SVOBODA JE NALEZLJIVA
Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Nekaj, kar si je svet razumno dopovedoval, da je nemogoče: v totalitarni državi, ki "gradi socializem^1 se je ljudstvo dvignilo v neredih po vzorcu klasičnih revolucij.Na Češkem so bile stavke in nemiri. V vzhodni Nemčiji so množice v nekaterih me =' stih osvobodile jetnike iz zaporov in komunistična vlada je bila brez mo °i. Če se nemiri ne bi odigrali tudi v vzhodnem Berlinu pred'očmi mnogih sapadnih dopisnikov, bi jim svobodni svet'še verjel ne bi. Toda bili so tako resnični, da so šele ruski tanki vzpostavili red. Pokazalo se je,da Ljudstva ni mogoče za vedno krotiti. Totalitarna vlada sicerne potrebu= je zaslombe večine; nujno pa potrebuje mnogo ljudi, ki morajo dajati živ ;Ljenje njenim množičnim organizacijam, jo oskrbujejo z ovaduhi in vohu = ji služijo kot verni sluge in krvniki in tudi sami pripadajo "obla =
sti" .
Nemiri so pokazali, da satelitske vlade nimajo te osnove. Včeraj je Prekipelo na Češkem in v Nemčiji, jutri bo morda kje drugje. Ali bodo s&eraj ruski tanki pri roki? Na laž je postavljena misel, da more le voj osvoboditi vzhodno Evropo; misel, da naj nas vojna reši vsega zla;mi= 8el, ki pozablja, da vojna prinese mnogo zla. Prav tisto ljudstvo,za ka= terega lažejo v "ljudskih demokracijah", da je na oblasti, more v resni= ci vzeti oblast v svoje roke.
Pomen satelitskih nemirov je globok In'vpliv Zapada.je bil vsakakor ^ločilen. Ni bilo sicer neposrednega vodstva, niti hujskanja in podpiho vanja. Zapad je, kot navadno, obstal z odprtimi ustmi od začudenja in se 3e komaj zavedel, ko je že vse minilo. Toda z Zapada prihaja misel o svo kodi, ki je nalezljiva. Od tam prihajajo resnične vesti - in resnica je 2a totalitarizem nevarna. Ko je radio poročal o nemirih v Berlinu,je ne= ^omno dal poguma ljudem po drugih krajih. Delavci so občutili tisto sta povezanost delavstva, ki jo ne more streti niti nasilje, saj so brez vodstva, brez organiziranja izražali svoje nezadovoljstvo ž režimom.De =
! Lavci pod komunizmom zvedo, kako se godi delavcem, ki bi po Marxu morali 2ivotariti v kapitalističnem suženjstvu, in upre se jim "raj% ki jim ga vsiljujejo komunisti.'Z Zapada prihajajo poročila o boljšem življenju, p Pomanjkanju nasilja, o vrednosti človeka - same nevarne stvari za komuni-
ste.
Tudi za nas so junijski nemiri zanimivi in pomembni, čeprav^se niso pogodili v Jugoslaviji in čeprav so razmere pri nas doma v mnogoČem raz= Lične od razmer v satelitskih državah. Ugibanje o podobnostih in razli = kah nas ne bi daleč pripeljalo. Titova vlada ni satelitska in ima lastno vojsko; a brez učinka moremo divje ugibati, ali bi ta poračunala z upor= Piki ali bi potegnila z njimi. Vendar moremo dopolniti nekaj pojmov o no banjem razvoju v Jugoslaviji. Jasneje se nam kaže, kako pomemben more Liti posreden vpliv stikov z Zapadom. Ni le golo naključje,da so se nemi Pi dogodili na Češkem in v Nemčiji. Prva ima stare zveze z Zapadom in ^tuga preko Berlina gleda na Zapad. In pri nas si celo oblastniki priza= Sevajo,da bi navezali z Zapadom prijateljske stike. Kakor so jim pri tem toar le lastne koristi in hočejo oni spreobrniti zapadne socialiste,bo vsekakor prevladal pri teh stikih pametnejši in izkušenejši. Dejstvo, da Povprečen delavec v demokratični zapadni državi živi toliko bolje brez .Jtol^inarnih gesel kot jugo slovanski, nabit s teorijami komunizma, in da proizvodnja brez ideologije na Zapadu mnogo večja kot v Jugoslaviji,
kjer poslušajo Marxa, mora počasi vplivati tudi na tako trde glave kot so titovske. Za nas pa^mora biti najvažne j še,da se položaj doma izvoljs sa. Ce se že ne izboljša popolnoma in nemudoma, je bolje Vsaj nekaj kot nie. Zaradi tega si Tito ne bo opral svoje krivde in ne bo iz zlobneža postal_dobrotnik, pač pa se bo ljudem zmanjšalo trpljenje. Veseli mora* mo biti tudi majhnih pojavov,ki imajo ta učinek. Stiki z'Zapadom Vplivs 30 nehote tudi na same delavce in kmete, na jugoslovansko ljudstvo,v k® terega rokah je končno usoda Jugoslavije, kot je dobro napisal angleški časnikar v članku, ki ga prinašamo na drugem mestu. Po eni strani sice? uDiDäjo moralo jugoslovanskih svobodoljubov, po drugi pa prikazujejo ne smrsel mnogih titovskih uredb in morajo.vzbujati skomine po svobodi tis stim,ki so jö preje pomagali zapravljati. Ne bodo prinesli radovoljneg0 odstopa od totalitarizma. Ne bodo hitro prinesli svobodo. Zato je tem bolj nujno, da razvoj pospešujemo, kar je v naši moči.
POST FESTUM
Kot Slovenci, ki so nam goriške in tržaške, zadeve pri srcu,saj so del našega^narodnega vprašanja, ne le krajevne in nevažne, spremljamo gorisko-trzaško polemiko o italijanskih volitvah (glej str.4.) z žalos'f jo in strahom. Obe strani tako jasno nimata prav, da komaj čakamo, kdaj se bosta ovedeli in pričeli premišljati, kako bi se drugič bolje složno .odrezali; po drugi strani se bojimo, da bo trma še bolj slabila že itak. šibko slovensko demokratično skupino.
Da nimamo opravka s političnimi velikani,nam nazorno pokaže naveds ba v DEMOKRACIJI,da "volilni shodi niso bili potrebni,ker bi bil uspeh stoodstoten,ce bi se vsi,tudi nekateri duhovniki,držali sklepa glede be . S^asougotovitev zasluži zlato medal jo .Pomislite•’pri priho^ njih predsedniških volitvah v Ameriki bo republikanska stranka sklenil® naj vsi volijo g^Eisenhowerja in nobenih shodov ne bo treba...Ni čudno, ce	Politični nastop tako šibak, da so slov.duhovniki poskušali pi®
prečiti,da bi Slovenci padli "komunistom v roke".Pri tem'so ga pa močno polomili.Kajti veri,slovenstvu in Italiji bi koristil enöstaven'poziv vernikom,naj ne volijo komunistov.Spuščanje v volivno propagando za äe^ mokristjane paje bilo ponesrečeno,kot smo zadnjič povedali,
^Laške volitve so odkrile trpko dejstvo,ki ga ne bi mogla dolgo om® lovazevati nobena še tako umetno ustvarjena 2/3 večina sredinske koali* olje.S tem bi namreč ne bilo nič spremenjenega na dejstvu;da je vsak tretji Italijan volil za skrajno levico,dobre štiri milijone glasov pa je slo za skrajno desnico.Florentinski LA NAZIONE,ki pripada levemu kri lu Demokristijane, j e pošteno .ugotovil:"To pot'je odgovornost povsem ne* sa, posamična in vsa!" Rešitev Italije in njene demokracije torej ne 1® v*}5 slovenski manj šini, ampak na vladajoči demokr ščanski stranki, ki raj reši ljudi gladu in brlogov in tako prepreči,da pri prihodnjih volitvßl rdeči val ne bo preplavil tudi nje same.
Ker ^ j e na volitvah'! šlo v prvi vrsti, da se v I tali j i'ohrani demokr® ticni režim"(KAT,GLAS),potem morajo najprej stranke,ki korakajo pod za* stavo svobode,najprej^volivcem z deli dokazati,da jim je Za demokracij® tudi do narodnih manjšin.Ge pa tega ni,če odpovedo vsi protesti,vse pa-Pirnate spomenice,po tem je treba izkoristiti najugodnejši položaj za d® monstracijo.In v demokratičnem sistemu ni boljšega in uspešnejšega naci na za to,kot šo prav volitve,da bi dokazali "svoj protest zoper krivic* no ravnanje do naše manj šine". GLAS pravi,da pozna "uspešnejše" načine-Tudi tako določen poseg "slovenskih duhovnikov" v volilno borbo/o * je bil ob zadnjih volitvah, ni preprečil,kakor smo videli, da ne bi Slovenci v večji meri kot doslej volili za komuniste.Ali kot je CATHOLIC HERALD zapisal na splošno: "Kljub odlični propagandi ’državijanjskih odborov’, delu Katoliške Akcije in intervenciji škofov, duhovščine in a meriške ambasadorke v zadnji minuti, ni prišlo do množične odklonitvs
----------------------------------- komunizma...Mnenja utegnejo biti de*
'KLIC TRIGLAVA	ljena,če je neposredni” poseg nekat®
53» Bucks "Hill, Chapel End,	in äuhovnikoy v korist D®
Nuneaton, Warwickshire	moknstijane podprl ali Zavrl njen®
stvar... Opozorilo proti komunizmu( o®
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu. strani Cerkve)se je pri zadnjih vo" --------------^------d------------- litveh izkazalo kot nezadostno".
KAL ŠKOF, KI JE PREPOVEDAL "KATOLIŠKO STRANICO11
London,23•junij a. (Od našega dopisnika)
Židj e,protestanti in katoličani žalujejo za umrlim liverpoolskim katoliškim nadškofom dr.Richardom Downeyem,ki so ga danes pokopali.Poči va v kripti hodoče največje katedrale na svetu,ki jo je sam začel gradi ti,"Njen načrt je bil tako gigantski,da nihče ni mogel pričakovati,da bo dograjena za časa nadškofovega življenja'.' Pred njo bo stal velikanski kip Kristusa Kralja,ki bo iz protestantske Anglije, iz njene največje luke, vabil mornarje vsega sveta pod svoje okrilje.
Presenetljivo je bilo pisanje anglikanskega tiska o tem možu,ki je bil pri 47 letih iz navadnega duhovnika,"revnega in brez kakega poslan= stva",prvič izza reformacije povišan neposredno v nadškofa. Tukajšnji neodvisni TIMES ga je imenoval kot najvitalnejšo osebnost katoliške hi erarhije Velike Britanije in mu pripisuje velik del zaslug, da so se kori čala težka nasprotstva med katoličani in protestanti,ki so tako dolgo grenila politično življenje Liverpoola, tega sorazmerno največjega kato liškega velemesta Anglije. Po liberalnem MANCHESTER GUARDIANE si je po= leg katedrale postavil boljši spomenik: dosegel ni le spoštovanja am = pak v mnogih primerih tudi ljubezen vseh razredov in ver,kar je bilo opaziti v času njegove bolezni,ko se je molilo zanj po anglikanskih cer kvah in židovskih sinagogah.LIVERPOOL DAILY POST je označil njegovo ka=' riero kot edinstveno izza časov reformacije. "Pokojni dr.Downey,navajen no velike množice,ni nikdar pritegnil večje množice ljudi kot ob svoji smrti"5 tristo tisoč ljudi mu je v času pred pogrebom, ko je ležal v cerkvi,v mimohodu izkazalo poslednjo čast,je ugotovil CATHOLIC HERALD.
V mimohodu in na pogrebu si mogel videti katolike ob protestantih,Židih in celo poganih iz afriških kolonij. Mnogi so žrtvovali pol svoje dnev= ne plače, da so se mogli posloviti od velikega nadškofa.
Anglikanski škof v Liverpoolu je občudoval njegovo toplo prijatelj stvo in prijaznost do vseh ljudi,katerikoli vere so že bili.Predsednik liverpoolskega Sveta kristjanov in Židov ga je označil köt odličnika med mnogimi sodobnimi osebnostmi krščanstva,ki so našle odmev v srcih in mislih Zidov. Od nadškofa Downeya je "izšla pobuda za prvo veliko demon stracijo proti preganjanju Židov v Nemčiji ob nastopu Hitlerja...Bil je ponosen,da mu je bil v hiši židovskega prijatelja v Londonu predstavljal protestantski arhitekt,ki mu je kasneje izdelal načrte za veličastno li verpoolsko katoliško katedralo". Njegov sošolec,lancasterški škof msgr. Flynn,ga je označil kot škofa, ki je govoril v sinagogi,sodeloval v de= bsti na univerzi, naslovil cricket klub ali pa se pozabaval na nogomet= ni tekmi. "Katoliška cerkev je z njim izgubila enega največjih učite“ = 1 jev",je ugotovil leedski škof msgr.Heenan. In soglasna je bila ugotovi tev,da je pokojni nadškof popeljal v svoji škofiji,ki vsebuje’eno šesti no vseh angleških in vvaleških katoličanov, katolicizem v polno svetlobo dneva.Kdor je živel kdaj v protestantski Angliji,ta bo vedel,kaj pomeni 32 župnij,ki jih je pokojnik ustanovil v svoji škofiji,16 pa pripravil, da bodo v kratkem ustanovljene.
Enako kot je nastopil proti totalitarnemu režimu'Hitlerja in Stali na,je obsodil, četudi sam irskega rodu, nasilja, ki so jih izvajali ir= ski nacionalistični ekstremisti. Najstarejši britanski državni poslanec g.Logan je opisal,kako je dr.Downey posegel v politično življenje: liverpoolski katoličani so bili v stalnih prepirih s protestanti,poleglega da so se dajali še med seboj v svoji "Katoliški strahki". Kmalu po ustoličenju je poklical pred se vsakega vidnega katolika posebej,nato pa je vse skupaj nagovoril:"Ne zanima me kateri politični stranki kdo pripada. Toda kot vaš nadškof moram skrbeti,da boste kot državljani do= bri katoličani.Odločil sem se,da v moji škofiji ne bo nobene katoliške politične stranke." Tisto noč je stranka prenehala.
Katoliška cerkev je z dr.Downeyem izgubila sijajnega teologa,filo= zofa,pridigarj a, misionarja,pisatelja in predavatelja. Toda Cerkev je danes bolj spoštovana kot prej.
PO ITALIJANSKIH VOLITVAH
Kakor je bilo pričakovati, so komunisti izkoristili poziv "slovenskih duhovnikov",naj slovenski volivci ne oddajo belih glasovnic,ampak naj "ođ dajo svoj glas stranki,ki priznava krščanska načela".Tržaško kominformi= stično DELO je v celoti objavilo ta poziv in pripisalo, da so"se "ti duhov niki izkazali za najhujše sovražnike slovenske manjšine na Goriškem", kei "podpirajo prav tisto vlado,ki od vsega početka načelno odklanja vse pra^ vice Slovencem". Reagiral je kajpak tudi ljubljanski rdeči tisk in duhovniški poziv pripisal goriškemu nadškofu, kar "Slovenci v Italiji tolmači5 jo...kot poskus Vatikana, da prisili Slovence k glasovanju za stranko, kate ro ščiti Vatikan."
"Kljub nasprotni propagandi" so po tržaški DEMOKRACIJI bele glasovnice doživele "uspeh", saj jih je med Slovenci ta naštela "dobrih 4000", če število primerjamo s 5*242 slovenskimi glasovi na prejšnjih občinskih vo5 litvah.Po občinah^kjer žive Slovenci, je b::."o sicer oddano (po DEMOKRACIJI 3390 belih in uničenih glasovnic,toda ker se "v Gorici sami volitev ni u-deležilo skoro tri tisoč volivcev", sklepa, da je med temi več takih, ki ni5 so hoteli voliti nobene liste. Številka torej ni nizka,če cenimo slovend® volilne upravičence na 5500 do 6000. "Velika večina je torej sledila pozi vu slovenskih političnih vodstev in oddala prazne glasovnice!".
Goriški KATOLIŠKI GLAS se je polemike udeležil šele drugi teden po volitvah in odgovoril na predvolilne izpade DEMOKRACIJE ter dveh titovskih listov. Toda pri tem ni več tako versko goreč kot so bili anonimni "slo= venski^duhovniki" neposredno pred volitvami.GLAS predvsem kritizira,in to upravičeno, pomanjkanje predvolilnega dela in agitacije na strani Sloven5 ske demokratske zveze,saj so ’nalepili na zid (le) en ponižen plakatič*, sicer^pa so ?naše ljudstvo...prepustili na milost in nemilost vsem ekstre mističnim strankam,ki so ga najprej zasule s stotinami... slovenskih plaka tov...,nato pa je sledil napad s številnimi shodi po vseh naših vaseh.5 Ker je tako "vse kazalo,da bi bilo naše ljudstvo izročeno'komunistom v ro ke",se potemtakem ni treba čuditi, "če je v očigled teh dogodkov duhovšči na zavzela svoje stališče".- Istočasno je še GLAS objavil "izid volitev V slovenskih občinah".Za razliko od DEMOKRACIJE ( 3390 glasov), je GLAS naštel 2530 belih glasovnic,ker je upošteval le 4 občine,"kjer pretežno žive Slo venci",Iz tabele je razvidno,da je n.pr.v treh slovenskih občinah( Štever-jan,Sovodnje,Doberdob) glasovalo za komuniste 19$,za Nenijeve in Saragato ve socialiste 9.3$»za demokristjane 28.4$,dočim je bilo belih glasovnic 37$. V^goriški občini je bil izid zelo ugoden za Demokristijano(50.7$). KATOLIŠKI'GLAS j e"bil razumljivo zaskrbljen nad tolikimi slovenskimi glasovi za Kominformo.
Naslednji KATOLIŠKI GLAS (25.junija) zgleda,da z naslovom."Kdo rešuje krščansko demokracijo v Italiji" odgovarja KLICU TRIGLAVA.GLAS potrjuje goriško mnenje,da so "tujci glasovali za Italijo,Italijani pa za bolj' ševike... Stranke sredine,ki so dobile 7 poslancev večine (po mojih podatkih le 5),se morajo za to zmago najbolj zahvaliti ravno narodnim manjši -nam.Te so namreč skoro kompaktno volile za svoje narodne stranke,ki so po vezane s krščansko demokracijo.Tako je tirolska Volkspartei prinesla De Gasperijevi stranki tri poSlanc£, manjšina iz Valdaoste pa enega." Tudi slovenski volivci so znatno pomagali,da je De Gasperi zmagal.Tu GLAS za= kijučuje:"Gotovo je,da bi Slovenci za svojo demokratično stranko glasovali prav vsi kompaktno kot Tirolci,če bi tako stranko imeli.V tem primeru bi ital.demokracija lahko vedno računala na veliko večino slovenskih glasov.Tako pa se je izkazalo,da slovensko ljudstvo,kijub opominom od strani Cerkve,vedno bolj sili v kominformizem." Takšno stanje pripisuje GLAS zgre šeni manjšinski politiki "naših oblasti"(ki so seveda demokrščanske).
Naslednji dan je DEMOKRACIJA pisala,da bi Slovenci tudi s 4000 glaso vi mogli imeti svojega poslanca,saj je bil laški poslanec izvoljen samo z 2915 glasovi.Sicer pa ugotavlja,da je "Democrazia Cristiana od svojega na stanka pa do danes dovolj jasno pokazala,da 'krščanskih načel5,kar se tiče slovenske manjšine v Italiji,ni niti poznala,niti zagovarjala",ter za^ to odpadejo "višji verski razlogi",ki zahtevajo od slovenskih vernikov-vo livcevjda volijo stranko,"ki priznava krščanska načela". DEMOKRACIJA pravi, da je bila "volilna propaganda za bele glasovnice izvedena v zadostnem
(Zaključek na str.6.)
SKOZI TUJA OČALA
Včasih dobro dene,da pogledamo znane domače zadeve z neobi= čajnega stališča.Tujci pogosto gledajo manj prizadeto,pa mor= da tako opazimo kaj novega pri starih zadevah.Posebni dopisnik konservativnega DAILY TELEGRAPHA g.D.Eloyd je bival tri leta v Jugoslaviji in jo je po dveh letih ponovno obiskal,nakar je napisal članek,ki ga zgoščeno povzemamo:
Pet let je minilo,kar so Tita in njegove izobčili iz izbrane družbe komunistov.Prav silovitost stalinovske gonje proti njemu je zbrala jugo = slovansko ljudstvo v odporu do Sovjetov.Obenem je tudi prisilila jugoslo= bansko vlado,da se je obrnila na Zapad po gospodarsko in politično podpo= ro.Zdaj izgledš,da so v Kremlju postali treznejši in da se pripravljajoč spremembo v svoji politiki.Po petih'letih bo v Beograd spet prišel sovjet ski poslanik. Tito gleda na to rahlo a zaznavno spremembo'kot na rusko Priznanje poraza.Prav mogoče je, da skuša Malenkov zdaj z očarljivostjo do seči tisto,kar Stalinu ni uspelo z grožnjami. Enako mogoče je,da se je sprijaznil z izgubo Jugoslavije in da so ti ukrepi v skladu s splošno po= litiko pomiritve.
Jugoslovanski oblastniki niso zaradi tega posebno vznemirj eni.Normal Pi odnosi,ki se jih ne morejo braniti,so še daleč od prijateljskih odnoša jev; Rusi in sateliti še vedno vzdržujejo sovražno propagando ih obmejna izzivanja.Prijateljski odnosi,ki so jih zapadne sile navezale po 1.1948, so najboljše jamstvo, da bo Tito ostal zvest Zapadu. Zapad je pokazal mno = go več spoštovanja do jugoslovanske neodvisnosti kot Sovjeti.Zapadna go = spodarska pomoč je pomagala prestati udarec kominformske blokade in dveh hudih suš. Obenem je dala gospodarskim načrtovalcem nekaj varnosti,medtem ko so se iznebljali marksističnih dogem in so preurejali svoje gospodar = stvo na realnejši osnovi. Dala jim je prostor,da so lahko delali napake.
Vlada je obotavljaje opustila preveč podjetne načrte za industrijski Razvoj in se je posvetila ključnim projektom.S koncem 1953 bodo ti po ve= cini dograjeni in polagoma bo gospodarstvo začelo prejemati'nekaj ugodno= sti za vse žrtve preteklih let. V naslednjih dveh^letih bo Občutno narasla Proizvodnja jekla,aluminija,celuloze in papirja. Že zdaj proizvaja indu = atrija poraben tovorni avto po zmerni ceni,nekaj preprostejših vrst stroj fi-ega orodja in kmetijske stroje,na kar so zelo ponosni.Uspehe pripisujejo "demokratizaciji" industrijskega upravljanja in splošnemu liberaliziranju gospodarstva. Čeprav bo država še naprej ostala lastnik podjetij,namerava Oo prepustiti delovanje zakonom svobodnega gospodarstva".Država bo prejema la le davek od proizvodnje. Uspeh tega.se še dolgo ne bo pokazal.
Zunanja pomoč,ki jo je Jugoslavija morala prositi,je pustila državi hudo breme dolga.Kratkoročni dolgovi Britaniji znašajo skopaj 20 milijo = ^ov funtov in bi jih bilo treba povrniti v naslednjih treh letih.To bi po ženilo,da bi bil porabljen celoten jugoslovanski izvoz v to deželo in bi ostalo nič za nove nakupe. Vlada bi rada konsolidirala dolgove in jih Preuredila na dolgoročno odplačevanje. Pomanjkanje tujih valut je v glav ^em krivda uvažanja kmetijskih proizvodov,ki so jih preje izvažali.Tega Oe kriva suša,pa tudi grdi neuspeh vladne kmetijske politike in neprija= "teljstvo kmetov, kinjih je še zmeraj kakih 75$ prebivalcev.Na srečo se ko= ^unisti zdaj pripravljajo opustiti "socializacijo" kmetijstva.Priznavajo, so odpovedale "administrativne" metode,ki so pomenile siljenje v zadru ge. Kmetje"zdaj lahko svobodno zapuste zadruge - in niso nič čakali -ter Prideljujejo,kar hočejo. Ta sprememba se jim seveda zdi zmaga v dolgi bit hi z oblastjo.Če bo nova politika prinesla povečanje kmetijske proizvodnje ho to pomenilo boljšo in trajnejšo osnovo za anglo-jugoslovansko trgovino.
Po petih letih so Titovi problemi preje gospodarski kot politični.V Notranji politiki še dalje trdno drži deželo.Kominformovce v lastni stran hi je pač razorožila Stalinova smrt in sledeče spremembe.Niti ni veliko' Možnosti,da bi mu učinkovito nasprotovali ne-komunisti,ki so izgubili vo= ^itelje.Morda najbolj nezadovoljni ljudje v državi so komunistični organi hn birokrati,ki so izgubili na veljavi.
Mogoče je,da bo Rusija poskusila izrabiti jugoslovanske'gospodarske hežave,ko bodo odnosi normalizirani.Ponudba Rusije ali koga od satelitov,
da bi trgovali z Jugoslavijo pod pametnimi pogoji utegne biti nevarnejša kot politična prilizovanja. Ko se zmanjšujejo možnosti neposredne gmotne pomoči z Zapada, postaja tem bolj važnosda bi razvili druge oblike sode= lovanja z Jugoslavijo» posebno trgovske in kulturne, in da bi razširili stike z jugoslovanskim ljudstvom, v čigar rokah leži bodočnost Jugoslavije.-
:	■ •	■	TUJI KAPITAL
V začetku letošnjega leta je svetovni tisk objavil,da namerava povabi ti jugoslovanska vlada tuje kapitaliste,da bi s svojim denarjem pomagali razviti jugoslovansko industrijo in kmetijstvo. Toda tuji dopisniki niso bili povsem gotovi,kako naj bi vsa stvar izpadla,saj komunisti ne morejo dopustiti,da bi tujci postali lastniki novozgrajenih tovarn in novoodpr= tih rudnikov.Eni so predvidevali izdajo bonov na dobiček,drugi pa podeli tev izključnih pravic na prodajo'alinpreprodajo izvoznih'dobrin.Uradna agencija TANJUG je sklepala,da so te govorice nastale z ozirom na jugo= slovansko-ameriško pogodbo koncem 1952,ki je jamčila ameriškim podjetjem za'dobavo investicijskih dobrin Jugoslaviji.To aprilsko pojasnilo pa je vse to obrazložilo kot navadno sklepanje kupoprodajnih pogodb,kjer gre za domačega investitorja,ki nabavlja opremo pri tujcu,po staja njen lastnik in jo nato odplačuje.
A glasovi o tem "tujem kapitalu" niso potihnili,vsaj v Jugoslaviji ne-Sam Kidričev naslednik Svetozar Vukmanovič je o tem govoril borskim ru -darjem ob 50 letnici tamk.rudnika. Dejal je,da ne more biti govora o kakih investicijah tujega kapitala,ker bi to privedlo do izkoriščanja gospo darskega'bogastva države in končno zaviralo njen gospodarski razvoj»pa naj bo 'to potem v stari klasični obliki(ko je zgrajeni objekt postal tuja lastnina),ali pa v novi sovjetski,ko preko mešanih družb objekt posta= ne last dveh držav. Toda, "nesmiselno je misliti,da bi se mogla naša dr= žava hitro razvijati brez tujih kreditov". Zato je Jugoslavija pripravlje na sprejeti tuji kredit s tem,da ga bo vrnila z odgovarjajočimi obrestmi iz proizvodnje takega zgrajenega objekta. To bi po Vukmanoviču omogočilo hiter gosp darski'razvoj države,tujim kapitalistom pa zanesljivo vloži -tev kapitala in soliden zaslužek od obresti.
Vukmanovič seveda ni omenil,da bi država morala izplačati tujca,če bi kak novozgrajeni objekt zaradi vzorne birokracije ali pa klasične nespo= sobnosti doživel polom.
■ Kmetijska politika in suša
Vladnega poraza s kmeti je seveda vedno najprej kriva suša.Kot da nikoli poprej v Jugoslaviji ni bilo suše.Sicer pa je Vukmanovič priznal,da "Jugoslavija ni nikdar kupovala hrane v tujini, temveč jo je vedno Izvaža la;živela so bila njen glavni izvozni predmetVV prvih štirih'mesecih 1e= tošnjega-leta pa je morala Jugoslavija žrtvovati polovico svojega izvoza za nakup hrane.140 milijonov dolarjev je šlo za živila; 140 milijonov, ki bi omogočili nakup opreme za Majdanpek,za Viskozo,za topilnice..."Najmaij za pet let nas je suša vrgla nazaj", je zaključil vrli gospodarstvenik,-
Prav tiste dni,v začetku maja,pa je bil objavljen veličasten kmetij= ski načrt,ki so ga izdelali vsi mogoči strokovnjaki (in nestrokovnjaki) Jugoslavije.V desetih letih bodo v Jugoslaviji mala nebesa. Da se le ne bi suša oglasila vsakih par let in zavirala načrt!	(gs)
LAŠKE VOLITVE - zaključek s 4.strani:
obsegu",saj je tako DEMOKRACIJA kot KATOLIŠKI GLAS priobčal sklep SDZ, naj volivci oddajo prazne glasovnice,Tržaški list trdi, da je bila "usluga italijanski demokristjanski stranki glavni namen znanega'poziva.In si cer usluga treh ali štirih slovenskih duhovnikov,po tem ko so iz Rima pre jeli pismo nekega njihovega sobrata! Kako so ostale duhovnike pozvali, naj podpišejo poziv slovenskim volivcem in zakaj so ga podpisali," DEM0= KRACIJA ve, a rajši molči, "da bi komu ne škodovali"Sicer pa je bil "slovenski duhovnik tisti, ki je prvi opozoril,kaj so omenjeni trije-štir je odločili!" Priobčena je še o^tra izjava dr.M.Breganta,po kateri "borbe slovanske manjšine v Italiji nima pravice zavirati nihče,ki se še ču= ti člana slovenske narodne skupnosti".On zameri, da duhovniki niso o svoji nameri predhodno obvestili svojih opolnomočenih zastopnikov v SDZ.
( Ps)
DVIGNILI SO "SIDRO"
(Od tržaškega dopisnika)
Spet nova revija! V uredništvu "brezposelnega književnika" in dveh
?”IRe?S^S?^^^rlei^o]zi\%\^fe1navlPeOta“°er\SuS.EAZSIED0V
, . vendar je SIDRO "neodvisna kulturna revija",ki hoče vrniti tržaš= i v„1:)xdem in sebi malo tiste vere, ki nam je potrebna'kakor ‘ vsakdanji run Iz prve številke (pomlad 53) je videti,da je neodvisnost iskrena, a ta.zaključek govori vsebina,ki hudo zameri titovcem pa tudi vsem dru gim,ki so jim "koristi ideologije" več kot "narodne koristi". Ki zavrača tržaško "fratelanco" kot škodljivo slovenstvu in ugotovi,da edini sloven ski dnevnik v Trstu (PRIMORSKI DNEVNIK) ne more posredovati narodne kul= zares delovati za narodno edinost, če jo zahteva "na osnovi dia= •n e®a• ma^e:rstalinizma, jugoslovanskega tolmačenja marksizma itd 5 to ni "sprejemljivo za tisoče vernih družin ne za liberalne ljudi ne za stalinsko usmerjenega človeka(torej dobrih štirih petin vsega ob= oestva)..." Urednik zameri "narodnemu" taboru,da je "nekulturno in stru ^en0i	"ngled^matične države" in tedaj "z maščevalnim pisanjem be=
gunskih peres" "načel duhovno silo ljudi,ki jih je dvignila iz obupa bor ® zmaga". SIDRO spoštuje vsakega, begunca, ki se zaradi "moralnih vred not ne strinja s to ali ono diktaturo,in si izbere odhod in protestanti= zem ,"toda kdor je sodeloval s Prusi,medtem ko je narod umiral v gorečih vaseh in gorel v taboriščnih pečeh,ta naj bi šel zlivat svoj žolč daleč od tod (od Trsta namreč),kjer se narod še bori". Urednik Pahor misli,da Di morali "demokratični ljudje" organizirati mladino,ustanavljati prosve tna društva,ustvariti književno založbo,itdelati nek program in pokazati novo aktivnost,ne pa da so napadali "jugoslovansko stvarnost". Kar zade= va "katoliški^center" je treba "priznati pred soncem in svetom",da je domača duhovščina protifašistična, ljudska in zato v veliki večini po= stena",docim pa "begunski kader sanja o diktaturi klera in je zelo blizu ekstremističnim načrtom italijanske Katoliške akcije". Vse to pa "razdi= ra in izdaja" tujcem "dajemo material za članke, in jutri,za ukrepe v na= so škodo", v naših ljudeh pa ustvarja to "cinizem in gnus".
SIDRO verjetno hoče zadelati vrzel za preminulimi RAZGLEDI,le da "bo= mo zmeraj skušali izluščiti resnico,naj jo prinese veter z leve ali des= Ue ,pravijo uredniki v uvodnem "Optimizmu". Za to bi govorilo tudi ime Borisa Pahorja,ki je lani podal neodvisno sodbo o Kocbekovem "Strahu in Pogumu",dasi je sodeloval pri komunističnem tisku, žel za to začetno odo bravanje med nekaterimi titovci,toda bil'kmalu na povelje iz Ljubljane deležen prezira in izobčenja iz družbe "pravovernih". Nekateri desni Tr= zacani pa mu ne zaupajo.Sumijo,da je SIDRO nov poskus nadaljevati RAZGLE E v novi, bolj prekanjeni obliki.Eno ali drugo, resnica bo prišla na dan.
Uredniku g.Pahorju pa moremo priznati iskrenost v tem,da ni skrival, od kje je dobil denar za izdajanje revije. Šel je k pariškemu založniku g.Doretu Ogrizku in ga prosil pomoči,da bi z revijo * vrnili ljudem malo tiste vere,ki nam je tako potrebna’. Ker g.Ogrizek ne potrebuje hvalisa= vih člankov, saj je Svobodno tržaško ozemlje "zelo omejen trg",lahko ob= Davljeni Pahorjev intervju z njim smatramo kot iskreno izpoved od kje denarna pomoč.
Kako bo revija luščila resnico,j e seveda prezgodaj ocenjevati.Toda že zdaj se zdi tisto 'sodelovanje s Prusi’ vsaj takonproblematično kot je _ila.problematična 'osvobodilna borba’ slovenskih komunistov,Enostavno De videti tudi prosvetno delovanje "demokratičnih" Slovencev,ki jih je Preganjala in ugrabljala OZNA,ker niso trobili v rdeči"rog.
Boleč,a zares stvaren, je Pahorjev zaključek,da imamo 'samo majhne lju bi,same figure na šahovnici.Nobenega moža.Nobenega samca.Nobene izrazite osebnosti.Nobenega samostojnega,širokega človeka,ki bi bil toliko srčen, da bi znal vzeti nase nekaj odgovornosti in nekaj iniciative.’ Res, to sem.občutil najbolj v Rebulini noveli ("Vinograd rimske cesarice"),ko hapisne italijanske table v Bršljanu niso ponoči izginile,ampak še zdaj
stoje...
Javno
mnenj e
t
U
Laške volitve: G.urednik! Naj že i majo prav duhovniki ali politiki, e nega bi se oboji morali za vsako ceno držati: sporazumne akcije.Na= ša manjšina v Italiji je premajhna da bi si poleg delitve na prokomu= nistični in demokratični tabor lah ko privoščila še ločeno akcijo med demokrati.Z veseljem smo gledali, da se doslej v Italiji niso ponovi le tržaške prekljarije med nekomu= nisti.Kako bo v bodoče?	T.K.
G.urednik! Kdo ne bi verjel, da je slovenskim' duhovnikom na Goriškem res bilo do vere» ko so pisali tisti poziv,I,komu pa bo,če ne duhovni = kom!? Toda to so lahko vedeli vsaj 14 dni prej,ne pa le 4 dni,in gle= de tega hi se lahko zmenili z SDZ.
S. J.
G,urednik! Velika nelogičnost je prišla pri teh goriških Volitvah na dan:če namreč sme demokristjan De Gasperi skozi dolga leta sodelo vati z liberalci,republikanci in celo socialisti»pa s tem nič ne no si vero na rešeto,zakaj potem teh strank ne bi smeli voliti volivci? Da,to je politika!	K.
DRUŽINE BEGUNCEV
Trst - od našega dopisnika: Žene be guncev-DPjev in drugih emigrantov,k» so zapustili Jugoslavijo pred ali med "osvoboditvijo", bodo dobile do = voljenja»da zapuste Jugoslavijo,če zanja zaprosijo.Isto velja za hčere beguncev in sinove .pod 16 let.Star= ši ali starejši otroci ne bodo dobi li dovoljenja,če so Zaposleni pri važnem delu.Svojcem oseb,ki so bili označeni kot vojni zločinci,bodo iz dajali dovoljenja pr> preučitvi pri= merov.Isto velja za družine o.seb, ki so zapustile Jugoslagijo po 1945.
CVETKE IZ DOMAČIH IN TUJIH LOGOV:
Demokrščanskemu "Giornale di Tri =
este" ....."so se zamerili verniki
iz štandreškega in devinskega deka nata,ker so v nedeljo pri procesi= ji molili in peli v svojem jeziku. Za sedaj jim še prizanaša,toda ob prvi priliki jih bo poslal na“gori ški grad kot prve primerke v osnaV Ijajoči se Zverinjak...V vsakem o žiru je tako pisanje ’Giornale di Trieste’ zelo 'krščansko9 in 9 demo kratično9 ."
KATOLIŠKI GLAS,Gorica,25.6.1953
Duhovniki: G,urednik! V vašem uvodni ku(KT 119)dvakrat pravite,da duhovni ki politike "ne razumejo".Mislim» da se ne more reči,da katoliški duhov s nik,ki ima popolno srednjo šolo in teološko fakulteto,politike ne razu5 me ali ne pozna.Toda'v mislih bi mo5-' ral imeti,da je njegov poklic vzvi s' šen nad politiko in'to mu narekuje, da se vzdrži posebno'v takih prime :: rih, kot je bilo na Goriškem. P.'
Pismo iz'Madrida: G.urednik! Kaj naj mislimo o Slovencu,ki zaradi navzoč5 nosti Hrvatov ali Srbov tudi s Slo 5 venci noče govoriti slovenski,in ki celo pove,da v takih okoliščinah slo venščina nikakor he pride v poštev.
To je vsekakor Slovenca grajevredno dejanje.	P.H.
KRALJICA IN MOŽEV DOLG Neko pariško sodišče je razsodilo da upnik b.kralja Petra ne more raz5 polagati s kraljičino imovino.Ker je kralj izstavil ček L 3.570,ki v ban5 ki ni imel kritja,je oblast dovolil® upniku,da zaseže kraljevo imovino v njunem pariškem hotelu.Na kraljičino pritožbo,da je tu po sredi tudi nje5 na imovina, dolžnik pa je le kralj,'je sodišče odredilo»da naj kraljica ob5 drži:dragoceni "mink" plašč»2 krzne5 na plašča,srebrno lisico,28 oblek,22 parov čevljev,12 rbčnih torbic, fino perilo in dragoceno cigaretno dozo, ki jo je kraljica Aleksandra dobila kot poročno darilo od g.Churchilla.
Kardinal Stepinac,ki je konfiniran v rojstni vasi Krašič,je zbolel in štirje specialisti so ga preiskali, da ugotove»če mora iti v bolnico.La ni decembra je bil operiran zaradi tromboze in zdaj boleha po nekaterih poročilih na preobilici rdečih krv= nih telesc.
Maršal Montgomery, ki je'v poveljstvu NATO oboroženih sil»bo obiskal Jugo^ slavijo.G.Attlee jo obišče v avgustu
Politični komisarji sö bili ukinjeni v jugo sl. vo j ski, a bodo postali pomo® niki komandanta za politično-prosvei no vzgajanje.
Potegnil nas je sarajevski kapetan (KT 119),češ da je dedoval 5 milij. dolarj ev.Sarajevsko "0 slobodj enj e" je vest zanikalo, kapetan pa gre pred sodišč e.
Enoletna naročnina KT je 24/-, četrt5* letna pa 6/-.