 Specifična prijavna incidenca ČNB neznane etiologije po regijah, Slovenija, 2009 - 2010 □ 2010 O 2009 1400,00 1200,00 > u 1000,00 g s * 800,00 o o o o 600,00 > < rn z 400,00 >(A 200,00 0,00 Tifus V letu 2010 smo prejeli dve prijavi tifusa. Zboleli sta potnici, ki sta potovali po Indiji. Proti tifusu nista bili cepljeni. V zadnjih desetih letih (2001 - 2010) smo zabeležili od 0 (2005, 2010) do 4 primere (2006) vnesenega tifusa letno. Povprečna starost oseb ob okužbi je znašala 32 let. Podatke o državi, v kateri so se potniki verjetno okužili, imamo samo za nekaj obolelih. Leta 2009 se je okužila potnica med potovanjem po Gvatemali in Hondurasu. Največkrat so se potniki okužili med potovanjem po Indiji. Akutni hepatitis A Število prijavljenih primerov oziroma incidenca hepatitisa A se v Sloveniji v zadnjih letih znižuje. Od leta 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, je število prijav iz leta v leto nižje. Leta 2007 je število prijavljenih naraslo na 15 primerov, leta 2008 na 17, leta 2009 in 2010 smo zabeležili nižje število prijav (12 in 9). Incidenca hepatitisa A v letu 2010 je nižja od 0,5/100.000 prebivalcev. V letu 2010 smo zabeležili tri vnesene primere, potovali so po Egiptu in Boliviji. Ena oseba se je verjetno okužila med potovanji po Evropi. Večina obolelih ne ve, kako se je okužila. Povprečna starost obolelih v zadnjih petih letih je znašala 42 let. Slovenskim potnikom se svetuje cepljenje, če potujejo v kraje, kjer je okužba s hepatitisom A pogostejša oziroma endemična. Izbruhov, povzročenih z virusom hepatitisa A, tako kot prejšnja leta tudi v letu 2010 nismo zaznali. ECDC poroča, da je povprečna letna incidenca hepatitisa A v državah EU 3,34/100.000 prebivalcev. Najpogosteje obolevajo otroci od 5 do 14 leta. Največ prijav obolenj je poleti in zgodaj jeseni. Tabela 17 Prijavljeni primeri hepatitisa A, Slovenija, 2006 - 2010 2006 2007 2008 2009 2010 5-LETNO POVPREČJE HEPATITISA 10 15 17 12 9 12,6 INC./100.000 0,5 0,8 0,8 0,6 0,4 0,62 Po podatkih ECDC je v večini EU držav v zadnjih letih vse manj prijav hepatitisa A, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami. Povprečna incidenca v evropskih državah, na osnovi prijav, je znašala 3,34/100.000 prebivalcev (zadnji podatki so na voljo za leto 2008). Najvišjo incidenco so zabeležili v CE GO KP KR D MB MS NM RAVNE 42 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Latviji, kjer so imeli izbruh (123/100.000 prebivlacev, na Češkem (16/100.000), v Romuniji (15/100.000), na Slovaškem (14/100.000 in v Bolgariji (12/100.000) prebivalcev. Čeprav države EU poročajo o vnesenih primerih okužb, pa se še vedno pojavljajo tudi avtohtone okužbe. Ostale črevesne okužbe Slika 35 Prijavljeni primeri ostalih črevesnih okužb, Slovenija, 2006 - 2010 100 90 80 70 60 50 40 30 20 YERSIMA ENTEROCOILTTCA ■ CLOSTRIDIUM DIFFICILE STAPHYLOCOCCUS AUREUS ^ BACILUS CEREUS 2006 2007 2008 2009 2010 Prejeli smo 16 prijav okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica. Vir okužbe pri večini je neznan. V letu 2010 smo prejeli 8 primerov sporadične okužbe z Bacillus cereus in 86 primerov zastrupitve s stafilokokom. V zadnjih letih beležimo naraščanje števila prijav akutnih gastroenterokolitisov, katerih povzročitelj je Clostridium difficile. Večina teh je verjetno posledica predhodnega antibiotičnega zdravljenja, možne so bolnišnične in zunajbolnišnične okužbe. 43 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRÜA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI V LETU 2OlO ZOONOZE Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno pa se prenašajo tudi na ljudi. Nekatere se prenašajo tudi s človeka na živali. V skupino spada 61% vseh znanih povzročiteljev in 75% znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku. Na pojav porajajočih se zoonoz vplivajo številni dejavniki: mikrobiološke značilnosti povzročiteljev, lastnosti gostiteljev, ekološki in podnebni dejavniki in drugi. Med pomembnejše zoonoze uvrščamo večinoma tudi povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni. (Npr. podatki ECDC in EFSE kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša zoonoza v evropskih državah kampilobakterioza). Pojavnost mnogih črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz verjetno ostaja podcenjena. Klinične slike omenjenih bolezni so raznolike, verjetnost, da bolnik poišče zdravniško pomoč in da bolezen torej zaznamo, narašča s težo klinične slike. Podobno kot v državah EU ostaja kampilobakterioza najpogosteje (prijavljena) zoonoza tudi pri nas, incidenca salmoneloz pa se zmanjšuje. Vsekakor pa največ izbruhov črevesnih okužb v državah EU še vedno povzročajo salmonele. V Sloveniji v letu 2010 nismo zaznali nobenega izbruha, ki bi ga povzročili kampilobaktri, salmonele ali E.coli. Glede na velik pomen zoonoz, jih je potrebno spremljati, analizirati, izboljševati sisteme spremljanja na nacionalni in mednarodni ravni. Pomembno je stalno medresorsko sodelovanje med humano in veterinarsko medicino, ali t.i. »enovita medicina in enovito javno zdravje«. Del tega zajema letni program monitoringa zoonoz, ki ga izdajo Ministrtstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Inštitutom za varovanje zdravja. Salmonela Salmoneloza spada med zoonoze. Številne domače in divje živali, pa tudi človek, so rezervoar bolezni. Znanih je več kot 2500 serotipov salmonel. Salmonele povzročajo sporadične okužbe, izbruhe in epidemije. Število prijav salmoneloz v Sloveniji je naraslo v letih 1999 in 2000, zelo visoko pa je bilo v letih 2002 do 2004. Prijave so dosegle vrh v letu 2003, ko je incidenca znašala 201/100.000 prebivalcev. S tem se je Slovenija uvrstila med države z najvišjo incidenco salmoneloz v Evropi. Natančen vzrok za povečano število prijav salmoneloz, med leti 2002 in 2004, ni znan. Tudi v nekaterih drugih evropskih državah so v tem obdobju zaznali zvečano incidenco. Podobno kot v večini držav EU je incidenca humanih salmoneloz po letu 2003 upadala. Število prijav je znatno upadlo leta 2009 (za 43% manj kot v letu 2008) in v letu 2010 (za skoraj 100%). 5-letna povprečna incidenca (od leta 2006 do 2010) je znašala 48,92. Med prijavami je 41% obolelih mlajših od 15 let, 13% starejših od 65 let. V zadnjih letih je bila salmonela najpogostejši bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov. V letih 2009 in 2010 je najbolj pogost kampilobakter. Slika 36 Primerjava krivulje ČNB neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2010 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Incidenca salmoneloz v letu 2009 (na osnovi prijav) je znašala 30,6/100.000 prebivalcev, v letu 2010 17,0/100.000 prebivalcev. Najvišja incidenca (na osnovi prijav) je bila v Murski Soboti (47,8/100.000 prebivalcev), Mariboru (23,5/100.000 prebivalcev) in Novi Gorici (17,6/100.000 prebivalcev). Zaradi salmonelnega enteritisa je bilo v letu 2010 hospitaliziranih 195 oseb ali dobra polovica okuženih (37% manj kot v letu 2009). Med salmonelozami je bilo prijavljenih tudi 7 seps, v letu 2009 11. Zadnja tri leta (2008 do 2010) ni umrl nihče. Za razliko od leta 2007, ko je zaradi salmoneloze med izbruhom v Hrastovcu umrlo 5 bolnikov. Pomemben dejavnik tveganja za okužbo s salmonelo je uživanje kontaminiranih živil, zlasti perutnine in jajc. Primerjava poročila EFSA (European Food Safety Authority) o prevalenci salmonele med nesnicami v evropskih državah in bremenom salmonelnih okužb med ljudmi, je pokazala linearno korelacijo med obema (EFSA poročilo 2005/2006). Veterinarska uprava RS ugotavlja, da je situacija glede prisotnosti salmonel v krmi, pri govedu in prašičih, posledično mikrobiološka kvaliteta mesa, ugodna. Izboljšuje se tudi kvaliteta perutnine. V letu 2010 je bilo le 1 % vzorcev mesa perutnine in 2% mesa piščancev pozitivnih na salmonele. V vzorcih govejega in svinjskega mesa salmonel niso odkrili (Vir: Letno poročilo VURS 2010 o zoonozah). Za salmoneloze je značilno sezonsko nihanje števila obolenj glede na zunanje temperature. Največ obolenj je v toplejših mesecih (Slika 37). Tabela 18 Prijavljeni salmonelni enteritisi po mesecih, Slovenija, 2001 - 2010 LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ 2001 2002 42 53 46 45 41 75 57 113 83 270 149 340 265 355 315 454 281 295 189 265 138 359 115 101 1721 2725 2003 2004 56 76 57 77 58 92 80 180 400 176 401 261 844 321 694 511 579 548 406 394 251 220 179 451 4005 3307 2005 2006 46 41 58 43 28 38 70 57 89 228 172 233 218 174 224 226 239 183 149 134 100 91 126 71 1519 1519 2007 2008 28 35 33 24 33 40 45 29 50 64 153 123 205 221 356 152 209 204 105 106 62 57 67 35 1346 1090 2009 44 42 70 39 48 36 74 85 73 49 38 28 626 2010 17 13 23 19 30 34 31 51 51 29 32 17 347 10-LETN0 POVPREČJE 43,8 43,8 49,8 68,9 143,8 190,2 270,8 306,8 266,2 182,6 134,8 119 1820,5 Slika 37 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2006 - 2010 350 200 150 50 j|f|?a|?j|j|a|s|o|n|d j|f|?a|?j|j|a|s|o|n|d j|f|?a|?j|j|a|s|o|n|d j|f|?a|?j|j|a|s|o|n|d j|f|?a|?j|j 2006 r«a|?]| j|a| s|o|n|d 2007 a|?j |j |a|s|o|n|d 2008 n| a I? j |j |a|s|o|n|d 2009 i|a|?j|j|a|s|o|n|d 2010 Sezonsko pojavljanje salmoneloz je pogojeno z zunanjimi temperaturami. V raziskavi Londonske šole za higieno in tropsko medicino in Svetovne zdravstvene organizacije so preiskovali in potrdili odvisnost humanih salmonelnih okužb od zunanje temperature v 10 evropskih državah. Uporabili so Poissonovo 45 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENDI V LETU 2010 regresijsko analizo, s katero so primerjali spremembo števila salmonelnih gastroenterokolitisov pri spremembi zunanje temperature za stopinjo C. Kot pražno zunanjo temperaturo so definirali +6 stopinj C. Dokazali so linearno povezavo med zunanjo temperaturo in številom prijavljenih salmonelnih okužb nad t.i. pražno temperaturo. Povezava je bila najmočnejša za starostno skupino od 15 do 64 let, povišanje zunanje temperature pa je imelo največji učinek teden dni pred začetkom obolenja. Raziskava o sezonskem pojavljanju salmonelnih okužb v Avstraliji je podobno pokazala, da so največje število prijav zabeležili mesec dni potem, ko so zunanje temperature dosegle najvišjo letno vrednost. Primoizolacija salmonel pri ljudeh Primoizolacijo salmonel izvajajo laboratoriji območnih zavodov za zdravstveno varstvo ter Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V letu 2010 je bila kot običajno najpogosteje izolirana salmonela Saimoneiia Enteritidis, ki je predstavljala 53% vseh izoliranih salmonel, v letu 2009 72%. Delež salmonele Saimoneiia Typhimurium je znašal 13% (leta 2009 6,5%). Saimoneiia Coeln je predstavljala 6% vseh prijav. Deleži ostalih serotipov salmonel so bili enaki ali manjši od 3%. V državah EU prevladuje Saimoneiia Enteritidis, ki predstavlja dve tretjini salmonel, sledi Saimoneiia Typhimurium (13%), ostali serotipi se pojavljajo v manj kot 1%. Tabela 19 Salmonele po povzročiteljih, incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 Saimoneiia enteritidis Saimoneiia Typhi murium Saimoneiia coeln Saimoneiia mbandaka Saimoneiia iz grupe B Saimoneiia thompson Saimoneiia paratyphi B Saimoneiia infantis Saimoneiia spp. Saimoneiia virchow Saimoneiia newport Saimoneiia poona Saimoneiia stanleyville Saimoneiia agona Saimoneiia litchfield Saimoneiia * Saimoneiia senftenberg Saimoneiia napoli Saimoneiia iz grupe C1 Saimoneiia kottbus Saimoneiia saint paul Saimoneiia isangi Saimoneiia kentucky Saimoneiia blockley Saimoneiia branderup Saimoneiia bredeney Saimoneiia monntevideo Saimoneiia chester Saimoneiia iz grupe C Saimoneiia panama Saimoneiia corvalis Saimoneiia ohio Saimoneiia Enterica sub. Salamae Saimoneiia iz grupe C 1* Saimoneiia stanley Saimoneiia hadar Saimoneiia haifa Saimoneiia indiana Saimoneiia brancaster SKUPAJ CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne Skupaj Incidenca/ 100.000 prebivalcev 28 5 10 2 2 3 18 5 50 6 30 12 40 4 4 4 2 3 184 44 8,98 2 15 0 3 2 1 4 0 0 1 1 1 9 5 2 0 0 1 2 0 20 12 0,98 0 59 1 3 0 0 0 1 0 0 2 1 0 4 5 0 2 0 0 0 10 9 0,49 0 44 0 0 0 0 0 1 0 1 4 1 3 1 0 0 0 2 0 0 7 6 0,34 0 29 0 0 2 0 3 1 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 5 4 0,24 0 20 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 3 3 0,15 0 15 2 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 3 0,15 0 15 1 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 1 0 0 0 0 0 0 3 3 0,15 0 15 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0 10 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 2 0,10 0 05 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0,05 0 05 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0 05 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0,05 49 18 18 29 77 76 57 15 8 347 16,93 16,23 17,58 12,30 14,27 12,02 23,53 47,76 10,75 11,00 16,93 0,83 INC./100.000 46 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 V letu 2010 smo prejeli 7 prijav salmonele Salmonella Paratyphi B (v letu 2009 12). Pri vseh primerih je obolenje povzročila Salmonella Paratyphi B, var. Java, ki se biokemično, ne pa tudi antigensko, serološko razlikuje od običajne salmonele Salmonella Paratyphi B. Salmonella Paratyphi B, var. Java povzroča bistveno lažjo klinično sliko od »običajne salmonele« Salmonella Paratyphi B in ima v zadnjem času vse večji epidemiološki pomen tudi v državah EU. Leta 2010 izbruha salmonelnega gastroetenrokolitisa nismo zaznali, leta 2009 smo zabeležili štiri. VURS v letnem poročilu poroča o nizekm deležu okuženih vzorcev perutnine s salmonelami (od 2% do 5%). V jatah perutnine je bilo pozitivnih od 1% do 8% vzorcev. Incidenca salmonelnih gastroenterokolitisov v večini EU držav od leta 1995 dalje upada, vendar ostajajo salmonele pomemben povzročitelj ČNB. Kampilobakter Kampilobakter je bil v letu 2010 podobno kot v številnih državah EU najpogostejši bakterijski povzročitelj enteritisov tudi v Sloveniji. Število prijav, 999, je glede na leto 2009 poraslo za 8,4% in je za 4% nižje od 10-letnega povprečja. Pri ljudeh je najpogostejši Campylobacter jejuni, ki predstavlja (89% prijav), Campylobacter coli (3%), Campylobacter laridis (1%) in drugi. Letna incidenca kampilobakterskih okužb je bila 48,7/100.000 prebivalcev in je za 2% višja od 5-letnega povprečja. Najvišja incidenca je bila v murskosoboški (70,4/100.000 prebivalcev), sledita mariborska in novogoriška zdravstvena regija (59,6/100.000 prebivalcev). Večina prijavljenih obolelih so bili otroci in sicer je bilo 23% obolelih mlajših od 5 let, 38% mlajših od 15 let (12% je bilo starejših od 65 let). Izbruhov gastroenterokolitisov, povzročenih s kampilobaktrom, v zadnjih letih nismo zaznali. Umrl ni nihče. Tabela 20 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2001 - 2010 LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC SKUPAJ 2001 2002 63 36 54 42 80 51 82 51 103 182 115 138 177 165 142 168 130 158 126 102 107 75 118 59 1297 1227 2003 2004 59 26 27 22 22 33 42 56 82 68 81 121 128 113 120 148 119 178 80 103 89 93 41 102 890 1063 2005 2006 29 57 25 28 38 29 46 33 102 113 120 136 139 97 148 123 189 120 85 86 85 71 82 51 1088 944 2007 2008 55 45 39 43 41 48 64 42 128 117 121 114 152 126 137 128 117 84 85 49 100 51 36 41 1075 888 2009 43 39 41 55 106 88 143 117 94 65 77 53 921 2010 59 43 66 58 110 154 117 134 97 60 46 37 999 IO-LETNO POVPREČJE 47,2 36,2 44,9 52,9 111,1 118,8 135,7 136,5 128,6 84,1 81,2 62 1039,2 Dejavnikov tveganja za okužbo s kampilobaktri je več. V raziskavi primerov s kontrolami na Nizozemskem so leta 2002 in 2003 ugotovili sledeče dejavnike za okužbo s kampilobaktrom: uživanje toplotno slabo obdelanega (piščančjega) mesa, zaviralcev protonske črpalke. Večjo možnost za okužbo imajo tudi lastniki mačk. Stik z domačimi živalmi na kmetiji je dejavnik tveganja za okužbo pri majhnih otrocih (Epidemiol Infect 2010 marec). V letu 2010 je bilo v razsekovalnicah mesa pozitivnih od 10 do 79% vzorcev mesa perutnine (letno poročilo o zoonozah 2010 VURS). 47 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 Tabela 21 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2001 - 2010 LETO/TIP C.coli C.fetus C.jejuni C.taridis C.sputorim C.hyointestinalis C.upsaliensis C.spp. SKUPAJ 2001 2002 51 37 1 0 1131 1119 6 7 0 1 0 0 0 0 108 63 1297 1227 2003 2004 79 45 0 0 767 934 7 29 0 0 0 0 0 0 37 55 890 1063 2005 2006 32 41 1 0 926 852 35 16 1 2 0 0 0 0 93 33 1088 944 2007 2008 46 35 0 1 984 812 20 19 0 2 1 0 0 24 18 1075 888 2009 36 0 826 17 2 0 0 40 921 2010 30 0 893 10 1 0 0 65 999 10-LETN0 POVPREČJE 43,2 0,3 924,4 16,6 0,9 0,1 0,1 53,6 1039,2 Tabela 22 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2010 CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ INC./100.000 PREBIVALCEV Campylobacter jejuni Campylobacter sp. Campylobacter coli Campylobacter laridis Campylobacter sputorum 132 7 36 24 64 2 73 3 262 4 180 6 69 13 39 6 38 0 893 65 43,58 3 17 7 0 0 3 0 1 0 1 0 13 8 2 0 0 0 3 30 10 1,46 0 49 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,05 SKUPAJ 147 61 69 77 267 207 84 45 42 999 48,75 INC./100.000 PREBIVALCEV 48,68 59,57 47,16 37,90 41,67 64,10 70,38 32,24 57,76 48,75 Slika 38 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2009 - 2010, ter 10-letno povprečje Zaradi kampilobaktrskega enteritisa je bilo hospitaliziranih 478 oseb ali 47% obolelih, v letu 2009 42%. Podatki ECDC (poročilo 2008), da je kampilobakter najpogostejši bakterijski povzročitelj gastroenterokoltisov. Povprečna incidenca v državah EU je znašala 44,1/100.000 prebivalcev. Najvišja incidenca je v starostni skupini mlajših od 5 let in v skupini od 25 do 44 let. 48 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Rotavirus in norovirus Najpogostejši virusni povzročitelji drisk so rotavirusi in kalicivirusi, ki se zaradi velike kužnosti zelo pogosto pojavljajo v obliki manjših in večjih izbruhov. Vse pomembnejši povzročitelji drisk so tudi pri starejših. V letu 2008 smo prvič poleg norovirusnih zabeležili tudi izbruhe rotavirusnih gastroenterokolitisov v domovih za starejše občane, prav tako v letu 2010 (3 izbruhi). Po zimi 2001/2002, ko smo beležili izbruh rotavirusnih drisk v ljubljanski regiji, se je število prijav v letih 2003 do 2005 zmanjševalo. Število prijav se je v letu 2006 ponovno povečalo za 9,3%, vendar ni doseglo incidenčne ravni med izbruhom leta 2001 oziroma 2002. Leta 2007 se je število prijav zmanjšalo za 2,3% in ponovno povečalo leta 2008 za 16%. Zlasti je poraslo število obolelih v začetku leta 2008, ko smo zabeležili tri izbruhe rotavirusnih okužb v domovih za starejše občane, incidenca rotavirusnih enteritisov je znašala 102,5/100.000 prebivalcev. Do tedaj tovrstnih izbruhov v DSO nismo zabeležili, v glavnem so se pojavljali v predšolskih in šolskih kolektivih. V letu 2009 smo zabeležili 1644 primerov rotavirusnih drisk ali 20% manj kot v letu 2008, v letu 2010 smo prejeli 3% manj prijav (1593). Tabela 23 Hospitalizirani zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 5-letno povprečje Št. Prijav 1358 1510 1400 1049 915 1246,4 lnc./100000 67,86 74,80 69,33 51,36 44,65 61,60 Slika 39 Vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2009 - 2010 V letu 2010 smo prejeli 51% več prijav norovirusnih drisk (2102 prijav) kot v letu 2009 (1393). 25% obolelih je bilo mlajših od 14 let, skoraj polovica obolelih pa starejših od 75 let. Zabeležili smo 51 izbruhov, (v letu 2009 20) povzročenih z norovirusi, od tega je bil en izbruh povzročen skupaj z rotavirusi. 49 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 40 Rota in kalicivirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2010 uj a ? hH m u CL CL O o o o o :» < n S a. 1400,00 1200,00 1000,00 800,00 600,00 400,00 200,00 1 ROTAVIRUS 1 KALICIVIRUS 0,00 1-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75+ E. coli Bakterije E. coli so za kampilobaktri in salmonelami tretji najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk. Razlikujemo več skupin E. coli, ki povzročajo driske (DEC). To so enteropatogene (EPEC), enterotoksigene (ETEC), enteroinvazivne (EIEC), enteroagregativne (EAEC), difuzno adherentne (DAEC) in E. coli, ki izdelujejo Šigove toksine ali verotoksigene E. coli (VTEC/STEC), med katere sodijo tudi enterohemoragične E. coli (EHEC). Zbolevajo vse starostne skupine. V Sloveniji je 53% prijavljenih obolelih otrok, mlajših od 15 let (v letu 2009 46%). Glede na prijave (10-letno povprečje) prevladujejo med posameznimi skupinami enterohemoragične E. coli, v letu 2009 in 2010 smo zabeležili največ enteropatogenih E. coli. Število prijav v letu 2010 je za 11% nižje od leta 2009 in 9% nižje od 10-letnega povprečja. Dejansko število okužb z E. coli je verjetno znatno večje. Število prijav je podcenjeno ne le zaradi slabe prijave, temveč tudi zaradi tega, ker zdravniki ne naročajo tovrstnih preiskav in jih posledično nekateri laboratoriji ne izvajajo. Tudi razdelitev prijavljenih okužb na posamezne skupine DEC je vprašljiva zaradi pomanjkljive diagnostike. Od leta 2008 do 2010 zaradi črevesne okužbe z E. coli ni umrl nihče. Na osnovi laboratorijskega spremljanja VTEC smo v letu 2010 zabeležili 20 laboratorijsko potrjenih VTEC, kar ustreza incidenci prbližno 1/100.000 prebivalcev. Šest izolatov je pripadalo serološki skupini O26, po dva O157 in O111, po en pa O128, 0103, O55. Sedmim izolatom serološka skupina O, zaradi avtoaglutinacije in omejenega nabora antiserumov, ni bila določena. V letu 2009 smo zabeležili 12 laboratorijsko potrjenih primerov VTEC. Štirje VTEC sevi so pripadali serološki skupini 026, po en sev pa O157, O91, O103, O111, O126, O128, O148, enemu sevu pa serološka skupina O ni bila določena. V letu 2008 smo ugotovili 7 primerov okužb z VTEC. Trije sevi so pripadali serološki skupini O103, po eden sev serološkim skupinam O157, O26 in O111, enemu sevu pa serološka skupina O zaradi avtoaglutinacije ni bila določena. V letu 2010 smo zabeležili primer HUS-a, ki je bil posledica okužbe z VTEC. Sev je imel gen za vtx2 (verotoksin VT2), ni imel gena za intimin, serološka skupina pa mu ni bila določena. Zbolel je 56-letni moški. Izvor okužbe ni znan. V letu 2009 smo zabeležili primer HUS-a pri osebi, ki živi in dela na kmetiji. Sev je imel gen za vtx2, ni imel gena za intimin, pripadal pa je serološki skupini O126. Zadnja izbruha, povzročena z E. coli, smo po 10 letih brez primerov, zabeležili leta 2007. Eden od izbruhov je bil hidričen, pri drugem je šlo za okužbo s hrano. V državah EU z okužbami z VTEC najpogosteje zbolevajo otroci, mlajši od 5 let. 50 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 24 Prijavljeni primeri E.coli po tipih, Slovenija, 2001 - 2010 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 10-LETN0 POVPREČJE ENTEROPATOGENA E.coli FMTFRDTni^^inFMA F rrtli 39 45 34 37 47 41 32 27 27 15 39 24 32 16 38 16 63 17 44 17 39,3 27 3 EN 1 ERO 1 OKSIGENA E.COli ENTEROINVAZIVNA E.coli FNTFRnHFMnRAi"iirNA F rrtli 1 £.7 1 1 „ 5 5 A Q 3 3 „„ 0 -lo 1 3 d A 2,2 CT 1 EN 1 EROH EmURAGINNA E.COli U, OSTALE INFEKCIJE Z E.coli 46 27 22 11 22 25 22 40 52 61 31,9 SKUPAJ 198 152 169 153 117 121 117 113 157 139 153 Tabela 25 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca E.coli, po regijah, Slovenija, 2010 CE 00 KP KR LJ MB NM RAVNE SKUPAJ INC./ 100.000 PREBIVALCEV ENTEROPATOGENA E.coli ENTEROTOKSIGENA E.coli ENTEROINVAZIVNA E.coli ENTEROHEMORAGIČNA E.coli OSTALE INFEKCIJE Z E.coli 6 6 19 0 1 0 5 1 2 5 11 5 0 0 0 0 44 17 2,15 0 83 1 3 0 6 0 0 1 2 0 1 1 0 0 0 3 14 0,15 11 2 19 13 10 0 0 6 61 0,68 2,98 SKUPAJ 27 27 20 22 18 18 1 6 139 6,78 | IHC.1100.000 PREBIVALCEV 8,94 26,37 13,67 10,83 2,81 5,57 0,72 8,25 6,78 Slika 41 Prijavljeni primeri E.coli po mesecih, Slovenija, 2009 ter povprečje 2001 - 2010 Serotipi E.coli, ki so se pojavljali v Sloveniji v letu 2005 (laboratorijski podatki): O1, O2, O4, O5, O6, O8, O15, O25, O26, O44, O62, O75, O78, O91, O103, O111, O112, O118, O119, O124, O125, O126, O127, O128, O142, O144, O145, O157, O164. 51 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih, sigeloznih okužb in okužb z E.coli v obdobju od januarja do decembra 2010 Od januarja do decembra 2010 smo prejeli 568 anket, ki so jih prostovoljno in anonimno izpolnili bolniki z akutnim salmonelnim ali kampilobakterskim ali šigeloznim ali E.coli gastroenterokolitisom iz cele Slovenije. Zanimalo nas je, kolikšen delež bolnikov se je morda okužil med potovanjem v tujini. Rezultati kratke ankete so podani v razpredelnici. Tabela 26 Primeri salmonelnih, kampilobakterskih, sigeloznih okužb in okužb z E.coli v letu 2010 BOLNIKI S SALMONELNIM GEK BOLNIKI S KAMPILOBAKTERSKIM GEK BOLNIKI S ŠIGELOZNIM GEK BOLNIKI Z E.coli GEK DELEŽ BOLNIKOV, PRI KATERIH BI BILA OKUŽBA LAHKO VNESENA IZ TUJINE 26% (36 potnikov) 13% (45 potnikov) 69% (11 potnikov) 18% (10 potnikov) NAJPOGOSTEJŠI MOŽNI KRAJI OKUŽBE Hrvaška 19% Egipt 14% Hrvaška in Bosna 11% Turčija 8% Drugo 1 Hrvaška 24% Bosna 9% Srbija 7% Avstrija 4% Drugo2 Indija 27% Egipt 18% Tunizija 18% Gana 9% Tajska 9% Egipt 70% Hrvaška 20% Bolivija 10% UŽIVANJE HRANE PRI POULIČNI PRODAJALCIH 25% 31% 18% 20% UŽIVANJE SUROVEGA, NEPREKUHANEGA MLEKA 8% 7% 10% UŽIVANJE SUROVE ZELENJAVE, NEOLUPLJENEGA SADJA 53% 47% 55% 40% PITJE VODOVODNE VODE 36% 33% 10% KOPANJE V REKAH, JEZERIH, BAZENIH 42% 22% 36% 80% PODATEK O OBOLEVANJU 28% 24% 46% 60% SOPOTNIKOV 1 Potniki s salmonelnim GEK so potovali še po: Srbiji, Črni Gori, Avstriji, Češki, Bosni, Grčiji, Italiji, Makedoniji, Nemčiji in Indiji. 2 Potniki s kapilobakterskim GEK so potovali še po: Nemčiji, Egiptu, Indiji, Italiji, Kanadi, Maroku, Boliviji, Portugalski, Tajski, Tuniziji, Keniji, Ugandi, Veliki Britaniji, Venezueli. Sigela V letu 2010 smo prejeli 31 prijav griže, V letu 2009 42. Najpogostejša povzročiteljica griže (87%) je bila Shigella sonnei. Izbruha griže tako kot v prejšnjih letih nismo zabeležili. Tabela 27 Prijavljeni primeri šigel, Slovenija, 2006 - 2010 2006 2007 2008 2009 2010 5-LETNO POVPREČJE Shigella dysenteriae Shigella flexneri Shigella sonnei Shigella boydii DRUGE ŠIGELE 5 10 1 2 3 j 4 9 0 3 2,6 6,2 2j,2 0,6 0,6 22 2 32 1 30 0 25 0 2j 0 0 0 1 2 0 NEDOLOČENE 4 3 3 2 1 2,6 | SKUPAJ 43 39 44 42 31 39,8 52 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 42 Prijavljeni primeri šigeloz po mesecih, Slovenija, 2006 - 2010 Botulizem V letu 2010 smo prejeli prijavi vnesenega botulizma. Zbolela sta 23 in 25-letni moški. Oba sta se okužila z uživanjem mesnih izdelkov iz kmetij (dveh) v Bosni. Leptospiroza Povprečna letna incidenčna stopnja leptospiroze v zadnjih 10 letih je bila 0,39/100.000 prebivalcev. Najvišjo povprečno 10-letno incidenco ima vsa leta murskosoboška regija. Incidenca znaša 2,59/100.000 prebivalcev in je 6-krat višja kot znaša povprečje za vso Slovenijo (Tabela 28, Slika 43). V letu 2010 smo prejeli devet prijav leptospiroze. Tabela 28 Prijavljeni primeri leptospiroze, stopnja incidence, po regijah, Slovenija, 2001 - 2010 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ INC./ 100.000 2001 2002 2 3 0 1 0 0 0 0 0 2 0 2 4 11 0 0 0 0 6 19 0,30 0 95 2003 2004 1 0 0 0 0 0 1 2 1 3 2 5 1 0 0 0 7 11 0,35 0 55 2005 2006 0 0 0 1 1 0 3 0 0 1 3 2 0 0 0 0 8 5 0,40 0 25 2007 2008 3 0 0 0 0 0 0 4 0 1 1 1 0 0 2 0 0 7 6 0,35 0 29 2009 2010 0 1 0 0 0 0 1 0 0 2 1 2 0 3 0 0 0 1 2 9 0,09 0 44 10-LETN0 POVPREČJE 1,4 0,2 0,1 0,2 1,4 1,2 3,1 0,3 0,1 8 0,39 10-LETN0 POVPREČJE lnc./100.000 0,46 0,20 0,07 0,10 0,22 0,37 2,59 0,22 0,14 0,39 53 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 43 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2001 - 2010 Lds iOil ■ Leto TOfl? r Leti ¡0« A L dO 2 004 • Leto zo*5 w Leta 2016 v Leto 20117 m Leto 2 0te « Leto ZOOi * Loto 1010 3 Leptospiroza je, tako kot v Sloveniji, tudi v državah EU redka bolezen. Listerioza V letu 2010 smo prejeli 11 prijav listerioze. Umrlo je 5 oseb. Oboleli so bili stari od 40 do 89 let, povprečna starost je znašala 65 let. V treh primerih so navajali slabše stanje imunskega sistema, med njimi alkoholizem z odpovedjo jeter, rakavo obolenje. V državah EU za listeriozo zbolevajo zlasti osebe, starejše od 64 let in otroci, mlajši od 5 let. Slika 44 Prijavljeni primeri listerioze in število umrlih med prijavljenimi primeri, Slovenija, 2001 -2010 1 OBOLELI LJ UMRLI □ ECDC (letno poročilo za leto 2008) poroča, da se večina prijavljenih primerov listerioze pojavlja pri osebah, starejših od 64 in otrocih, mlajših od 5 let. Osebe se večinoma okužijo z živili, ki jih kupijo v domačih trgovinah. Število prijav je višje med junijem in oktobrom. 54 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) V letu 2010 je število prijav hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, v primerjavi s preteklimi leti, ponovno naraslo. Najpogostejši povzročitelji so Hantavirusi. Med njimi so najbolj pogosti Puumala virusi. Bolniki so se okužili pri delu na vrtu oziroma kmetiji (8 primerov), pospravljanju kleti, podtrešij (5 primerov), aktivnostih v naravi - taborjenje, lovljenje rib (3 primeri). Največ obolelih se je okužilo na področju Prekmurja (8). Zbolelo je 5 žensk in 12 moških. Povprečna starost je znašala 39 let. ECDC poroča, da je bolezen razširjena po Evropi, zlasti v predelu Skandinavije, manj v mediteranskem predelu. Primeri se pojavljajao celo leto, pogosteje od julija do decembra. Tabela 29 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom po regijah, Slovenija, 2001 - 2010 CE NG KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ INC./ 100.000 2001 2002 0 1 0 2 1 1 1 1 2 4 0 7 1 0 0 11 0 0 5 27 0,25 1 35 2003 2004 0 2 0 4 0 0 0 0 3 2 0 3 1 3 0 0 0 0 4 14 0,2 0 7 2005 2006 2 0 0 0 1 0 1 1 6 2 1 0 1 0 8 0 0 0 20 3 1 0 15 2007 2008 0 2 0 0 0 0 1 1 2 21 1 3 7 8 3 10 0 0 14 45 0,7 2 2 2009 2010 0 0 0 0 0 0 0 1 2 3 2 3 1 8 0 2 0 0 5 17 0,24 0 83 10-LETN0 POVPREČJE 0,7 0,6 0,3 0,7 4,7 2 3 3,4 0 15,4 0,75 10-LETN0 POVPREČJE lnc./100.000 0,23 0,59 0,21 0,34 0,73 0,62 2,51 2,44 0,00 0,75 Slika 45 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom glede na bivališče, Slovenija, 2001 - 2010 Slika 46 Primeri HMRS po začetku nastopa bolezni, Slovenija, 2010 6 1 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 55 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Ehinokokoza Zabeležili smo 8 prijav ehinokokoze. Primeri med seboj niso povezani, za izvor okužbe ne vedo. Zbolele so štiri ženske in štirje moški. Povprečna starost obolelih je 49 let. Tabela 30 Prijavljeni primeri ehinokokoze po regijah, Slovenija, 2001 - 2010 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 10-LETN0 POVPREČJE 1 0 0 0 0 3 0 0 2 2 0,80 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,10 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0,30 0 0 1 0 0 0 0 2 1 1 0,50 0 1 0 1 8 0 1 3 4 2 2,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0,30 INC./ 100.000 0,1 0,05 0,05 0,05 0,4 0,15 0,05 0,35 0,44 0,39 0,20 IO-LETNO POVPREČJE lnc./100.000 0,26 0,00 0,07 0,15 0,08 0,62 0,08 0,21 0,20 Slika 47 Primeri ehinokokoze po prijavi v sistemu nacionalnega spremljanja, po mesecih, Slovenija, 2010 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Ehinokokoza je redka bolezen v državah EU, najvišjo incidenco so zabeležili v Bolgariji (letno poročilo ECDC, 2008). Tularemija V letu 2010 ni bilo zabeleženega primera tularemije. V letu 2009 je bil prijavljen en primer, v letu 2008 pa dva primera tularemije (ulceroglandularna in nespecifična oblika). V 10-letnem obdobju je bilo prijavljenih 11 primerov tularemije, štirje od teh iz murskosoboške regije (Tabela 31). ECDC, Evropski center za nalezljive bolezni v letu 2008 poroča o zmanjšanju prijav tularemije v Evropi. Tularemija se pogosteje pojavlja v skandinavskih državah. 56 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Tabela 31 Prijavljeni primeri tularemije po regijah, Slovenija, 2001- 2010 KP KR LJ MB MS SKUPAJ INC./100.000 2001 2002 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0,05 0 00 2003 2004 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,05 0 05 2005 2006 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0,05 0 05 2007 2008 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 2 0,05 0 10 2009 2010 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0,05 0 00 10-LETN0 POVPREČJE 0,1 0,2 0,1 0,1 0,4 0,9 0,05 10-LETN0 POVPREČJE INC./100.000 0,07 0,10 0,02 0,03 0,33 0,04 Bruceloza Prijav bruceloze v letu 2010 nismo prejeli. V letu 2009 sta se okužili dve osebi. Bolnica se je verjetno okužila v Bosni, izvor okužbe pri bolniku ni znan. Bolezen se najpogosteje pojavlja v mediteranskih državah. Največ obolelih in okuženih je v Grčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem (letno poročilo ECDC, 2008). Vročica Q V letu 2010 smo zabeležili smo primer vročice Q. Zbolel je 55-letni moški iz celjske zdravstvene regije. Okužil se je verjetno med bivanjem v Bosni. Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) Število prijav dermatofitoz je bilo v 2010 nižje kot leto poprej (Tabela 33). Največ prijavljenih primerov je bilo v starostni skupini od 5 do 14 let. Od 3077 prijavljenih primerov je bil opredeljen povzročitelj Microsporum spp pri 53 bolnikih (2 K) in Tryhopyton spp pri ll9 bolnikih (4 K). Tabela 32 Prijavljeni primeri dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2006- 2010 LETO/ OBMOČJE CE NG KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Inc./ 100.000 2006 2007 400 83 152 169 134 135 948 1006 549 541 220 209 50 117 169 202 76 125 2698 2587 134,8 129 3 2008 2009 789 700 146 293 111 180 1126 149 653 551 30 781 170 264 259 149 104 134 3388 3201 167,8 156 7 2010 585 487 203 10 532 767 238 147 108 3077 150,7 5-LETNO POVPREČJE 511,4 249,4 152,6 647,8 565,2 401,4 167,8 185,2 109,4 2990,2 145,9 5-LETNO POVPREČJE Inc./100.000 169,35 243,54 104,30 318,81 88,20 124,29 140,60 132,70 150,45 145,92 Najbolj pogosta lokacija dermatofitoze je na nogah (Tabela 33 in Slika 48). 57 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 48 Specifična prijavna incidenca primerov dermatofitoze po regijah , Slovenija , 2010 |-| D. BRADE, GLAVE Q D. ROKE Q D. NOGE Q D. TRUPA |-| DRUGE D. |-| NEOPREDELJENE D. Tabela 33 Mesto kožne spremembe pri prijavljenih primerih dermatofitoze Slovenija , 2006 - 2010 LOKALIZACIJA/LETO 2006 2007 2008 2009 2010 BRADA, GLAVA ROKE NOGE TRUP DRUGO 328 211 324 168 327 188 271 298 273 308 550 283 576 288 633 323 661 322 696 405 85 25 34 50 53 NEOPREDELJENA 1241 1206 1883 1599 1342 SKUPAJ 2698 2587 3388 3201 3077 58 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 2.4. Transmisivne nalezljive bolezni Klopni meningoencefalitis, Lymska borelioza, malarija in denga Maja SOČAN, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Maja PRAPROTNIK, Marta GRGIČ VITEK V skupino transmisivnih bolezni spadajo bolezni, katerih povzročitelje prenašajo mrčes, klopi in komarji. Med boleznimi, katerih povzročitelje prenašajo klopi, se v Sloveniji najpogosteje pojavljata Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Prijavljenih je tudi nekaj primerov malarije, pri bolnikih, ki so bili izpostavljeni v deželah, kjer je malarija endemska bolezen. Klopni meningoencefalitis (KME) V Evropi je danes znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME). Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. V letu 2010 je bilo število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v primerjavi s preteklimi leti nižje. Prijavljenih je bilo 1@6 primerov klopnega meningoencefalitisa, 8,1/100.000 prebivalcev, kar je najnižja incidenčna stopnja po letu 2000. Večina prijavljenih zbolelih (95%) je bila hospitaliziranih. V zbirki podatkov o umrlih je bila v letu 2010 zabeležena ena smrt kot posledica klopnega meningoencefalitisa. Tabela 34 Prijavljeni primeri, incidenčne stopnje in umrli zaradi KME, Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI 373 199 251 304 166 INC./100.000 PREBIVALCEV 18,6 9,9 12,4 14,9 8,1 ŠT. UMRLIH 0 2 0 1 1 Primere klopnega meningoencefalitisa smo beležili v vseh regijah. Najvišja obolevnost je bila v kranjski regiji in na Koroškem, kjer je incidenca znašala 17,7 oz. 12,4/100.000 prebivalcev. Tabela 35 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje KME po regijah, Slovenija, 2009 - 2010 OBMOČ IE 2009 2010 ŠT. PRIJAV INC./100.000 ŠT. PRIJAV INC./100.000 CELJE 35 11,6 26 8,6 NOVA GORICA 10 9,8 2 1,9 KOPER 10 6,9 5 3,4 KRANJ 77 38,0 36 17,7 LJUBLJANA 123 19,3 62 9,7 MARIBOR 23 7,1 17 5,3 MURSKA SOBOTA 7 5,8 7 5,8 NOVO MESTO 0 0,0 2 1,4 RAVNE 19 26,1 9 12,4 SLOVENIJA 304 14,9 166 8,1 Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. V letu 2010 je bilo med prijavljenimi primeri 61% moških in 39% žensk. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa se obolevnost premika v višje starostne skupine. Največ obolelih (32; skoraj petina) je bilo iz starostne skupine 55-64 let, več kot polovica (90; 54%) pa iz starostnih skupin od 35 do 64 let. Zbolela sta 2 otroka mlajša od pet let ter 13 otrok v starosti od 5 do 14 let. 59 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 49 Incidenčne stopnje KME po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2010 0,00 □ ŽENSKE MOŠKI 1-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75+ Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. Največ prijav klopnega meningoencefalitisa je bilo tudi v letu 2010 v poletnih mesecih, z vrhom v juliju. Slika 50 Prijavljeni primeri KME po mesecu obolenja, Slovenija, 2008 - 2010 120 100 a 1U S HH C£ CL □ > < n HH C£ CL CQ C£ n Z -J O CL t > u Z CQ C£ C£ n Z -J U CL t > u Z CQ C£ C£ n Z -J U CL t > m < O. < 3 3 m U) O m < m < O. < 3 3 m U) O m < m < O. < 3 3 m U) O S < S n n < O Z O n S < S n n < O Z O n S < S n n < O Z 2008 2009 2010 Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa iz leta v leto niha, od najmanj 80 prijavljenih primerov v letu 1992 do 532 prijavljenih primerov v letu 1994, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 20 letih. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti KME v zadnjih letih, je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek (okrog 10%), še zlasti pa je cepljenih zelo malo otrok. V Avstriji, ki ima podobno sliko razširjenosti bolezni kot pri nas, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80% v zadnjih letih (88% celotne populacije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58% se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih. 60 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI VSLOVENÜI VLT 2010 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za klopnim meningoencefalitisom v letu 2010 V letu 2010, ko je za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji zbolelo 166 oseb, je bil vprašalnik poslan 165 osebam. Vrnjenih je bilo 61,8% (102) izpolnjenih vprašalnikov. Enake vprašalnike prejmejo zboleli zaradi klopnega meningoencefalitisa že od leta 1998 dalje. Dejavnik tveganja za okužbo predstavlja stalno bivanje na endemičnem področju. To potrjuje tudi to, da 70,6% oseb sodelujočih v anketi meni, da so se okužili na območju, kjer stalno živijo. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu, sledijo obiski travnikov in delo na vrtu. Prisesanega klopa je opazilo 72,5% oseb, ostale pa se ugriza klopa ne spominjajo oz. ga niso opazile. Od tistih, ki so opazili prisesanega klopa, jih je 25,7% opazilo klopa v manj kot 6 urah, 33,8% pa v 6 do 12 urah. S poizvedovanjem, ali so bile obolele osebe cepljenje proti KME, smo ugotovili, da se jih večino (94,1%) ni nikoli cepilo, 2 osebi sta bili nepopolno cepljeni in sta prejeli po en odmerek, ena oseba pa je bila popolno osnovno cepljena, zadnji poživitveni odemrek je prejela leta 2007. Lymska borelioza V Sloveniji je Lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je od maja do novembra. Obvezna prijava LB poteka od leta 1986. Od leta 1990 se prijavljajo posamezni stadiji bolezni ločeno. V letu 2010 je bilo prijavljenih 5003 bolnikov (2737 žensk in 2266 moških) z LB, največ bolnikov je imelo erythema migrans (EM) (Tabela 36). 2024 bolnikov (40,5 %) je bilo v starostni skupini 45-64 let. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v bolnišnicah zdravljenih 420 bolnikov z LB (207 žensk in 213 moških). Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 130 otrok z LB (31 % vseh hospitaliziranih). Tabela 36 Prijavljeni primeri Lyme borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2006 - 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 ERYTHEMA MIGRANS meningitis 4364 32 3773 32 5092 27 6220 22 4917 22 MENINGI 1 IS POLINEVROPATIJA 46 27 24 49 36 ARTROPATIJA 19 30 17 13 28 SKUPAJ 4461 3862 5160 6304 5003 Porazdelitev prijav po regijah je navedena v Tabeli 37. Tabela 37 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca Lymske borelioze, Slovenija, 20092010 OBMOČJE LETO 2009 LETO 2010 ST. PRIJAV INC./100.000 ST. PRIJAV INC./100.000 CELJE 1085 359,6 918 304,00 NOVA GORICA 557 544,1 317 309,6 KOPER 346 238,0 257 175,7 KRANJ 949 468,9 729 358,8 LJUBLJANA 1792 281,8 1396 217,9 MARIBOR 699 216,3 679 210,3 MURSKA SOBOTA 262 218,9 267 223,7 NOVO MESTO 419 301,8 340 243,6 RAVNE 195 267,7 100 137,5 SLOVENIJA 6304 308,7 5003 244,1 61 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRUA VLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENÜI, 2010 Slika 51 Specifična prijavna incidenca Lymske borelioze in KME po regijah, Slovenija, 2010 400,00 350,00 300,00 S y g 250,00 hH m u CL £L 200,00 8 o 8 150,00 | 2 100,00 CL fc 50,00 0,00 I- I CE GO KP KR U MB MS NM I RAVNE 60,00 50,00 iu Z S 40,00 ^ S hH m u CL 30,00 o- 8 o 8 20,00 < S CL 10,00 0,00 Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je tako kot pri klopnem meningoencefalitisu v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov (Slika 52). Slika 52 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2008 - 2010 1800 1600 1400 2 IU z 1200 2 o. 1000 z □ 800 > < n HH 600 C£ CL 400 200 CQ 1U C£ o u 1U z < CQ 1U Ct o u 1U z < CQ 1U Ct -J 3 S CL 1U £ > o S < s n n < Ut O z U n S < s n n < U) O z U n S < S n n < U) O z 2008 2009 2010 62 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Denga V letu 2010 je bilo prijavljenih osem bolnikov z dengo, anketiranih je bilo šest bolnikov. Zboleli so: - 27-bolnica, ki je bila v Indiji - 19-letna bolnica, ki je bila v Indoneziji (na Baliju) - 35-letni bolnik, ki je potoval po Maleziji in Indoneziji - 22-letni bolnik, ki je zbolel že na Tajskem - 30-letni bolnik, ki je potoval po Kolumbiji - 34-letni bolnik, ki je zbolel med potovanjem po El Salvadorju Štirje bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, ostali štirje obravnavani ambulantno. Zapleti niso bili opisani, vsi bolniki so ozdraveli brez posledic. Prijavljena sta bila še dva primera denge (28-letna bolnica in 55-letni bolnik), podatka o mestu okužbe z virusom denge nimamo. Evropska zakonodaja denge ne uvršča med bolezni, ki jih je potrebno prijaviti. Podatki o številu vnesenih primerov denge v Evropo so dostopni na TropNetu (http://www.tropnet.net/). Število bolnikov z dengo globalno narašča. Tabela 38 Prijavljeni primeri denge od leta 2001 do 2010 CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ 2001 2002 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 2 0 0 0 0 0 1 1 5 2003 2004 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2005 2006 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 2007 2008 0 0 0 1 1 0 0 0 3 1 0 0 0 1 0 0 3 6 2009 0 1 0 0 1 0 0 0 1 3 2010 1 1 2 1 0 2 0 1 0 8 10-letno povprečje 0 , 2 0 , 2 0 , 4 0 , 2 0 , 8 0 , 5 0 0 , 4 0 , 2 2 ,9 Malarija Malarija je bolezen subtropskega in tropskega pasu, ki prizadene veliko število ljudi in povzroči približno milijon smrti letno. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da se testira čim več ljudi in potrdi malarija, posebno pri otrocih mlajših od 5 let. Drug ključen cilj SZO je zagotavljanje zdravljenja z antimalariki, na katere parazit še ni rezistenten. Prebivalci držav EU/EFTA zbolevajo za malarijo le, če se s parazitom infestirajo med bivanjem na malaričnih področjih. V WHO EURO regiji pa je malarija endemična le še v Azerbaijanu, Kirgizstanu, Tajikistanu, Turčiji in Uzbekistanu. V Evropi beležijo največ vnesenih primerov v Franciji, Združenem kraljestvu in Nemčiji, pri ljudeh, ki med bivanjem na malaričnem področju niso jemali kemoprofilakse. V Sloveniji je število vnesenih primerov malarije nizko. V desetletnem obdobju (od 2001 do 2010) je bilo skupno prijavljenih 66 bolnikov z malarijo (Tabela 39). Število prijavljenih primerov vnesene malarije v Sloveniji ostaja tudi v 2010 zelo majhno. Prijavljenih je bilo devet bolnikov z malarijo: • 34-letni bolnik, ki se je s parazitom malarije (Plasmodium vivax in ovale) okužil na potovanju po Mavretaniji in Maliju. Kemoprofilakse ni jemal. • 24-letna bolnica, ki ni jemala kemoprofilakse med bivanjem v Angoli, povzročitelj malarije je bil Plasmodium falciparum. 63 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 • 59-letni bolnik, ki je potoval po Gani, kemoprofilakse ni jemal, povzročitelj malarije je bil Plasmodium falciparum. • 43-letna bolnica, ki je potovala po Gani, kemoprofilakse ni jemala in zbolela z malarijo, ki jo je povzročil Plasmodium falciparum. • 25-letna bolnica, ki je z malarijo (povzročitelj Plasmodium vivax) zbolela po potovanju v Gani. Kemoprofilakse ni jemala. • 23-letni bolnik, ki je dva meseca bival v Gani. Zbolel je z malarijo, ki jo je povzročil Plasmodium ovale kljub jemanju kemoprofilakse z meflokinom. • 47-letni bolnik, ki ni jemal kemoprofilakse, potoval je po Indiji in Nepalu. Zbolel je z malarijo, ki jo je povzročil Plasmodium vivax. • 33-letni bolnik, ki je z malarijo (povzročitelj: ni znan) zbolel v Liberiji. Bolnik naj bi jemal meflokin v profilaktične namene. • 52 -letni bolnik, ki ni bil anketiran, zato nimamo podatkov o mestu okužbe in jemanju kemoprofilakse. Prebolel je malarijo, ki jo je povzroči Plasmodium falciparum. Sedem od devetih bolnikov se je s parazitom malarije okužilo v zahodni Afriki, samo dva sta jemala preventivno meflokin. Zahodna Afrika ni turistična destinacija povprečnega slovenskega popotnika. Obiščejo jo predvsem tisti, ki jim je blizu avanturističen stil potovanja z izkušnjami iz številnih, malarično manj tveganih eksotičnih držav brez resnih posledic za zdravje. Pozitivne predhodne izkušnje utrjujejo njihov pogosto odklonilen odnos do preventivnih ukrepov. Bivanje na malarično precej tveganih območjih, kar zahodna Afrika brez dvoma je, ima za posledico okužbo in bolezen. Slika 53 Starostna porazdelitev bolnikov z malarijo v 10-letnem obdobju (2001- 2010), Slovenija 25 -i <1 1-4 5- 14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75+ Slika 54 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih, Slovenija, 2001 - 2010 PLmalariae 3°/o Pl.ovale 4% nj naveden 9„/o Na sliki 54 prikazujemo povzročitelje malarije po deležih pri bolnikih z malarijo od 2000 do 2010. 64 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Tabela 39 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili z malarijo v obdobju od 2001 do 2010 DEŽELA 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SKUPAJ INDIJA gana 1 Q 0 0 2 0 3 1 1 2 0 0 1 1 0 3 0 0 0 4 8 11 PAPUA NOVA GVINEJA KFNI IA 1 If^AMDA 0 Q 0 2 1 1 0 0 3 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 4 5 KENIJA, UGANDA OSTALA AFRIKA MADAGASKAR 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 1 0 0 3 0 2 0 7 4 (AD AG AS K AR TAJSKA, INDONEZIJA MIGFRI IA 0 2 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 4 3 NIGERI JA BURKINAFASO 7 A MRI IA 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 3 2 ZAMBI JA GAMBIJA ("FNTRAI NDAFRIŠKA RFPIIRI IKA 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 CEN 1 RALNOAFRIJKA REPUBLIKA ANGOLA NAMI BI IA 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 NAMI BI JA BRAZILIJA 7AIRF - KDNnn 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ZAI RE " KONGO FILIPINI TAM7ANI IA 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 ANZANI JA PAKISTAN HOKIDI IRA"Š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 nONDURAS NEPAL 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 NI PODATKA 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 65 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke, ošpice, vročinska bolezen z izpuščajem, mumps, otroška paraliza, oslovski kašelj, tetanus, invazivne pnevmokokne okužbe, invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae in invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis Marta GRGIČ VITEK, Maja PRAPROTNIK, Katarina PROSENC, Metka PARAGI, Alenka KRAIGHER Spremljanje bolezni proti katerim cepimo, je izjemnega pomena zaradi vrednotenja uspešnosti programa cepljenja in morebitne potrebne modifikacije. Za obvladovanje bolezni proti katerim cepimo, je poleg cepljenja in epidemiološkega spremljanja zelo pomembno tudi laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov v skladu z enotnimi definicijami za prijavo. Rdečke V letu 2010, tako kot že prej dve leti zapored, ni bilo prijavljenega primera rdečk. Tabela 40 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje rdečk, Slovenija, 2001 - 2010 LETO 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ŠT. PRIJAV 8 3 9 1 0 1 1 0 0 0 INC./100.000 0,4 0,15 0,4 0,05 0 0,05 0,05 0 0 0 Glede na cilj Svetovne zdravstvene organizacije, da do leta 2015 odpravi kongenitalne rdečke v Evropi, je nujna laboratorijska potrditev vsakega prijavljenega primera. Potrditev je še posebej pomembna takrat, ko naj bi se rdečke pojavile kljub cepljenju. Potrebno je tudi sledenje otrok mater, ki so v nosečnosti prebolele rdečke. Tabela 41 Prijavljeni primeri rdečk po starosti do 14 let, Slovenija, 2001 - 2010 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 I 11 1 12 I 13 1 14 I SKUPAJ 2001 2002 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 2003 2004 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 1 2005 2006 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2007 2008 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Ošpice Slika 55 Prijavljeni primeri ošpic v Sloveniji od leta 1948 do 2010 Po desetih letih odsotnosti, so se ošpice v Sloveniji v letu 2010 spet pojavile. Prvi (indeksni) primer ošpic je bil potrjen pri 19-letnem potniku iz Irske, ki je bil hospitaliziran dan po prihodu v Slovenijo. Genotipizacija virusa ošpic izoliranega pri bolniku je pokazala, da gre za genotip D4, podoben sevom, ki so leta 2009 krožili v Veliki Britaniji. Po njegovem odpustu iz bolnišnice sta se pojavila dva sekundarna primera: zdravstvena delavka (39 let), vključena v nego bolnika in obiskovalec na kliniki (54 let), na oddelku, kjer je ležal bolnik. Genotipizacija virusa ošpic pri tem bolniku je pokazala 100% ujemanje z virusom ošpic indeksnega primera*. Tako je bila v letu 2010 v Sloveniji incidenčna stopnja ošpic 0,98/1.000.000 prebivalcev. V Evropi je bilo v tem letu prijavljenih več kot 30.000 primerov ošpic, kar je petkratno povečanje v primerjavi z letnim povprečjem za predhodnih pet let. Med prijavljenimi bolniki jih 85% ni bilo cepljenih proti ošpicam. Veliko povečanje je bilo predvsem posledica velikega izbruha ošpic v Bolgariji v letih 2009-2010 z več kot 24.000 prijavljenimi primeri in 24 smrtmi. Tudi iz Francije, Nemčije, Italije, Irske, Romunije in Španije so poročali o precejšnjem povečanju števila primerov v letu 2010. Izbruhi ošpic v državah Evropske skupnosti so večinoma posledica prenosa bolezni med državami članicami. Večina (71%) vnesenih primerov v letu 2010 je bilo vnesenih iz druge evropske države. V primeru vnosa ošpic, kljub dokaj dobri precepljenosti za ošpicami, obstaja možnost za zmerno razširitev v okoljih, kjer je kopičenje neimunih oseb, med katerimi so tudi zdravstveni delavci in sodelavci. * Grgič-Vitek M, Frelih T, Učakar V, Prosenc 8, Tomažič J, Petrovec M, Kraigher A. Spotlight on measles 2010: A cluster of measles in a hospital setting in Slovenia, March 2010. Euro Surveill 2010; 15(20). pii: 19573. Vročinska bolezen z izpuščajem Laboratorij za virologijo IVZ opravlja mikrobiološki del spremljanja in eliminacije ošpic in kongenitalnih rdečk (program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)). V okviru tega programa spremljamo primere vročinske bolezni z izpuščajem in potrjujemo odsotnost okužbe z virusi ošpic in rdečk ter z diferencialno diagnostiko ugotavljamo viruse, ki lahko povzročijo podobno klinično sliko. Testirali smo 60 serumov in v nobenem nismo odkrili prisotnosti specifičnih protiteles IgM proti ošpicam ali rdečkam, ki bi kazala na akutno okužbo. Pri štirih bolnikih v serumu nismo dokazali prisotnosti protiteles razreda IgG proti ošpicam (ni imunskega odgovora na cepljenje in/ali cepilni status ni znan): - 6-mesečni otrok, ki še ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) - dva enoletnika, ki še nista bila cepljena proti OMR - 37-letnik, katerega cepilni status ni znan 67 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Pri dveh bolnikih v serumu nismo dokazali prisotnosti protiteles razreda IgG proti rdečkam (ni imunskega odgovora na cepljenje in/ali cepilni status ni znan). Gre za dva enoletnika, ki še nista bila cepljena proti OMR. Pri diferencialni diagnostiki vročinske bolezni z izpuščajem smo v dveh primerih (otrok star eno leto, bolnik star 50 let) dokazali protitelesa razreda IgM (verjetno akutno okužbo) proti virusu Epstein-Barr in v treh primerih (eno- in sedem-letni otrok, 50 letni bolnik) proti virusu Parvo B 19. Povišan nivo protiteles razreda IgG (preteklo okužbo) proti virusu Epstein-Barr smo dokazali še pri 4 bolnikih, proti virusu Parvo B 19 pa prav tako pri 4 bolnikih. V okviru programa SZO je bil Laboratorij za virologijo na diagnostiko pripravljen in je uspešno potrdil okužbo z virusom ošpic pri prvem bolniku z ošpicami v Sloveniji ter pri dveh kontaktih (glej zgoraj). Okužbo smo dokazali z molekularnim dokazom virusa (verižna reakcija s polimerazo PCR) kakor tudi serološko (dokaz protiteles). Mumps V letu 2010 je bilo prijavljenih 5 bolnikov z mumpsom (4 moški in 1 ženska, 3 prijavljeni primeri iz starostnih skupin pod 15 let in dva starejša od 25 let), eden od njih je bil zdravljen v bolnišnici. Po podatkih s prijavnic je bila le pri dveh prijavljenih primerih (<15 let) diagnoza laboratorijsko potrjena. Med prijavljenimi so bile 3 osebe cepljene proti mumpsu. Prijave primerov mumpsa so posredovali iz celjske (2), koprske (2) in novomeške regije (1). Laboratorijsko spremljanje sumljivih primerov mumpsa v Laboratoriju za virologijo IVZ Testiranih je bilo 21 vzorcev bolnikov s sumom na okužbo z virusom mumpsa. V nobenem primeru ni bila dokazana prisotnosti protiteles razreda IgM proti virusu mumpsa, ki bi kazala na akutno okužbo. Protitelesa razreda IgG so bila dokazana v 20 serumih, en serum je bil negativen. Šlo je za 4-letnega otroka, ki je bil enkrat cepljen s cepivom proti OMR. Diferencialno diagnostično so bila pri nekaterih bolnikih s sumom na okužbo z virusom mumpsa, kjer pa okužba ni bila potrjena, dokazana protitelesa razreda IgM in/ali IgA proti drugim virusom, ki lahko povzročajo podobno simptomatiko: v enem primeru proti virusu Coxsackie A, v enem primeru proti virusu influence A in v enem primeru proti virusu parainfluence tipa 1. Tabela 42 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2001 - 2010 I LETO 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I Št. prijav 43 36 44 22 13 23 19 32 27 5 | ¡nc.H00.000 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 1,1 1,0 1,6 1,3 0,2 Slika 56 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1966 - 2010 68 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 Otroška paraliza V Sloveniji je od zadnje prijave bolnika z otroško paralizo minilo že več kot 30 let. Zadnja dva primera bolezni sta bila zabeležena v letu 1979. Laboratorijsko spremljanje enterovirusnih okužb v Laboratoriju za virologijo IVZ in program eradikacije otroške paralize Od leta 1988 poteka pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) globalna svetovna kampanja z namenom izkoreninjenja otroške paralize. Od začetka te kampanje se je število zbolelih po vsem svetu zmanjšalo za več kot 99%. Vendar bolezen še vedno ostaja endemična v nekaterih delih osrednje Afrike in v J Aziji (Nigerija, Afganistan, Pakistan in Indija). SZO v okviru svojega programa eradikacije otroške paralize državam članicam predpisuje smernice in aktivnosti za spremljanje pojavljanja te bolezni. Kljub temu, da je bila Evropa leta 2002 razglašena za regijo brez otroške paralize, so evropske države dolžne na tem geografskem področju kontinuirano laboratorijsko dokazovati odsotnost virusov povzročiteljev bolezni v populaciji in zagotavljati laboratorijsko diagnostiko za detekcijo in tipizacijo virusov otroške paralize, v primeru, da bi se le - ti pojavili med prebivalstvom. Pri tem je poleg pravočasnega zaznavanja in etiološkega pojasnjevanja akutnih flakcidnih paraliz (AFP), zelo pomembno tudi epidemiološko spremljanje enterovirusnih (in poliovirusnih) okužb v vzorcih iztrebkov otrok do 15 let starosti. Laboratorij za virologijo IVZ izvaja laboratorijsko podporo programu eradikacije otroške paralize v Sloveniji. V letu 2010 ni prejel nobenega vzorca bolnika z AFP. V sklopu epidemiološkega spremljanja enterovirusnih (in poliovirusnih) okužb v vzorcih iztrebkov otrok do 15 let starosti je bilo testiranih 80 vzorcev, ki so jih kot rezidualne vzorce posredovali mikrobiološki laboratoriji območnih zavodov za zdravstveno varstvo in bakteriološki laboratorij IVZ. Dodatno je bilo testiranih še 1000 vzorcev (respiratornih brisov) iz mreže za spremljanje influence in akutnih respiratornih infektov. V nobenem od prejetih vzorcev niso bili dokazani poliovirusi. Dokazana pa je bila prisotnost različnih enterovirusov: ECHO 3, ECHO 6, ECHO 9, ECHO 30, COXACKIAE A9, COXACKIAE B1, COXACKIAE B3 in COXACKIAE B4. Tabela 43 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2006-2010 1 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 1 Št. prijav 1 0 0 3 0 Oslovski kašelj V letu 2010 je bilo prijavljenih 611 primerov (29,8/100.000) oslovskega kašlja. V primerjavi z letom 2009 gre za 40% porast prijavljenih primerov, prijavna incidenčna stopnja pa je presegla prijavno stopnjo iz leta 2006 in je tako druga najvišja prijavna stopnja (za 2007) v zadnjih letih. Od leta 1988, ko se je število prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem zmanjšalo pod 100 na leto, je bilo do leta 2002 število prijav zelo nizko, od najmanj 23 v letu 1999 do največ 96 v letu 1994. V letu 2003 pa se je število prijavljenih primerov začelo večati (Tabela 44). V letu 2010 je bilo med prijavljenimi 314 žensk in 297 moških. Večina prijavljenih obolelih (73%) je bila mlajših od 15 let, 23 obolelih je bilo mlajših od enega leta. Najvišje stopnje obolevanja so bile zabeležene pri otrocih starih 10 do 14 let (Slika 58). Po podatkih s prijavnic je bilo 371 (61%) primerov oslovskega kašlja laboratorijsko potrjenih, 241 oseb (40%) pa popolno cepljenih (ali revakciniranih) proti oslovskemu kašlju. 112 bolnikov (18,3%) je bilo zdravljenih v bolnišnici, večina od teh (86) je bila mlajših od 15 let, 18 hospitaliziranih pa je bilo mlajših od enega leta. Z naraščanjem deleža starejših otrok med prijavljenimi primeri oslovskega kašlja se zmanjšuje delež obolelih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje (v letu 2002 polovica, v letih 2003-2005 tretjina obolelih, v letu 2009 dobra četrtina, v letu 2010 manj kot petina). Najvišja incidenčna stopnja prijavljenih primerov v letu 2010 je bila v mariborski regiji (81/100.000 prebivalcev), sledile so celjska (30/100.000) in novomeška regija (27/100.000). V letu 2010 nismo zabeležili nobene smrti zaradi oslovskega kašlja. 69 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Laboratorijsko potrjevanje oslovskega kašlja na Oddelku za medicinsko mikrobiologijo IVZ Povzročitelja oslovskega kašlja (bakterijo Bordetella pertussis) dokazujemo s hitro in občutljivo molekularno diagnostiko, posredno s serološko diagnostiko ter s klasično bakteriološko diagnostiko. V letu 2010 smo prejeli 719 vzorcev brisov za molekularno diagnostiko, 298 serumov in 137 vzorcev brisov za klasično diagnostiko, od skupaj 823 bolnikov. Pozitivnih je bilo 273 bolnikov (33,2 K). Največ pozitivnih smo dokazali z molekularno diagnostiko; od 719 je bilo pozitivnih 214 (29,8 K). Dodatno serološko smo potrdili še 59 primerov akutne okužbe z bakterijo Bordetella pertussis. Samo v treh primerih smo izolirali bakterijo v kulturi. Tabela 44 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2001 - 2010 I LETO I 2001 I 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I St. prijav 77 30 182 113 85 551 708 181 442 611 | Inc./100.000 3,9 1,5 9,1 5,7 4,2 27,5 35,4 9,0 21,6 29,8 Slika 57 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2010 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pri epidemiološkem spremljanju oslovskega kašlja je laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov (v skladu z definicijami za prijavo) zelo pomembno. Le tako lahko poučeno načrtujemo ukrepe ali ocenjujemo učinke uvedenih ukrepov. Glede na to, da smo v zadnjih letih beležili premik prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem v višje starostne skupine, bi bilo zelo pomembno laboratorijsko potrjevanje pri vsakem sumu na oslovski kašelj tudi pri odraslih. Slika 58 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2006 - 2011 70 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Glede na prijavne starostno specifične stopnje obolevanja v starosti do 15 let v zadnjih letih smo v letu 2008 podali predlog razširitve programa cepljenja z dodatnim poživitvenim odmerkom proti oslovskemu kašlju pri otrocih starih 8 let (3. razred OŠ), kar se je začelo izvajati v šolskem letu 2009/2010 tako, da je ta odmerek priključen cepljenju proti davici in tetanusu, ki se tudi izvaja v tej starosti. Tetanus V letu 2010 tetanusa nismo zabeležili. V letu 2007 in 2008 smo prejeli po eno prijavo tetanusa. Povprečna letna incidenčna stopnja tetanusa v zadnjih 10 letih je bila 0,1/100.000 prebivalcev. Zadnji smrtni primer tetanusa je bil zabeležen leta 2004. Slika 59 Prijavljeni primeri tetanusa in umrli zaradi tetanusa, Slovenija, 2001 - 2010 J OBOLELI ^ UMRLI h 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Tabela 45 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, incidenčne stopnje, umrli, mortaliteta, Slovenija, 2001 - 2010 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ INC./ 100.000 UMRLI MT/ 100.000 2001 2002 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 1 2 5 0,10 0 2 0 0 05 2003 2004 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 2 0,25 0,15 0 10 0 0 0 2005 2006 0 1 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 1 0 2 4 0,10 0 20 0 0 0 0 2007 2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0,05 0 0 0 0 2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0 0 0 2010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10-LETN0 POVPREČJE 0,3 0,1 0,2 0,2 0,3 0,4 0 0,2 0,3 2,0 0,10 0,1 0,01 Invazivne pnevmokokne okužbe V letu 2010 je bilo mikrobiološko potrjenih 231 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb, od tega je bilo 179 primerov pri odraslih in 52 primerov pri otrocih mlajših od 15 let. Najpogostejša kužnina, iz katere je bil osamljen pnevmokok, je bila kri (203 primeri), sledi likvor in kri hkrati (13 primerov), likvor (8 primerov) ter 7 punktatov. Vsi invazivni izolati so bili serotipizirani. Pri odraslih je bil najpogostejši serotip 3 (35 primerov), sledijo serotipi 14 (23 primerov), serotip 1 (14 primerov), serotip 19A (13 primerov), serotip 9V (13 primerov), serotip 7F (12 primerov), serotip 4 (11 primerov), ostali tipi predstavljajo manjše deleže. Pri otrocih je bil najpogostejši serotip 14 (10 primerov), sledi serotiP 23F (8 primerov), 19F (6 primerov), serotipa 19A in 4 (5 primerov), ter ostali tipi, ki predstavljajo manjše deleže. 71 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Največ primerov invazivnih okužb je bilo v ljubljanski regiji (87), sledita celjska (40), mariborska (30), kranjska (24), novomeška (18), murskosoboška (13), novogoriška (11) in koprska (8) regija (Slika 60). Vsi osamljeni invazivni izolati so bili testirani glede občutljivosti za antibiotike. Delež izolatov z zmanjšano občutljivostjo za penicilin je bil 17,2% po meningealnih kriterijih (po CLSI 2009), delež vmesno odpornih proti cefotaximu je bil 0,4% po nemeningealnih kriterijih in 4,8% po meningealnih kriterijih. Delež vmesno odpornih in odpornih proti eritromicinu je bil 18,3%, delež vmesno odpornih in odpornih proti trimetoprim-sulfametoksazolu je bil 21,2%, delež vmesno odpornih in odpornih proti tetraciklinu je bil 13,4%, delež vmesno odpornih in odpornih proti kloramfenikolu je bil 1,7%. Slika 60 Invazivni izolati bakterije Streptococcus pneumoniae po regijah v letu 2010 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae V letu 2010 je bilo mikrobiološko potrjenih 15 primerov invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Haemophilus influenzae, od tega je bilo 11 odraslih in 4 otroci. Iz ljubljanske regije beležimo 6 bolnikov, 5 iz mariborske in po en bolnik iz kranjske, novomeške, novogoriške in murskosoboške regije. Najpogostejša kužnina, iz katere so bili osamljeni, je bila kri (12 primerov). Vsi sevi so bili serotipizirani. Ne beležimo nobenega primera s tipom b, imeli smo 1 primer tipa e, ostali so bili NT (nekapsulirani). Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis V letu 2010 je bilo mikrobiološko potrjenih 9 primerov invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Neisseria meningitidis, dva primera od teh sta bila le molekularno potrjena. Bilo je 6 otrok in 3 odrasli. Iz ljubljanske regije beležimo 5 primerov, iz celjske 2 primera ter iz murskosoboške in mariborske regije po 1 primer. Meningokoki so bili osamljeni iz krvi (3 primeri), likvorja (3 primeri) ter iz krvi in likvorja hkrati (3 primeri). Vsi izolati so bili serotipizirani. Beležimo 5 primerov obolenj z grupo B, 2 primera z grupo C in po 1 primer z grupo Y in Z'. Proti penicilinu sta bila vmesno odporna 2 izolata (od sedmih). Cefalosporini tretje generacije v tem letu ne kažejo odpornih oz. vmesno odpornih izolatov. Hkrati so bili vsi izolati občutljivi na rifampicin. 2.6. Vnesene (importirane) bolezni V letu 2010 smo prejeli naslednje prijave vnesenih nalezljivih bolezni: • botulizem • tifus in paratifus • vročica Q • malarija • denga Bolezni so podrobneje opisane v posameznih skupinah nalezljivih bolezni, pod katere jih razvrščamo. 72 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 2.7. Drugo 'rijavljeni primeri Creutzfeld-Jakobove bolezni Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER Prionske bolezni so redke nevrodegenerativne bolezni, ki nastanejo zaradi kopičenja prionov v osrednjem živčevju. Prion je beljakovinski kužni delec s fizikalno- kemičnimi lastnostmi amiloida. Pri človeku so doslej opisali štiri oblike prionskih bolezni, Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJB), Gerstman-Straussler-Scheinkerjev sindrom (GSS), Kuru in smrtna družinska nespečnost (ali fatalna familiarna insomnia - FFI), ki imajo verjetno podobno patogenezo, razlike v klinični sliki in v razporeditvi patoloških sprememb ter morebitne genetske razlike. CJB je najpogostnejša prionska bolezen oziroma prenosljiva spongiformna encefalopatija (TSE) pri človeku. Najpogostejša je sporadična oblika CJB (sCJB). V svetu se pojavlja z incidenco 0,5 do 1,7 primerov na milijon prebivalcev na leto in predstavlja 80% vseh primerov. Vzroki za nastanek sporadične CJB niso znani. Za variantno obliko CJB (vCJB) obstajajo posredni dokazi, da jo povzroči zaužitje mesa živali, obolele za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE). Obstaja tudi tveganje za iatrogeni prenos bolezni s humanimi organi, tkivi, krvjo in krvnimi proizvodi ter zdravili, izdelanimi iz humanih in bovinih materialov. Po vzoru držav z dobrim nadzorom nad pojavljanjem prionskih bolezni, je bila leta 2007 v Sloveniji ustanovljena interdisciplinarna strokovna skupina (SSCJB), s poslanstvom centralnega spremljanja pojavnosti oblik CJB v naši državi, vzpostavitve sistema klasifikacije, diagnostične in epidemiološke obdelave ter ukrepanja. Stalno ožjo delovno skupino sestavljajo nevrologa, epidemiologa, psihiater in patolog. SSCJB sodeluje tudi z infektologi, veterinarji in transfuziologi. Sistem spremljanja pojavnosti CJB je vpet v že obstoječi, z zakonom predpisan splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni v državi, z upoštevanjem kompleksnejšega interdisciplinarnega pristopa in specifičnosti elementov sledenja te nalezljive bolezni. Z namenom enotne klinične obdelave sumov na CJB in klasifikacije bolezni so bili, na nacionalnem nivoju, imenovani centralni koordinatorji s področja nevrologije in psihiatrije. IVZ pa je centralna točka zbiranja prijav in koordinacije zbiranja ustreznih podatkov. Od skupno prejetih šestih prijav v letu 2010, je bila z obdukcijo pri dveh primerih možnost obolenja ovržena, v enem primeru pa potrjena sporadična oblika CJB. Trije primeri so bili zabeleženi v sistemu spremljanja kot možna oziroma verjetna oblika sCJB. Povprečna incidenca prijavljenih zanesljivih sporadičnih CJB je bila v zadnjih petih letih 1,5 na milijon prebivalcev na leto. Razen sporadične CJB in enega primera GSS, v Sloveniji druge prionske bolezni niso bile diagnosticirane. Tabela 46 Prijavljeni primeri CJB, Slovenija, 2006- 2010 LETO 2006 2007 2008 2009 2010 Inc. (št. / milijon prebivalcev na leto) SPORADIČNA CJB 7 2 3 2 1 1,5 GSS 0 1 0 0 0 0,1 73 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 2.8.Izbruhi Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, Prijavljeni izbruhi glede na povzročitelja, Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava, Število izbruhov po regijah Nuša ČAKŠ JAGER, Mateja BLAŠKO MARKIČ , Tatjana FRELIH Izbruh je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem, omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Pri izbruhu predpostavljamo, da imajo primeri skupen izvor okužbe oziroma, da so med seboj povezani. Izbruh se lahko pojavi v družini, ustanovah, v lokalni skupnosti, regiji ali drugje. Ob pojavu suma na izbruh oziroma ob izbruhu je zdravnik dolžan obvestiti regionalni Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) v roku treh do šestih ur in sodelovati pri obvladovanju izbruha. ZZV mora o izbruhu takoj obvestiti zdravstveno inšpekcijo in IVZ. V letu 2010 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 72 različnih izbruhov nalezljivih bolezni. To je 46K več kot v preteklem letu in za 24K več, kot je povprečje prijavljenih izbruhov nalezljivih bolezni v 5-letnem obdobju. Zaradi blage klinične slike oboleli pogosto ne iščejo zdravniške pomoči, zato se del izbruhov ne zazna in je dejansko stanje podcenjeno. Glede na vrsto izbruhov, smo v letu 2010 zaznali: - en izbruh zaradi kontaminirane vode; - za skoraj štiri krat manjše število prijavljenih izbruhov zaradi okužb s hrano glede na 5-letno povprečje; - 40K več kontaktnih izbruhov; - dva in pol-krat večje število prijavljenih kapljičnih izbruhov v primerjavi s 5-letnim povprečjem. Povprečen čas od začetka pojavljanja obolenj v okviru izbruha do prijave izbruha je bil 4 dni, v štirih izbruhih pa več kot 10 dni (12, 13, 14 in 18 dni). Največje število izbruhov v letu 2010 je bilo v domovih za starejše občane. Najpogostejši povzročitelj izbruhov je bil norovirus in kot najpogostejši način prenosa je bil zabeležen kontaktni prenos okužbe. Med temi izbruhi je verjetno tudi delež izbruhov, ki so bili povzročeni z onesnaženimi živili, vendar za to nimamo dokazov, ker se pri norovirusnih izbruhih povzročitelj običajno ne išče v živilih, ker za živila, razen vode še ni razvita primerna laboratorijska metoda. Skupaj je v izbruhih v letu 2010 zbolelo 3144 oseb, oziroma 2,6 krat več kot v letu 2009. 57 oseb se je zdravilo v bolnišnici, kar je 14K več kot v letu 2009. Zaradi posledic izbruha nalezljive bolezni je v letu 2010 umrlo pet oseb. Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa Med prijavljenimi izbruhi nalezljivih bolezni v letu 2010 smo zabeležili: - največ kontaktnih izbruhov (75K), - kapljičnih izbruhov (11K), - izbruhov z neugotovljenim načinom prenosa (5,5K), - izbruhov zaradi uživanja (higiensko oporečne) kontaminirane hrane (4K), - aerogenih izbruhov (3K) - ter hidrični izbruh. Tabela 47 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, Slovenija, 2006 - 2010 2006 2007 2008 2009 2010 5-LETNO POVPREČJE OKUŽBE S HRANO KONTAKTNI IZBRUH KAPLJIČNI IZBRUH HIDRIČNI IZBRUH NI UGOTOVLJENO 25 31 16 31 10 5 3 54 11,8 32,8 3,8 0,6 5,2 3 1 4 n 3 1 0 1 ¿D 1 1 6 n 54 8 1 0 6 I 1 1 9 0 6 1 4 AEROGENI IZBRUH 0 0 0 0 2 0,4 SKUPAJ 66 49 47 39 72 54,6 74 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Manjših izbruhov, v katerih je pri vsakem zbolelo manj kot 10 oseb je bilo 10 (14%) V enem primeru je bila okužba povzročena s hrano, v treh primerih je bil ugotovljen kapljični prenos povzročitelja, v štirih kontaktni. V dveh primerih način prenosa ni bil ugotovljen. Obravnavali smo 7 (9,7%) večjih, kontaktnih izbruhov, v katerih je pri vsakem zbolelo več kot 100 oseb. V šestih izbruhih so bili povzročitelji norovirusi, povprečno je zbolelo 118 oseb (od 100 do 195 oseb). V enem izbruhu povzročitelj ni bil dokazan. Izbruhi nalezljivih bolezni, ki so posledica prenosa okužbe s stiki V opazovanem letu je bilo obravnavanih 54 izbruhov nalezljivih bolezni (21 v letu 2009), ki so bili posledica prenosa okužbe s običajnimi stiki. Najpogostejši povzročitelji izbruhov so bili norovirusi (88%). Zabeležili smo 48 izbruhov norovirusnih gastroenterokolitisov (v letu 2008 - 19), v štirih primerih so bili povzročitelji rotavirusi, zaznan je bil en izbruh garij, v enem primeru pa povzročitelj ni bil dokazan. Največ omenjenih izbruhov (26) se je pojavilo v domovih za starejše občane, sledijo gostinski obrati (6), po pet izbruhov smo zabeležili v bolnišnicah, vrtcih in osnovnih šolah, štirje izbruhi so bili zabeleženi v termah, eden pa v družinskem okolju. Izbruhi nalezljivih bolezni, povzročeni z zaužitjem kontaminirane (higiensko oporečne) hrane V letu 2010 so bili prijavljeni 3 izbruhi zaradi okužbe povzročene s hrano (bakterijske okužbe in zastrupitve s školjkami). Število okužb se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 40% in je skoraj štiri-krat manjše od 5-letnega povprečja. (Tabela 47). Skupaj je v vseh izbruhih okužb s hrano zbolelo 121 oseb (v letu 2009 pa 83 oseb), hospitaliziranih ni bilo (21 v letu 2009), nihče ni umrl. Okužbe s hrano so najverjetneje posledica mikrobiološke kontaminacije živil, nepravilnega rokovanja z živili, neustreznih higienskih razmer in higiensko tehnične ureditve v proizvodnji in prometu z živili in nedoslednega izvajanja osebne higiene pri rokovanju z živili. V vseh primerih izbruhov, povzročenih s kontaminirano hrano, je bil povzročitelj dokazan. Glede na lokacijo, so se izbruhi nalezljivih bolezni, povzročeni z zaužitjem kontaminirane hrane, pojavili v osnovni šoli, družinskem okolju ter med obiskovalci izletniške ladljice. (Tabela 48). Tabela 48 Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka, Slovenija, 2006 - 2010 MESTO POJAVA 2006 2007 2008 2009 2010 I INTERNI OBRAT JAVNE PREHRANE GOSTINSKI OBRAT, HOTEL DOMAČE GOSPODINJSTVO 1 8 1 1 0 0 3 0 0 0 0 1 10 1 3 2 3 2 0 1 BOLNIŠNICA, DOM STAREJŠIH OBČANOV, ZDRAVILIŠČE, VVO, ŠOLA, DRUGO 15 4 5 0 2 SKUPAJ 25 16 10 5 3 Prijavljeni izbruhi, ki so bili povzročeni z zaužitjem kontaminirane hrane, so glede na vrsto le-te, prikazani v tabeli 49. Tabela 49 Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po vrsti nosilca in vira okužbe Slovenija, 2010 ŠTEVILO IZBRUHOV ŠKOLJKE KLAPAVICE 1 DOMNEVNO MEŠANA SOLATA 1 KLICENOSEC 1 SKUPAJ 3 Družinski izbruh Družinski izbruh je definiran kot izbruh, pri katerem zbolita dva ali več članov istega gospodinjstva in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na isti vir (okužbe) hrane. V prijavljenem družinskem izbruhu v letu 2010 je zbolelo 31 ljudi, povzročitelj je bil norovirus. V letu 2010 je eden od območnih zavodov za zdravstveno varstvo obravnaval en sam družinski izbruh okužbe s hrano, medtem ko so območni zavodi v prejšnjih letih beležili dva družinska izbruha v letu 2009, dva v letu 2008, po en primer v letih 2007 in 2006 ter pet primerov v letu 2005. V letih 2003 in 2004 smo zaznali bistveno več primerov in sicer 15 in 11. Manjše število prijavljenih družinskih izbruhov verjetno ne odraža bolj ugodne epidemiološke situacije, ampak slabše zaznavanje le-teh. 75 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Izbruh v šoli, povzročen s stafilokoknim enterotoksinom Oboleli so varovanci vrtca, šolarji in zaposleni v osnovni šoli, ki se prehranjujejo s hrano, ki jo pripravljajo v skupni šolski kuhinji. Izbruh je bil posledica zaužitja kontaminiranega živila, ki je bilo pripravljeno za kosilo. Od skupno izpostavljenih 551 otrok in zaposlenih, je zbolelo 84 oseb. Z laboratorijskimi preiskavami so potrdili prisotnost S.aureus v blatu in izbruhanini obolelih. S. aureus, ki je izločal enterotoksin A, je bil izoliran tudi iz skupnega vzorca živila krompirjeva solata in mesni sir. Med sevi so s PFGE dokazali 96,3% sorodnost. Z retrospektivno kohortno študijo so ugotovili da je bila obolevnost večja med tistimi, ki so jedli pečen mesni sir in krompirjevo solato. Najvišje relativno tveganje (RT) je bilo povezano z uživanjem mesnega sira RT+ 24,2 (95 % CI 12,1-48,5) in krompirjeve solate RT+ 19,4 (95 % CI 10,7 - 35,2). Zastrupitve je bila posledica nepravilnega rokovanja z že pripravljenimi živili (nepravilno hranjenje), ob nepričakovanem kadrovskem izpadu v kuhinji. Izbruh zaradi diarogenega sindroma zastrupitve z morskimi školjkami DSP ((diarhetic shelfish poisoning) med obiskovalci izletniške ladljice Šest turistov je zbolelo zaradi hudih prebavnih motenj po uživanju školjk - klapavic na izletu z ladjo. Do zastrupitve je prišlo zaradi zaužitja lipofilnih toksinov iz toksičnih alg, s katerimi se školjke prehranjujejo in se toksini nakopičijo v tkivih školjk. To se zgodi ob toksičnem cvetenju morja, ki je lahko omejeno ali pa traja dalj časa oz. se v enem letu večkrat ponovi. V tem času Veterinarska uprava začasno prepove promet s školjkami. Školjke, ki so jih zaužili turisti, so bile uvožene iz Italije. Zato je zelo pomembno, da potrošniki školjke kupujejo le od registriranih trgovcev s školjkami, ki so pod nadzorom. Izbruhi nalezljivih bolezni zaradi kapljičnega prenosa okužbe V letu 2010 smo obravnavali 8 izbruhov nalezljivih bolezni, pri katerem so se povzročitelji prenašali kapljično. V vseh primerih izbruhov je bila kot povzročitelj dokazana Bordetella pertussis. V sedmih izbruhih v osnovnih šolah je zbolelo 166 oseb ter 65 oseb v izbruhu na srednji šoli. Izbruhi nalezljivih bolezni zaradi aerogenega prenosa okužbe V letu 2010 smo obravnavali 2 primera aerogenega prenosa nalezljive bolezni. V prvem primeru, v katerem je zbolelo 10 oseb, od tega jih je bilo 5 hospitaliziranih, je bila kot povzročiteljica izolirana Legionella Pneumophila serotipa 1. Povzročitelji drugega izbruha so bili norovirusi, zbolelo je 25 oseb od skupno 30ih, ki so se kot skupina udeležili kosila v gostinskem obratu. Hidrični izbruh Zaradi vdora in onesnaženja vododvoda v ljubljanski regiji je prišlo do izbruha z rotavirusi in norovirusi, v katerem je zbolelo 52 ljudi, trije so bili hospitalizirani. Točno število obolelih v izbruhu ni bilo možno doreči, predvidoma jih je obolelo veliko več, kot jih je iskalo zdravniško pomoč. Slika 61 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, Slovenija, 2006 - 2010 □ IZBRUHI S HRANO ■ KONTAKTNI IZBRUH ■ KAPLJIČNI IZBRUH 2006 2007 2008 2009 2010 76 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Prijavljeni izbruhi glede na povzročitelja Ob različnih poteh prenosa, je bil glavni povzročitelj izbruhov: • okužba z norovirusi in sicer v 51 izbruhih(71%), • sledijo okužbe z Bordetello pertussis v 8 izbruhih(11%), • z rotavirusom pri 5 izbruhih(7%), • po en izbruh so povzročili : lipofilni toksini v školjkah, enterotoksin A v živilih in parazit Sarcoptes scabiei, • v 5 izbruhih povzročitelj ni bil dokazan. Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava Glede na prijavljene podatke je razvidno, da so se izbruhi najpogosteje pojavljali v domovih starejših občanov (40%), sledijo šole (21%), gostinskih obrati (11%), vrtci in bolnišnice (po 7%) ter zdravilišča (5%) (Tabela 50). Tabela 50 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava, Slovenija, 2009 MESTO POJAVA CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ DOM STAREJŠIH OBČANOV 5 5 3 3 1 4 1 6 1 29 ŠOLA 3 0 0 2 1 7 0 2 0 15 GOSTINSKI OBRAT 1 0 3 1 1 2 0 0 0 8 VRTEC 1 0 0 1 1 1 0 0 1 5 BOLNIŠNICA 0 1 2 2 0 0 0 0 0 5 ZDRAVILIŠČE 2 0 0 0 0 0 0 2 0 4 ZAVOD ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 DRUŽINA 1 0 0 0 0 1 0 0 0 2 DRUGO (OBMOČJE VODOVODA, UDELEŽENCI IZLETA) 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 SKUPAJ 15 6 9 9 5 15 1 10 2 72 • največ izbruhov zabeležimo v domovih starejših občanov, kjer je bila najpogostejša okužba z norovirusi, skupaj je zbolelo 1635 oseb. 96 oseb je zbolelo zaradi okužbe z rotavirusi, 68 zaradi garij, 11 zaradi okužbe z akutnimi respiratornimi infekti, 10 oseb se je okužilo v izbruhu legionele, 110 oseb pa je zbolelo v dveh izbruhih, katerih povzročitelj ni bil dokazan. • V šolah je zaradi okužbe z Bordetello pertussis zbolelo 222 oseb, 130 oseb je zbolelo zaradi okužbe z norovirusi, v izbruhu v kranjski regiji, kjer je bil povzročitelj Staphylococcus aureus -enterotoksin A, pa je zbolelo 84 oseb. 12 oseb je zbolelo v izbruhu, kjer povzročitelj ni bil ugotovljen. • V osmih izbruhih v gostinskih obratih je zbolelo 82 oseb zaradi okužbe z norovirusi, v enem izbruhu, kjer je zbolelo 15 oseb pa povzročitelj ni bil ugotovljen. • V skupaj petih izbruhih v vrtcih je zbolelo 133 otrok zaradi okužbe z norovirusi, 23 pa zaradi okužbe z rotavirusi. • V bolnišnicah je bilo v petih norovirusnih izbruhih zabeleženo 217 zbolelih. • V zdraviliščih smo zaznali štiri izbruhe norovirusov, v katerih je skupno zbolelo 122 ljudi. • V zavodih za ljudi s posebnimi potrebami sta bila obravnavana dva izbruha okužbe z norovirusi, zbolelo je 55 oseb. • Obravnavana sta bila dva izbruha v družinah, v obeh primerih je bil povzročitelj okužbe norovirus, zbolelo pa je 47 oseb. 77 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Število izbruhov po regijah Največje število izbruhov so obravnavali na ZZV Celje in Maribor (15), sledijo ZZV Novo mesto (10), ZZV Koper in Kranj (9), ZZV Nova Gorica (6), ZZV Ljubljana (5). ZZV Ravne je obravnaval dva izbruha, ZZV Murska Sobota pa enega (Tabela 51). Tabela 51 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po načinu prenosa, povzročitelju in regijah, Slovenija, 2010 Način prenosa Povzročitelj CE G0 KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ Norovirus 11 5 6 6 3 8 1 7 1 48 z Se < H z Rotavirus ! 0 0 0 0 0 0 1 1 4 garje 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 S ni dokazan 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Skupaj 13 6 6 7 3 8 1 8 2 54 z >y Bordetella pertussis 0 0 0 1 0 6 0 1 0 8 CL 2 Skupaj 0 0 0 1 0 6 0 1 0 8 DSP (lipofilni toksin) 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 □ > Norovirus 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 >N M Staphylococcus aureus -enterotoksin A 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 Skupaj 0 0 1 1 0 1 0 0 0 3 z Norovirus 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 ÜJ o o aL Legionella pneumophila serotip 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 < Skupaj 1 0 0 0 1 0 0 0 0 2 šE >y Norovirus in rotavirus 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 Skupaj 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 O z — I-W Ni dokazan 1 0 2 0 0 0 0 1 0 4 z o^ Skupaj 1 0 2 0 0 0 0 1 0 4 SKUPAJ 15 6 9 9 5 15 1 10 2 72 78 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 3 Zaključek EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 Nalezljive bolezni v letu 2010 smo spremljali na osnovi pasivnih prijav zdravstvenih zavodov, z anketiranjem zbolelih oseb, z mrežo izbranih ambulant in s sledenjem dogodkov, ki pomenijo tveganje za javno zdravje s pomočjo evropskega sistema zgodnjega zaznavanja in odzivanja in obvestil Svetovne zdravstvene organizacije. V letu 2010 smo prejeli 62.128 prijav nalezljivih bolezni oziroma 10% manj kot v letu 2009 in za 1,3% manj kot je 5-letno povprečje. Letna stopnja obolevnosti, ocenjena na osnovi prijav, je znašala 3031,7/100.000 prebivalcev. Prijave karantenskih bolezni nismo prejeli, prav tako ni bilo prijav davice, otroške paralize, rdečk, antraksa ter stekline pri ljudeh. Po desetih letih odsotnosti, so se v letu 2010 v Sloveniji spet pojavile ošpice. Incidenčna stopnja ošpic je bila 0,98/1.000.000 prebivalcev. V letu 2007 do 2010 smo s pomočjo mreže izbranih ambulant spremljali poleg gripe tudi okužbe z RSV, na podlagi katerega se lahko z veliko verjetnostjo napove začetek sezonskega kroženja. Glede na uveden dodaten poživitveni odmerek proti oslovskemu kašlju v šolskem letu 2009/2010 bo potrebno tudi v prihodnjih letih skrbno spremljati pojavljanje te bolezni in morebitne premike obolevanja v višje starostne skupine, zato bo zelo pomembno laboratorijsko potrjevanje pri vsakem sumu na oslovski kašelj, tudi pri starejših. V letu 2010 smo z anketiranjem obolelih spremljali nekatere vnesene črevesne okužbe (Salmonella, Campylobacter, E.coli spp.). Največji delež okužb so povzročile salmonele, najmanjši pa E.coli. Potniki so se okužili zlasti na Hrvaškem, v Tuniziji, Bosni in drugje. Breme spolno prenesenih okužb v Sloveniji ostaja veliko, predvsem najpogostejših: klamidijskih okužb in okužbe s humanimi virusi papiloma (HPV). Z virusom HIV je v Sloveniji okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, vendar število okuženih narašča. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, imajo največje breme okužb s HIV, a delež okuženih ni presegel pet odstotkov. Prijavne incidenčne stopnje nekaterih nalezljivih bolezni so močno podcenjene. Primer sta zlasti hepatitis B in C (akutni in kronični). Potrebno bo najti ustreznejši način laboratorijskega in kliničnega spremljanja. Največje število izbruhov v letu 2010 je bilo v domovih za starejše občane. Najpogostejši povzročitelj izbruhov je bil norovirus in kot najpogostejši način prenosa je bil zabeležen kontaktni prenos okužbe. Med temi izbruhi je verjetno tudi delež izbruhov, ki so bili povzročeni z onesnaženimi živili, vendar za to nimamo dokazov, ker se pri norovirusnih izbruhih povzročitelj običajno ne išče v živilih, ker za živila, razen vode še ni razvita primerna laboratorijska metoda. Skupaj je v izbruhih v letu 2010 zbolelo 3144 oseb, oziroma 2,6 krat več kot v letu 2009. 57 oseb se je zdravilo v bolnišnici, kar je 14% več kot v letu 2009. Zaradi posledic izbruha nalezljive bolezni je v letu 2010 umrlo pet oseb. 80 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 4 Priloge 81 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 Priloge: PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENČNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2010 82 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENCNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI inc/ 100.000 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 12176 594,17 B01.9 Norice brez komplikacij 9050 441,62 J03.0 Streptokokni tonzilitis 8158 398,09 A69.2 Lymska borelioza - eritem 4917 239,94 A38 Škrlatinka 3269 159,52 B02.9 Zoster brez zapleta 3225 157,37 A46 Erizipel (sen ) 2321 113,26 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 2102 102,57 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 1991 97,16 A08.0 Rotavirusni enteritis 1593 77,74 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 1428 69,68 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 1342 65,49 J02.0 Streptokokni faringitis 1160 56,61 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 999 48,75 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 783 38,21 B35.3 Tinea pedis (noge) 696 33,96 B80 Enterobioza 546 26,64 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 495 24,16 B35.4 Tinea corporis (telesa) 405 19,76 A08.2 Adenovirusni enteritis 349 17,03 B86 Skabies 344 16,79 A02.0 Salmonelni enteritis 340 16,59 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 314 15,32 B35.2 Tinea manuum (roke) 308 15,03 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 292 14,25 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 273 13,32 A08.3 Drugi virusni enteritis 243 11,86 A41.9 Sepsa, neopredeljena 220 10,74 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram negativnih organizmov 182 8,88 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 166 8,10 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 157 7,66 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 118 5,76 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 108 5,27 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 107 5,22 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 100 4,88 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 86 4,20 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 78 3,81 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 76 3,71 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 75 3,66 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 73 3,56 B95.3 Pnevmokokna bakteriemična pljučnica 68 3,32 A04.4 Enteritis (E.coli) 61 2,98 J13 Pljučnica, ki jo povzroča Streptoccocuspneumoniae 60 2,93 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 58 2,83 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 56 2,73 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 55 2,68 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 53 2,59 B35.8 Druge dermatofitoze 49 2,39 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 44 2,15 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 43 2,10 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 36 1,76 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 35 1,71 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 34 1,66 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 32 1,56 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 30 1,46 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 28 1,37 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 27 1,32 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 26 1,27 83 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 26 1,27 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 22 1,07 G03.0 Nepiogeni meningitis 21 1,02 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 19 0,93 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 19 0,93 G00.1 Pnevmokokni meningitis 18 0,88 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 17 0,83 J11. 1 Gripa z dr. manif.na dihalih, virus ni dokazan 17 0,83 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 17 0,83 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 17 0,83 G03.9 Meningitis, neopredeljen 17 0,83 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 16 0,78 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 16 0,78 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 16 0,78 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 14 0,68 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 14 0,68 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 12 0,59 B68.9 Tenioza, neopredeljena 11 0,54 B30.0 Keratokonjunktivitis, ki ga povzroča adenovirus 10 0,49 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. Stafilokoka 10 0,49 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 10 0,49 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. Stafilokok 10 0,49 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 9 0,44 B17.1 Akutni hepatitis C 9 0,44 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 9 0,44 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 8 0,39 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 8 0,39 G00.2 Streptokokni meningitis 8 0,39 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 8 0,39 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 8 0,39 A07.2 Kriptosporidioza 7 0,34 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 7 0,34 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 7 0,34 B16.9 Akutni hepatitis B 7 0,34 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 7 0,34 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 7 0,34 A90 Vročica denga (klasična denga) 7 0,34 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 7 0,34 A02.1 Salmonelna sepsa 7 0,34 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 6 0,29 A06.9 Amebioza, neopredeljena 6 0,29 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 6 0,29 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 6 0,29 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 6 0,29 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 6 0,29 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 6 0,29 G00.3 Stafilokokni meningitis 6 0,29 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 5 0,24 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 5 0,24 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 5 0,24 B79 Trihurioza 5 0,24 B26.9 Mumps brez zapletov 5 0,24 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 5 0,24 B35.6 Tinea cruris 4 0,20 A32.7 Listerijska sepsa 4 0,20 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 4 0,20 A27.8 Druge oblike leptospiroze 4 0,20 J11.8 Gripa z drugimi manif., virus ni dokazan 4 0,20 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. 4 0,20 B01.2 Varičelna pljučnica (J17.1*) 4 0,20 A01.2 Paratifus B 4 0,20 B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen 3 0,15 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 3 0,15 A79.8 Druge rikecioze 3 0,15 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 3 0,15 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 3 0,15 84 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 J20.0 Akutni bronhitis (Mycoplasma pneumoniae) 3 0,15 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pl.falciparum, neopredeljena 3 0,15 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl. vivax brez zapletov 3 0,15 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 3 0,15 A06.0 Akutna amebna dizenterija 2 0,10 A39.2 Akutna meningokocemija 2 0,10 G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje 2 0,10 A32.9 Listerioza, neopredeljena 2 0,10 B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) 2 0,10 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 2 0,10 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 2 0,10 A01.0 Tifus (S. typhi) 2 0,10 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 2 0,10 A05.1 Botulizem 2 0,10 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih inf. Bolez 2 0,10 A77.8 Druge pegavice, ki jih prenaša klop 1 0,05 G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis 1 0,05 A91 Hemoragična vročica denga 1 0,05 A78 Vročica Q 1 0,05 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 1 0,05 G03.1 Kronični meningitis 1 0,05 G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 1 0,05 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 1 0,05 G04.0 Akutni diseminirani encefalitis 1 0,05 B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena 1 0,05 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 1 0,05 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 1 0,05 B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome 1 0,05 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 1 0,05 B52.9 Malarija (Pl.malariae) brez zapletov 1 0,05 B53.0 Malarija (Pl.ovale) 1 0,05 B54 Neopredeljena malarija 1 0,05 A39.1 Waterhouse-Friderichsenov syndrom (E35.1*) 1 0,05 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 1 0,05 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 1 0,05 B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata 1 0,05 A03.9 Griža, neopredeljena 1 0,05 A49.8 Druge bakt. infekcije na neopredeljenih mestih 1 0,05 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 1 0,05 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 1 0,05 A00.0 Kolera (Vibrio cholerae 01), biovar cholera 1 0,05 P35.1 Prirojena citomegalovirusna infekcija 1 0,05 G00.0 Hemofilusov meningitis 1 0,05 B05.8 Ošpice z drugimi zapleti 1 0,05 B05.9 Ošpice brez zapletov 1 0,05 SKUPAJ 62128 3031,73 INC/100000 3031,73 85 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2010 <1 1 -4 5 - 14 15 -24 25 -34 35 -44 45 -54 55 -64 65 -74 75+ SKUPAJ AOO.O Kolera (Vibrio cholerae 01), biovar cholera 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 A01.0 Tifus (S. typhi) 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 A01.2 Paratifus B 0 2 0 1 1 0 0 0 0 0 4 A02.0 Salmonelni enteritis 20 62 58 53 31 26 26 21 19 24 340 A02.1 Salmonelna sepsa 0 0 1 0 0 0 1 2 2 1 7 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 3 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 0 2 4 6 10 1 2 1 1 0 27 A03.9Griža, neopredeljena 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 3 15 5 2 2 1 5 2 3 6 44 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 2 6 2 0 3 1 1 1 0 1 17 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 3 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 3 6 0 0 0 0 1 0 1 3 14 A04.4 Enteritis (E.coli) 7 17 6 4 4 3 3 3 5 9 61 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 53 172 157 173 115 55 83 73 66 52 999 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 0 2 4 4 4 1 0 0 0 1 16 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 2 2 0 1 2 4 6 10 18 28 73 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 8 23 24 15 17 4 3 2 3 8 107 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 6 53 49 46 138 87 55 24 17 20 495 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 0 27 43 1 3 5 6 1 0 0 86 A05.1 Botulizem 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 0 1 0 1 3 1 0 1 0 1 8 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 1 10 8 17 32 12 15 14 5 4 118 A06.0 Akutna amebna dizenterija 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 A06.9 Amebioza, neopredeljena 1 0 0 1 2 0 0 0 2 0 6 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 0 0 2 1 5 6 5 0 0 0 19 A07.2 Kriptosporidioza 0 0 3 1 1 1 0 1 0 0 7 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 A08.0 Rotavirusni enteritis 271 847 128 40 55 25 35 36 40 116 1593 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 73 268 184 87 79 96 99 114 193 909 2102 A08.2 Adenovirusni enteritis 78 185 31 3 14 5 2 7 12 12 349 A08.3 Drugi virusni enteritis 24 110 53 9 12 14 10 6 3 2 243 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 34 304 236 188 288 144 109 54 29 42 1428 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 0 4 0 1 0 0 0 2 0 1 8 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 558 2923 1805 1374 2063 1185 821 519 359 569 12176 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 A27.8 Druge oblike leptospiroze 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 4 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 3 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 0 0 0 0 0 1 1 0 1 2 5 A32.7 Listerijska sepsa 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 4 A32.9 Listerioza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 16 9 209 64 5 6 4 0 0 1 314 86 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 A37.1 Oslovski kašelj {Bordetella parapertussis) 0 3 0 0 1 1 0 0 0 0 5 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 7 3 200 64 4 8 4 1 1 0 292 A38 Škrlatinka 55 2207 978 20 6 3 0 0 0 0 3269 A39.0 Meningokokni meningitis {G01*) 2 3 1 1 0 0 0 0 0 0 7 A39.1 Waterhouse-Friderichsenov syndrom {E35.1*) 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 A39.2 Akutna meningokocemija 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 1 0 0 0 1 0 1 2 1 1 7 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 4 0 0 0 0 0 0 1 0 2 7 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 4 25 2 1 3 4 7 18 22 22 108 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 0 0 0 3 0 4 1 5 2 4 19 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 0 0 0 0 1 0 1 1 4 2 9 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 4 2 3 4 4 3 11 11 23 35 100 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka 2 0 1 0 0 0 0 0 2 5 10 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 0 0 0 0 0 1 1 1 3 4 10 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 1 1 1 0 0 0 0 0 1 2 6 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 0 0 0 1 0 0 0 0 0 4 5 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram negativnih organizmov 2 1 2 4 3 8 12 20 48 82 182 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 2 2 0 1 0 3 2 11 17 37 75 A41.9Sepsa, neopredeljena 7 24 11 8 7 11 13 36 40 63 220 A46 Erizipel {šen ) 10 5 13 30 85 180 331 481 528 658 2321 A48.1 Legioneloza {legionarska bolezen) 0 0 0 1 5 6 12 18 9 7 58 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 0 1 1 1 2 3 6 7 17 15 53 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 6 6 7 6 8 10 4 10 8 11 76 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 0 0 2 0 0 1 0 0 0 3 6 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 A49.8 Druge bakt. infekcije na neopredeljenih mestih 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 1 0 0 0 3 1 0 2 2 5 14 A69.2 Lymska borelioza - eritem 72 235 432 279 422 672 938 1053 588 226 4917 A77.8 Druge pegavice, ki jih prenaša klop 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 A78 Vročica Q 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 A79.8 Druge rikecioze 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 3 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 0 2 13 16 19 29 29 32 20 6 166 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis {G05.1*) 0 5 17 8 1 1 0 0 0 0 32 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 0 1 1 1 2 0 0 0 1 1 7 A87.0 Enterovirusni meningitis{G02.0*) ECHO,Coxackie 0 6 11 4 3 2 0 0 0 0 26 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 0 2 1 1 1 0 1 0 0 0 6 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 2 20 55 13 20 14 13 8 8 4 157 A90 Vročica denga {klasična denga) 0 0 0 2 4 0 0 1 0 0 7 A91 Hemoragična vročica denga 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom {HMRS) 0 0 0 5 2 4 2 4 0 0 17 B00.4 Herpesvirusni encefalitis {G05.1*) 0 0 0 0 0 1 1 2 1 1 6 B01.0 Varičelni meningitis {G02.0*) 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B01.1 Varičelni encefalitis {G05.1*) 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 B01.2 Varičelna pljučnica {J 17.1*) 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 4 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 2 19 6 0 1 1 0 0 0 1 30 87 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 B01.9 Norice brez komplikacij 456 5738 2379 150 186 90 35 8 4 4 9050 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 4 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 0 0 0 0 1 1 0 2 1 1 6 B02.9 Zoster brez zapleta 10 18 162 191 235 243 486 640 613 627 3225 B05.8 Ošpice z drugimi zapleti 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 B05.9 Ošpice brez zapletov 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 1 0 0 0 0 2 3 0 2 1 9 B16.9 Akutni hepatitis B 0 0 0 2 2 1 1 1 0 0 7 B17.1 Akutni hepatitis C 0 0 0 0 7 2 0 0 0 0 9 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 0 0 2 6 4 9 6 6 2 0 35 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 0 0 1 5 34 15 9 7 4 3 78 B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 0 0 1 0 2 1 1 1 0 0 6 B26.9 Mumps brez zapletov 0 2 1 0 1 0 1 0 0 0 5 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 0 12 13 14 2 2 0 0 0 0 43 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 0 0 0 1 6 1 1 2 1 0 12 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 0 2 3 1 1 1 0 0 0 0 8 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 12 144 200 375 29 13 8 2 0 0 783 B30.0 Keratokonjunktivitis, ki ga povzroča adenovirus 0 0 1 2 5 0 2 0 0 0 10 B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 3 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 3 34 92 31 22 21 30 20 12 8 273 B35.2 Tinea manuum (roke) 0 6 25 35 41 44 41 52 39 25 308 B35.3 Tinea pedis (noge) 6 17 61 66 89 106 104 115 78 54 696 B35.4 Tinea corporis (telesa) 3 26 58 61 71 50 50 38 27 21 405 B35.6 Tinea cruris 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 4 B35.8 Druge dermatofitoze 0 2 12 9 7 6 3 1 5 4 49 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 15 64 195 145 161 144 192 188 128 110 1342 B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 7 7 3 1 1 3 2 0 0 2 26 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pí . faíáparum, neopredeljena 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 3 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pí. vivax brez zapletov 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 3 B52.9 Malarija (Pí.maíariae) brez zapletov 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 B53.0 Malarija (Pí.ovaíe) 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 B54 Neopredeljena malarija 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 0 0 3 3 7 1 2 1 0 0 17 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 0 0 1 0 0 2 1 1 1 1 7 B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 B68.9 Tenioza, neopredeljena 0 1 1 0 3 5 0 1 0 0 11 B79 Trihurioza 0 1 1 0 1 2 0 0 0 0 5 B80 Enterobioza 4 123 276 42 27 43 17 6 5 3 546 B86 Skabies 3 19 43 47 26 31 29 27 33 86 344 B95.3 Pnevmokokna bakteriemična pljučnica 2 21 1 1 0 2 5 12 9 15 68 G00.0 Hemofilusov meningitis 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 G00.1 Pnevmokokni meningitis 0 3 0 0 0 1 4 5 2 3 18 G00.2 Streptokokni meningitis 1 0 1 0 1 0 2 2 0 1 8 88 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 G00.3 Stafilokokni meningitis 1 0 0 0 0 0 0 1 3 1 6 G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 3 1 3 1 0 0 5 1 1 1 16 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 1 2 9 2 2 1 3 1 1 0 22 G03.0 Nepiogeni meningitis 0 2 5 2 8 0 2 2 0 0 21 G03.1 Kronični meningitis 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 G03.9 Meningitis, neopredeljen 0 1 6 2 0 1 1 2 1 3 17 G04.0 Akutni diseminirani encefalitis 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 0 0 2 0 2 0 0 2 2 0 8 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 0 1 6 1 5 8 5 5 4 1 36 J02.0 Streptokokni faringitis 18 229 375 124 148 109 75 42 25 15 1160 J03.0 Streptokokni tonzilitis 116 2388 3665 824 555 325 134 107 29 15 8158 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. 1 1 0 1 0 0 0 1 0 0 4 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 17 474 547 262 286 176 103 77 38 11 1991 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 1 4 1 2 3 2 1 2 0 0 16 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 0 1 2 1 1 1 1 2 0 1 10 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 4 15 19 4 4 2 2 1 2 2 55 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 3 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 0 0 3 1 0 0 1 0 0 0 5 J11.1 Gripa z dr. manif.na dihalih, virus ni dokazan 0 3 4 1 4 2 2 1 0 0 17 J11.8 Gripa z drugimi manif., virus ni dokazan 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 4 J13 Pljučnica, ki jo povzroča Streptoccocus pneumoniae 2 5 1 1 5 1 8 14 12 11 60 J20.0 Akutni bronhitis (Mycopíasma pneumoniae) 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 3 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 0 0 1 1 1 3 11 8 2 1 28 P35.1 Prirojena citomegalovirusna infekcija 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 0 0 0 0 1 0 1 7 7 40 56 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 0 0 1 3 5 7 8 6 4 0 34 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih inf. bolez 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 skupaj 2033 16996 12964 5000 5514 4149 4098 4051 3232 4091 62128 mchooooo 9188,3 20637,7 7024,2 2141,7 1800,3 1373,1 1318,0 1510,4 1757,9 2633,5 3031,7 89 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZUIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LT 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH , SLOVENIJA , 2010 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ A00.0 Kolera (Vibrio cholerae 01), biovar cholera AH1 n Tifnc K Hmhi\ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 1 2 A0 1. 0 I 11 us (S. typhi) A01.2 Paratifus B A02.0 Salmonelni enteritis 0 44 0 18 0 18 0 28 4 77 0 75 0 57 0 15 0 8 4 340 A02.1 Salmonelna sepsa AD1 1 igriva 1 <\h flf>ynf>ri\ 5 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 7 3 A03. i Giiža (Jfi./Lexieii) A03.3 Griža (Sh.sonnei) 4 0 1 0 1 0 4 0 8 0 3 1 0 0 5 0 1 0 27 1 A03.9 Griža, neopredeljena A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coii 6 6 19 0 1 0 5 1 2 5 11 5 0 0 0 0 0 0 44 17 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coii 1 3 0 6 0 0 1 2 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 3 14 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coii A04.4 Enteritis (E.coli) 11 147 2 61 19 69 13 77 10 267 0 207 0 84 0 45 6 42 61 999 A04.5 Enteritis (Campylobacter) A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 5 11 1 2 2 8 0 18 5 8 3 1 0 23 0 2 0 0 16 73 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 64 65 6 140 28 100 7 149 1 19 0 0 0 0 0 11 1 11 107 495 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano ADR 1 Rntiili7^m 0 1 0 0 0 0 86 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 86 2 A05. 1 BULulizei II A05.4 Zastrupitev s hrano (BaciUus cereus) 0 39 2 3 6 1 0 11 0 2 0 17 0 44 0 1 0 0 8 118 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena A06.0 Akutna amebna dizenterija 0 0 1 0 0 4 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 6 A06.9 Amebioza, neopredeljena A07.1 Lamblioza (Giardioza) 2 3 0 0 0 0 2 1 12 1 1 1 0 0 2 1 0 0 19 7 A07.2 Kriptosporidioza A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena A08.0 Rotavirusni enteritis 474 338 56 230 70 140 172 114 361 481 221 428 74 95 94 260 71 16 1593 2102 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) A08.2 Adenovirusni enteritis 22 102 9 2 28 4 62 14 106 25 67 76 28 0 24 3 3 17 349 243 A08.3 Drugi virusni enteritis A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 127 1 338 0 514 2 84 3 12 0 87 1 131 0 118 0 17 1 1428 8 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 1612 1 790 0 845 0 2140 0 2475 0 2083 0 1087 0 1123 0 21 1 12176 2 A27.0 I kterohemoragič na leptospiroza A27.8 Druge oblike leptospiroze 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 3 0 0 0 0 0 4 3 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 0 0 1 0 0 1 0 1 2 0 0 2 2 0 0 0 0 0 5 4 A32.7 Listerijska sepsa A32.9 Listerioza, neopredeljena 0 68 0 0 0 1 0 23 1 78 1 82 0 18 0 34 0 10 2 314 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) A37.1 Oslovski kašelj (Bordetetta parapertussis) 0 22 0 7 2 2 0 5 1 69 2 177 0 5 0 4 0 1 5 292 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen A38 Škrlatinka 248 2 165 1 326 0 275 2 1060 1 744 1 104 0 240 0 107 0 3269 7 A39.0 Meningokokni meningitis (G01 ) A39.1 Waterhouse-Friderichsenov syndrom (E35.1*) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2 A39.2 Akutna meningokocemija A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 0 0 1 0 1 1 2 1 2 2 1 3 0 0 0 0 0 0 7 7 A40.1 Sepsa, kijo povzroča strepto ko k skupine B A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0 29 0 1 0 4 0 11 1 24 0 11 0 9 0 15 0 4 1 108 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 1 2 1 0 0 0 0 4 11 2 3 1 3 0 0 0 0 0 19 9 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 10 1 12 1 3 0 5 0 36 4 24 2 9 1 0 1 1 0 100 10 A41.1 Sepsa za radi kakega d rugega o pred. stafi lo ko ka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 1 1 1 0 0 0 0 2 6 0 2 3 0 0 0 0 0 0 10 6 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 1 38 1 4 0 3 0 21 1 49 2 36 0 30 0 1 0 0 5 182 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 5 30 3 4 5 14 12 1 1 75 A41.9Sepsa, neopredeljena 81 15 4 16 31 40 12 20 1 220 A46 Erizipel (šen ) 242 272 152 349 455 468 226 110 47 2321 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 16 2 1 8 28 2 0 1 0 58 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 53 0 0 0 0 0 0 0 0 53 90 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 74 0 1 0 1 0 0 0 0 76 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 4 0 1 0 0 0 1 0 0 6 A49.2 Infekcija zaradi Haemophyíus infíuenzae, neopred 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2 A49.8 Druge bakt. infekcije na neopredeljenih mestih 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena A69.2 Lymska borelioza - eritem A77.8 Druge pegavice, ki jih prenaša klop A78 Vročica Q A79.8 Druge rikecioze A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen A84.1 Centralnoevropski klopni - KME A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 11 851 0 317 1 257 1 728 1 1381 0 679 0 267 0 340 0 97 14 4917 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 1 26 29 2 0 0 36 0 62 1 17 2 7 0 2 0 9 0 166 32 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 1 9 0 0 0 0 2 1 0 4 11 0 0 0 0 0 0 7 26 A87.8 Druge vrste virusni meningitis A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen A90 Vročica denga (klasična denga) A91 Hemoragična vročica denga A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) B01.2 Varičelna pljučnica (J 17.1*) B01.8 Norice z drugimi komplikacijami B01.9 Norice brez komplikacij B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) B02.8 Zoster z drugimi zapleti B02.9 Zoster brez zapleta B05.8 Ošpice z drugimi zapleti B05.9 Ošpice brez zapletov B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome B16.9 Akutni hepatitis B B17.1 Akutni hepatitis C B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B26.9 Mumps brez zapletov B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza B27.8 Druge infekcijske mononukleoze B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena B30.0 Keratokonjunktivitis, ki ga povzroča adenovirus B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) B35.2 Tinea manuum (roke) B35.3 Tinea pedis (noge) B35.4 Tinea corporis (telesa) B35.6 Tinea cruris B35.8 Druge dermatofitoze B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena B37.9 Kandidioza, neopredeljena B50.9 Malarija, ki jo pov.Pí . faíáparum, neopredeljena B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pí. vivax brez zapletov B52.9 Malarija (Pí.maíariae) brez zapletov B53.0 Malarija (Pí.ovaíe) B54 Neopredeljena malarija B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata B68.9 Tenioza, neopredeljena B79 Trihurioza B80 Enterobioza 0 21 1 4 0 3 0 21 0 79 0 11 0 9 0 1 6 157 1 0 1 0 2 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 i 0 0 7 1 0 0 0 0 0 0 1 1 3 3 0 8 0 2 0 0 0 17 6 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 2 1 12 0 4 1 11 1 1 0 0 0 n 1 0 4 30 756 0 385 0 1285 0 576 0 2473 2 1502 0 576 1 1004 n 493 1 9050 4 0 0 0 3 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 n 0 0 1 6 422 0 277 0 269 0 360 0 741 1 637 0 229 0 159 0 131 0 3225 1 0 0 0 0 0 2 0 2 1 3 0 1 0 1 0 n 0 0 1 9 1 3 1 1 0 3 1 0 3 0 1 1 0 0 0 n 0 1 7 9 0 0 0 0 1 4 0 22 0 0 1 0 0 0 0 0 3 1 35 14 1 7 0 10 0 6 0 19 0 16 0 0 0 1 n 0 78 1 1 2 0 0 2 2 0 0 1 0 2 0 0 0 0 1 0 0 6 10 3 0 1 0 19 0 0 0 1 2 1 0 3 n 0 0 43 12 2 69 3 72 1 92 0 112 0 304 2 71 0 18 0 0 7 8 783 10 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 n 0 1 10 3 89 48 40 38 22 12 1 0 62 44 1 111 12 39 31 -19 4 273 308 0 58 126 80 57 14 0 0 156 70 246 119 62 17 25 26 24 21 696 405 0 2 0 12 1 3 0 0 1 2 2 13 0 10 0 0 2 4 49 388 0 191 0 94 1 9 0 197 0 275 0 98 0 48 n 42 0 1342 1 0 0 0 20 0 0 2 0 1 0 0 0 0 1 n 0 0 26 3 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 i 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 7 0 0 0 0 0 0 0 2 0 6 0 1 1 1 n 0 0 17 1 2 0 0 0 0 0 1 0 1 1 2 0 0 0 1 0 0 0 7 1 1 0 0 0 0 0 7 4 1 1 0 0 2 0 0 0 0 0 11 55 94 102 48 98 103 19 24 3 546 B86 Skabies 28 39 13 99 77 41 29 12 6 344 B95.3 Pnevmokokna bakteriemična pljučnica 10 5 19 0 18 9 0 4 3 68 G00.0 Hemofilusov meningitis 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 G00.1 Pnevmokokni meningitis 0 1 0 2 12 0 2 1 0 18 91 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 G00.2 Streptokokni meningitis G00.3 Stafilokokni meningitis G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi G03.0 Nepiogeni meningitis G03.1 Kronični meningitis G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov G03.9 Meningitis, neopredeljen G04.0 Akutni diseminirani encefalitis G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi J02.0 Streptokokni faringitis J03.0 Streptokokni tonzilitis J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan J11.1 Gripa z dr. manif.na dihalih, virus ni dokazan J11.8 Gripa z drugimi manif., virus ni dokazan J13 Pljučnica, ki jo povzroča Streptoccocus pneumoniae J20.0 Akutni bronhitis (Mycopíasma pneumoniae) M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi P35.1 Prirojena citomegalovirusna infekcija Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih inf. bolez 1 0 0 0 13 1 1 0 1 1 0 0 3 28 160 579 2 351 0 0 10 0 0 0 0 14 0 26 0 1 3 0 0 2 0 1 0 0 0 0 2 0 1 0 0 181 1 29 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 37 3 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 289 1118 1 1165 0 17 4 0 0 0 0 7 3 1 0 0 1 1 19 0 1 9 0 0 0 1 0 1 4 0 6 7 0 0 0 3 0 0 0 1 7 248 2774 0 18 12 1 0 0 0 39 3 1 0 11 4 0 1 2 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 12 2121 0 234 0 0 18 0 0 0 0 4 0 0 1 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 29 309 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 108 175 0 187 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 13 0 7 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 6 1 16 22 21 1 1 17 1 2 1 SKUPAJ 8147 4184 7306 7047 14760 11232 3813 INC.H00000 PREBIVALCEV 2697,9 4085,6 4993,7 3468,1 2303,3 3477,9 3194,8 3120,5 1765,8 3031,7 92 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2010 jan feb mar apr maj jun jul avg se p okt nov dec Skupaj AOO.O Kolera (Vibrio cholerae 01), biovar cholera 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A01.0 Tifus (S. typhi) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 A01.2 Paratifus B 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 0 4 A02.0 Salmonelni enteritis 17 13 22 19 29 32 31 49 51 29 32 16 340 A02.1 Salmonelna sepsa 0 0 1 0 1 2 0 2 0 0 0 1 7 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 3 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 0 1 0 3 1 7 2 4 3 2 2 2 27 A03.9Griža, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 5 1 0 2 3 4 4 5 10 1 8 1 44 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 3 1 0 0 1 2 3 0 1 3 2 1 17 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 3 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 2 0 1 1 0 0 6 2 1 1 0 0 14 A04.4 Enteritis (E.coli) 5 5 5 2 3 4 7 8 6 9 5 2 61 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 59 43 66 58 110 154 117 134 97 60 64 37 999 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 4 2 1 0 3 2 0 2 0 1 0 1 16 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 4 5 7 5 8 2 11 5 6 6 4 10 73 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 14 13 8 0 11 5 3 8 8 10 17 10 107 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 32 35 57 45 37 36 30 29 40 28 68 58 495 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 0 0 0 0 0 0 0 0 0 86 0 0 86 A05.1 Botulizem 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 0 0 0 0 2 0 2 2 1 0 0 1 8 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 12 10 12 14 6 8 5 6 8 9 14 14 118 A06.0 Akutna amebna dizenterija 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 A06.9 Amebioza, neopredeljena 0 0 0 1 1 0 1 2 0 1 0 0 6 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 3 3 1 2 1 0 2 2 1 0 2 2 19 A07.2 Kriptosporidioza 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 7 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 A08.0 Rotavirusni enteritis 79 176 299 302 177 76 52 62 54 68 68 180 1593 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 78 199 149 286 182 96 50 22 32 280 517 211 2102 A08.2 Adenovirusni enteritis 24 13 17 12 17 24 25 23 38 50 57 49 349 A08.3 Drugi virusni enteritis 31 26 35 15 28 20 15 6 11 20 14 22 243 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 96 80 115 130 105 68 49 118 105 186 161 215 1428 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 0 0 0 2 1 1 1 0 0 2 1 0 8 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 836 933 1306 1151 886 840 774 830 943 1163 1327 1187 12176 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 A27.8 Druge oblike leptospiroze 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 4 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 3 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 1 5 A32.7 Listerijska sepsa 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 1 0 4 A32.9 Listerioza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 17 22 24 38 24 40 42 17 22 13 36 19 314 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 2 0 5 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 9 6 6 11 29 18 23 12 22 26 41 89 292 93 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 A38 Škrlatinka 364 348 470 333 323 233 120 58 117 197 312 394 3269 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 0 1 0 1 0 0 1 1 0 2 0 1 7 A39.1 Waterhouse-Friderichsenov syndrom (E35.1*) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A39.2 Akutna meningokocemija 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 2 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 2 7 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 0 0 2 1 1 0 0 0 0 1 2 0 7 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 4 8 13 12 8 10 2 5 12 11 12 11 108 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 5 1 1 1 2 3 2 1 0 1 2 0 19 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 0 2 1 1 1 0 1 1 0 0 1 1 9 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 10 5 10 4 5 17 7 12 9 7 9 5 100 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka 1 0 0 1 1 1 1 1 1 0 2 1 10 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 0 0 2 1 0 2 0 1 1 1 2 0 10 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus Influenzae 1 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 1 6 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 0 1 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 5 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram negativnih organizmov 10 12 16 7 16 17 15 9 23 24 14 19 182 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 8 1 5 6 5 7 7 8 9 5 7 7 75 A41.9Sepsa, neopredeljena 26 16 23 6 11 22 16 22 22 22 14 20 220 A46 Erizipel (sen ) 163 132 166 185 207 245 302 262 193 139 167 160 2321 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 2 2 5 1 2 8 5 13 8 7 3 2 58 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 6 4 10 1 2 5 4 3 1 5 7 5 53 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 9 2 4 11 11 5 6 9 7 2 4 6 76 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 1 2 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 6 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus Influenzae, neopred 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 A49.8 Druge bakt. infekcije na neopredeljenih mestih 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 0 0 2 0 0 0 1 0 5 2 3 1 14 A69.2 Lymska borelioza - eritem 101 85 99 267 592 930 1047 644 408 369 257 118 4917 A77.8 Druge pegavice, ki jih prenaša klop 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 A78 Vročica Q 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A79.8 Druge rikecioze 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 3 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 1 0 0 7 15 30 57 15 19 12 7 3 166 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 1 0 0 0 2 0 11 11 2 4 0 1 32 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 0 0 0 1 0 0 3 0 1 0 0 2 7 A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 0 0 0 1 0 1 10 3 6 2 3 0 26 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 1 1 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 6 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 4 3 6 8 13 21 39 23 10 9 10 11 157 A90 Vročica denga (klasična denga) 0 1 0 0 0 0 0 2 3 1 0 0 7 A91 Hemoragična vročica denga 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 2 0 0 0 1 1 2 2 5 1 1 2 17 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 0 0 1 2 0 0 0 0 0 3 0 0 6 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 B01.2 Varičelna pljučnica (J 17.1*) 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 4 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 1 5 1 3 3 4 3 3 1 3 1 2 30 B01.9 Norice brez komplikacij 841 840 996 1070 870 792 473 178 226 465 858 1441 9050 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 4 94 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) B02.8 Zosterz drugimi zapleti B02.9 Zoster brez zapleta B05.8 Ošpice z drugimi zapleti B05.9 Ošpice brez zapletov B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome B16.9 Akutni hepatitis B B17.1 Akutni hepatitis C B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B26.9 Mumps brez zapletov B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza B27.8 Druge infekcijske mononukleoze B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena B30.0 Keratokonjunktivitis, ki ga povzroča adenovirus B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) B35.2 Tinea manuum (roke) B35.3 Tinea pedis (noge) B35.4 Tinea corporis (telesa) B35.6 Tinea cruris B35.8 Druge dermatofitoze B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena B37.9 Kandidioza, neopredeljena B50.9 Malarija, ki jo pov.Pí . faíáparum, neopredeljena B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pí. vivax brez zapletov B52.9 Malarija (Pí.maíariae) brez zapletov B53.0 Malarija (Pí.ovaíe) B54 Neopredeljena malarija B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata B68.9 Tenioza, neopredeljena B79 Trihurioza B80 Enterobioza B86 Skabies B95.3 Pnevmokokna bakteriemična pljučnica G00.0 Hemofilusov meningitis G00.1 Pnevmokokni meningitis G00.2 Streptokokni meningitis G00.3 Stafilokokni meningitis G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi G03.0 Nepiogeni meningitis G03.1 Kronični meningitis G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov G03.9 Meningitis, neopredeljen G04.0 Akutni diseminirani encefalitis G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje 0 1 271 0 0 0 2 2 0 3 16 1 0 1 7 1 0 62 0 0 18 25 67 28 2 7 96 1 1 1 0 0 0 0 4 0 0 1 1 0 53 24 8 0 2 1 0 0 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 248 0 0 0 1 1 0 1 7 0 0 0 3 3 0 63 0 0 14 28 37 27 0 1 73 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 49 25 9 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 277 1 1 2 0 1 0 4 0 0 0 1 1 86 0 2 33 65 32 1 7 118 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 1 0 40 16 1 0 240 0 0 1 0 1 1 6 0 1 0 2 0 1 56 2 0 16 17 54 30 0 1 94 0 2 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 46 19 3 1 1 2 0 0 1 3 2 0 0 1 0 0 0 0 247 0 0 1 0 0 0 3 9 0 1 1 2 2 2 96 0 1 21 24 71 41 0 1 102 0 3 0 1 0 0 0 2 0 0 0 1 0 29 92 9 0 1 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 0 254 0 0 0 1 0 0 2 6 0 0 0 1 0 55 0 0 23 34 76 24 0 4 121 0 4 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 39 19 0 2 0 0 0 4 2 4 1 0 2 0 2 0 1 298 0 0 1 2 0 0 3 4 0 0 1 1 1 2 51 0 0 17 29 80 46 0 4 128 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 26 12 1 0 0 1 4 0 1 1 9 0 1 1 0 0 0 324 0 0 1 1 2 0 3 2 0 1 0 4 1 0 49 6 0 34 23 72 33 1 4 157 0 3 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 1 45 18 3 0 2 0 0 0 1 6 1 0 0 1 0 0 0 2 310 0 0 0 0 1 0 1 8 0 1 0 3 0 1 64 1 0 35 24 55 42 0 3 115 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 50 20 1 0 2 2 0 0 2 3 0 0 0 2 0 0 0 0 253 0 0 1 0 1 0 1 4 0 2 0 3 0 0 74 0 0 28 25 35 34 0 97 0 3 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 1 64 39 12 0 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 1 252 0 0 1 0 0 0 2 1 0 0 2 6 1 0 65 1 0 32 27 61 33 0 9 131 0 6 1 2 1 0 0 1 0 1 0 1 1 54 33 4 0 1 0 1 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 1 251 0 0 1 0 0 0 7 10 0 0 0 2 1 1 62 0 0 20 19 23 35 0 3 110 0 2 0 0 0 0 0 2 0 1 0 2 1 51 27 0 1 1 1 0 1 2 2 0 0 1 0 0 1 6 3225 1 1 9 7 9 1 35 78 1 6 6 1 16 22 21 1 1 17 1 2 95 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 0 0 0 1 0 3 0 1 0 0 1 2 8 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 0 5 1 1 0 4 2 4 5 7 5 2 36 J02.0 Streptokokni faringitis 113 128 126 117 108 101 81 67 78 59 80 102 1160 J03.0 Streptokokni tonzilitis 671 621 907 728 664 660 456 338 554 644 871 1044 8158 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 0 0 4 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 237 196 205 212 189 160 111 119 127 137 128 170 1991 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 9 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 16 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 3 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 10 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 38 3 0 5 2 0 0 0 0 0 0 7 55 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 5 J11.1 Gripa z dr. manif.na dihalih, virus ni dokazan 16 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 17 J11.8 Gripa z drugimi manif., virus ni dokazan 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 J13 Pljučnica, ki jo povzroča Streptoccocus pneumoniae 3 12 7 9 6 5 0 3 2 2 6 5 60 J20.0 Akutni bronhitis (Mycopíasma pneumoniae) 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 3 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 0 4 2 1 5 1 0 3 2 4 3 3 28 P35.1 Prirojena citomegalovirusna infekcija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 3 2 3 4 7 8 5 5 1 7 7 4 56 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 0 3 0 2 6 5 3 3 3 2 3 4 34 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih inf. bolez 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 SKUPAJ 4709 4646 5958 5725 5527 5443 4795 3993 4079 4912 5989 6352 62128 96 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE PRIJA VUENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2010 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2010 CE GO KR KP LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis A32.7 Listerijska sepsa 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 3 1 A39.1 Water house- Friderichsenov syndrom A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 2 0 0 0 0 0 1 0 3 1 0 0 1 0 0 0 0 0 7 1 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 0 0 1 0 0 0 0 0 5 2 4 0 2 0 0 0 0 0 12 2 A41. 1 Sepsa zaradi kakega drugega o pred. stafilokoka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 0 0 0 1 0 0 0 3 2 6 0 5 0 2 0 0 0 0 2 17 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 0 1 8 6 0 0 0 1 2 11 4 7 0 4 0 0 1 0 15 30 A41.9 Sepsa, neopredeljena A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B95.3 Pneumokokna bakteriemična pljučnica 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 4 0 0 1 0 0 1 0 6 2 G00.1 Pnevmokokni meningitis G00.2 Streptokokni meningitis 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 0 3 0 0 0 0 0 0 0 3 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 00000100 0 1 SKUPAJ 7 22 6 36 27 13 1 2 115 VIR: SURVIVAL - Evidenca nalezljivih bolezni *V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen he pa ti ti sov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10:J12-J18). PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2010 A04.7 Enterokolitis, ki ga povzroča Clostridium difficile A08.0 Rotavirusni enteritis A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis A36.2 Davica v grlu A39.1 Waterhouse-Friderichsenov syndrom A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.5 Sepsa zaradi drugih gramnegativnih mikroorganizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa A41.9Sepsa, neopredeljena A46 Erizipel A48.0 Plinska gangrena A48.1 Legioneloza A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena A81.0CJB A84.1 KME A86 Neopredeljeni virusni encefalitis A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen B00.4 Herpesvirusni encefalitis B02.8 Zoster z drugimi zapleti B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B67.9 Ehinokokoza, neopredeljena 2 1 1 1 1 4 3 1 17 1 1 1 1 1 1 1 1 1 6 1 2 SKUPAJ 59 VIR: Zdravniško poročilo o umrli osebi *V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen he pati ti sov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB- 10:J12-J18). 97