111. številka. Ljubljana, nedeljo 14. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prcjeman za avstro-o gorske dežele za celo leto IG £ld., za pol leta 8 £ld., aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. TK) kr., po pošti prcjeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje d« . . . četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni44 v Kolmanovej hiši. Začasna rešitev jugoslovanskega vprašanja. Glasilo francoskih republikancev „Repu-blique Frantjaisea je izvedela, da namerava ruski kancler GorČakov v Berlinu predlagati, naj se za zdaj reši jugoslovansko-turško vprašanje tako, da bode Bosna in Hercegovina od Turčije odtrgana in takojustavo dobila, kakor-šno je imela Srbija do lota 1807. Ker je to isto bilo slišati tudi iz druzih resnih virov, in je, ako brzo Srbija in Črna gora za puško ne primeti, sedaj res jedina možna rešitev zapletek in bojev, posebno kar so „reforme" njaško naredile in odkar je iz vestno, da Avstrija vsled nesrečnega nemško - magjar-skega vpliva neče vsaj jednega dela Bosne in Hercegovine zazesti in tako Dalmaciji avstrijsko bodočnosti osigurati, — vpraša se naravno, kakšne razmere so bile do leta 1867 v Srbiji in ali je dobro za našo stvar, da se Bosna in Hercegovina po njih uredi. Od leta 1815, kar se je Srbija z jednako vstajo kakor je 'sedaj v Hercegovini, osvobodila, vladalo je do leta 1807 v ^rmji dvojno pravosodje, jedno za kristijane, drugo čisto ločeno za mohamedance. To isto se sedaj za Hercegovino in Bosno nasvetuje. Vsi Mohame-danci bi spadali pod mohamedansko, kristi-jani pod krščansko sodišče. Poslednje bi vodil krščansk knez, ki bi imel svojo vlado, svojo vojsko, sultanu bi pa le danj ali tribut plačeval, ravno tako kakor so ga Srbi. V tvrd-njavah bi Turčija imela male posadke, prav kakor jo je imela v Belgradskej tvrdnjavi, dokler je nij knez Mihajlo leta 1867 izgnal. Zemljišče, ki je zdaj le lastnina turških begov, razdelilo bi se tudi mej kristijane, in tako bi se ustanovil svoboden kmetsk stan, kakoršni Jeanne d' Are, devica orleanska. (Govoril v Ijubljanakej čitalnici prof. Fr. Šuklje.) (Konec.) V Rouenu sestavil je P. Cauchon velikansko cerkveno sodišče. Izbral je vsega skupaj skoraj 100 prisednikov mej njimi cvet tačasnih francoskih bogoslovcev iu učenjakov, kar jih je bilo sovražnih Karlu, posebno mnogo zastopnikov slavne parižke univerze. Toda ves tribuna! bil je odvisen od Angležev politično sovraštvo do narodue stranke, strah pred Angleži, upanje, dobivati od Angležev; mastne službe, potem dragi denar, katerega so Angleži trosili mej sodnike — to so bili faktorji, ki so bili porok, da bode devica v istini obsojena. Zagovornika jej nij so dali; kaj bi bil takim nasprotnikom tudi koristil. Zastonj so je Johama pogumno zagovarjanj zasionj je z nepričakovano bistroumnostjo odgovarjala na stotino zlo- je zdaj v Srbiji. Muselmani bi se bolj v mesta potegnili, s časoma izumrli in izselili se. Tedaj vse bi bilo le prehodno, začasno, toliko, da se Evropa od strahu oddahne a vendar uže uresničenje tega bi bil velik korak naprej. Kajti nij dvombe, da bi tako urejena Bosna odpravila s časom Turke popolnem kakor so jih Srbi, in bi enkrat, kadar zopet pride čas, postala Črnej gori in Srbiji zaveznica. Namesto dveh oroženih kneževin, bi potlej v boj stopile tri ali štiri slovanske. Isto tako je brez dvombe, da narodova želja po zjedinj enjj i bi z večjo omiko od leta do leta rastla in vse spletke, katere bi morda diplomacija mej knezi delati poskušala, pretrgala iu uničila. Če bi se bosensko-hercegovinsko vprašanje res tako reševalo, kakor smo tu spredaj označili, bilo bi kakor rečeno, vse skupaj le začasno rešenje, vendar bi bil cel vspeh jugoslovanske revolucije uže s tega večji nego smo mogli največji optimisti ob začetku in prvem razvitku vstanka upati. To samo nas more tedaj uže z dobro nadejo za bodočuost Jugoslovan-stva navdajati. Kajti preveliki sangviniki no smemo nikdar biti. Dobra stvar potrebuje dolzega dela in volika potrpljenj ega. Vendar upanja nijsmo še izgubili, da se Srbija osokoli, da naredi fait accompli in potem bode še vse bolje! Jugoslovansko bojišče. Iz Hercegovine nij posebnih važnih poročil. Avstrijska vlada je vendar prepovedala na našem Kleku turške vojake iz Azije izbarkavati, ker je dokazano, da so zanašali iz Azije kugo. — Pri Grebcih se je naredila nova vstaška Četa, katere zrno je iz oddelka vstaškega poveljnika katoliškega fajmoštra Mušiča. V Črnej gori je bil zadnje dni shod vodnikov črnogorskih, predsedoval je knez Nikola sam. Navzočni so bili tudi neki vodje iz Hercegovine. Nemški viri sicer menijo, da so je govorilo o pomirjenji, ali „Glas Crnogorca" tako vojevito piše, da mi tega ne> verujemo. V Bosni je bilo zopet več bojev. Ali-paša. ki je bil dosedaj v Novem, šel je se 60O0 turških vojakov proti pogorju Grmeč. Tam je trčila njegova vojska na 1200 vstaj-nikov. 8. in 9. t. m. je bil boj, streljanje od daleč, brez vspeha. Ali-paša se je moral nazaj pomakni, izgubivši veliko mrtvih. — Na tisti dan so bile tudi v pogorji Pastirjevo boji. — Okolo Novega turški kmetje nečejo> proti kristijanom v boj iti. V Bulgariji vs tanek raste. To priznajo celo turški viri, ki sicer vse, kar je njim neugodno, dokler je mogoče taje. Iz mesta Zlatice so bulgarski vstajniki turško vojaško posadko pregnali in imajo mesto popolnem ▼ oblasti. Pred mestom so straže postavili. Tudi čete v gozdeh na Balkanu so čedalje večje. Iz Berlina se „P. L." telegrafira, da jo bila tam 11. t. m. na borzi razširjena in vero-van a govorica, da nameravajo nas vet o vati, naj bi Avstrija na skupne stroške velevlastij s svojo vojsko Bosno in Hercegovino zasela. — Vse mogoče. Iz Adrijanoplja se piše: da je turška vlada dovolila tamošnjim naseljenim Čerkesom, roparskim druhalim, da so se vojaški organizirali in gredo na srbsko mejo v Niš, od koder je šlo 8000 mož v Bosno in 9000 mož. v Hercegovino. Sicer tu skozi gre vsak dan kak trop vojakov, kanonov ali streliva. bnih, solističnih vprašanj, zastonj seje opirala na svoje čisto neoinadeževunno življenje, prikaznij svetnikov ny mogla in nij hotela tajiti, obstati je morala, da je na božje povelje storila česar so jo dolžili sovražniki in to je bilo sodnikom popolnem dovolj, da so jo obsodili. Z grdo zvijačo sestavili so umetno iz odgovorov Jo-hane 12 člankov ter jih predložili raznim teo-logičnim korporacijam in posameznim učenjakom. Jednoglasno in v najbolj odločnih iz razih so ti izrekli, da je Johana v istini delovala s pomočjo peklensko ter da je krivo-verka in copernica. Gotovo je bilo tedaj, da bode Johana obsojena ; toda Cauchonu nij zadostovalo, da bi Johana storila junaško smrt mučenice. On je hotel pripraviti jo do tega, da bi najpreje sama preklicala, da bi obstala, da so bilo vizije njene izmišljene in narekavane od vraga ter jo najprej uničiti moralično in še le potem tudi fizično. Alui jo računal iu*. ^^u^^^ 11^ veške narave iu nij se motil! 24. maja 1431 zjutraj peljali so Johana na pokopališče S. Ouenske opatije. Od vseh stranij bila je deklica obdana od sovražnikov; povsodi sovraštvo, srd, nikjer prijaznega očesa; rabeh" pripravljen na svojo grozovito delo* Deklica do sedaj tako pogumna, tako neustrašena jela je sedaj, v očigled strahovite osode omahovati. Ko so jej začeli prečitavati razsodbo ko so jo pozivali, preklicati ali pa umreti — vzdihnilaje „ rajši preklicati nego sežgana biti !u Se smehom obupanja na bledih licih obstala je, da jo grešila zoper boga in cerkev, da jo izmislila svoje prikazni, da je proti božjej zapovedi prijela za orožje iu nosila moško obleko, V znamenje pokore obljubila je nikodar več moške obleke nositi! Na to je izrekel P. Cauchon sodbo, gla-sečo se na ječo na čas življenja, v kateroj naj uživa le kruh bolečin in vodo žalosti. Burno so se vzdignili Angleži; kamenje so me-uit soolu^oi*ega predsednika in njegovo okolico, besno so zahtevali naj se usmrti devica, ter Politični razgled. TVotrtanJe dežele. V Ljubljani 13. maja. Mtututjski neodvisni listi nadaljujejo svoje napade na Magjare, kateri se nezadovoljne delajo z nagodbo. „D. Z," pravi, da v prihodnjič se Cislejtanija ne bode dala strahovati od Magjarov. — Dokler bode nemško-ii8tavoverska ne bode nikdar imela toliko moči, da bi se magjarskemu zapovedanju izognila. Iz M*v£t<* se jav\ja, da je onih 08 poslancev, kateri so zarad preslabe nagodbe iz kluba večine izstopili, naredili svoj klub in postavili petorico, ki izdeljuje proglas na deželo. Ali razen negacije nagodbe ti odločenci nemajo nobenega programa, torej se bodo prej ali slej zopet vrnili. ViiittfiJ«' dr/tue. Iz Itciltm* se čuje: Ruski carje sem prišel 11. t. m. ob pol jedne po poludne inje bil od cesarja in dvora sprejet z vsemi ceremonijami. Ob 2. ga je Bismark obiskal. Andrassv je denes pri Bismarku večerjal O razgovorih se molči. Caka se celo mej diplomati na Gorčakova, kaj bode on prvi rekel. Zanimivo je, da sta ruski konzul Jonin iz Dubrovnika in znani Veselicki, ki vstaše zastopa, tudi v Berlin poklicana. Rusija torej uže prve gosli gode, kar je v tej stvari tudi najbolje. #V«M('«ifri minister notranjih stvari Bicard je v noči od 11. do 12. t. m. na nagloma umrl. Iz $p it ni j c se čuje o novih separatističnih neredih okolo Bilbao. Narod se ustavla odpravi starih fueros. Angleški princ naslednik se je iz potovanja v Indijo v London vrnil. Dopisi. Iz HitlloTCC na sloven. Štajerskem D. maja [Izv. dop.] Mislim, da mi bodete izpolnili prošnjo, gospod urednik, saj je prva, s katero se obračam do vas kot urednika, ker "Verjemite mi, da še nikoli nijsem kaj v novine pisal, čitam pa kaj rad, zlasti vaš „Slov. Narod", katerega vi precej dobro uredujete, pravim „precej dobro", ker nahajam večkrat dopise, ki me ne zanimajo in jezim se nad vam, da jih nijste vrgli v koš. Ta naj sejedenkrat Se kdo nad menoj jezi, ki ga „iz Šalovec" nič ne briga. Oprostite saj ste morebiti tudi vi slišali, kako ljudje pri nas pravijo „še bog vsem ljudem po volji ne stori" — kako bi pa vi, ki ste, kakor so mi gospodje povedali preveč zapuščen od sodelavcev, in to vsak iz nas ve, da jeden človek dnevnika ne more tako zmagovati, kakor bi ga Slovenci želeli. (To je žalibog istina, nihče je bolj ne čuti nego mi sami. Agitirajte, da bode list več naročnikov imel, potem bode imel več delavcev. Ur.) Kakor se mi zdi, nemate vi iz našega okraja nli nobenega dopisnika, ali pa on naših razmer ne pozna, ker uže pol leta zastonj čakam moških besed, katere bi on kqt bqlj izurjen od mene našim nasprotnikom povedal. To me tedaj jezi, ker našel bi gradiva dovolj in bi tudi naše Šalovce omenil, saj veste gospod, da ne veseli človeka tako, če od kacega mesta ali vasi katere ne pozna, še tako zanimive dopise bere, kakor če najde noter domači kraj, in to bi jaz rad, da bi svojim sosedom pokazal glejte! ne samo v vaših, ampak tudi v mojih novinah je nekaj iz Salovec. Zato vas prosim, denite z nadpisom iz Salovec v vaš list, poiščito pa popred glavne slovniške kozle in ven ž njimi, da se mi ljudje smijali ne bodo. Pri nas vam ljudje precej dobro in mirno žive, plačajo pridno davek, — Če ne jih oni rubijo; prav pokorne dušico so, pa vendar jih je gospodska lansko leto močno razsrdila in čujte kaj je bilo. Naša deca in tudi jaz, ki sem uže precej prileten, obiskovalo je do sedaj šolo v Središči. Leta 1873 se je ta razširila, da imamo sedaj trirazredno. Otroci naši so po letu, kakor po zimi lehko dasiravno uro daleč tija zahajali, ker pelje tija vozna pot in po zimi kljubu snegu je pot pretirjen. A kakor sem čul, predlagal je okrajni šolski svet v Ormužu, da naša vas naj se šoli na Humu pridene in deželni šolski svet je predlog potrdil. Krajni šolski svet v Središči nam ta sklep naznani in naši možje so takoj prošnjo vložili, naj se to ne zahteva, ter naj bi nas pustili pri Središču. Ali so naš odlog dobili ali ne, ne vem, naša deca brez vsega ugovora Središko šolo obiskuje. In kako bi tudi drugače? V Središči je tri-razredna šola, h kateroj so tudi naši penezi pomogli in mi bi se sedaj Humu ušolili, kjer je jednorazredna, kjer je uže zdaj nad 200 otrok v šoli, kam ž njimi? Kako vspešno toliko črvičkov podučevati? Pot na Hum je prav slab, otroci po zimi tya zahajati ne bi mogli. — To pa bi bilo zopet kaj pametnega, dejal sem sam pri sebi, ko sem to slišal, pa koga kriviti? Deželni šolski svet naših razmer ne pozna, on je tedaj predlog potrdil, a kdo je predlagal ? Okrajni šolski svet. — In kdo sedi v njem? Naš kraj ima samo jednega uda iz Središča, Ormuž pa 4 pravim štiri, dasiravno, kakor jaz mislim Središče dvakrat toliko davka plača kot Ormuž — kako tedaj to? boste vprašali. — E saj veste kje jen a-rodnost doma, kakoršna da je tamkaj pravica. Jeden ud v Ormužu je tudi naroden, a ker je po druzih občinah več protinarodnih, je tedaj tudi večina protinarodna in saj veste, da taki slabo za kmeta delajo. To mi dobro pri šolah našega okraja vidimo, čeravno ti gospodje mislijo, da mi „butlji" njih sklepov, kakor pravijo ne zastopimo. Ako se ne motim je leta 1874 ormužki učitelj od okrajnega šolskega sveta v Gradec poslan bil se učit. Kaj? Jedni so rekli, da poštenja, drugi da slovenščine, a meni je jeden učitelj povedal, da se je šel kmetijstva učit in temu sem verjel, ker ga kot našinca poznam. Čujte ! mostni učitelj kmetijstva učit, družim kmetsko deco učečim se je pa reklo: „Bodite doma". — Pa mislil sem, drugokrat pride pa kateri drugi na vrsto, pa kaj vraga! Lani so poslali zopet druzega ormužkega učitelja v Maribor na vinorejsko šolo, učitelji pa kakor na Svetinjah, Humu, Miklavžu, Bolfenku, kjer so vinogradi, kjer bede večina teh otrok vincarji — tem, kateri bi to rabiti mogli, tem učiteljem reklo se je: „Bodite doma". — Tako bi še mnogo povedati imel, pa prostora mi manjka, — torej dosta za denes! Domače .stvari. — (Dr. Rostacharf) Telegrafično se nam je (za zadnjo številko prekasno) poročila žalostna vest, da je umrl zopot jeden mlajših rodoljubov naših v cvetji svoje mladosti, dr. Ilostahar je 12. t m. v Krškem jedva 30 let star. — (Slovensk veteran.) Matija Do-lenec, umrl je te dni v Trstu v 86 letu. Ker je mož Robinsonu jednako mnogo pretrpel, o njem poveduje wEdinost" sledeče: Rojen je bil 11. februarja 1700 v Postojni pri Martinčku. Leta 1809 je pobegnil pred francosko vojsko na Štajersko na avstrijska tla, pa bil je z nekim tovarišem na Savi ujet, v Francosko vojsko uvrščen, in skozi Italijo na Francosko odpeljan. Šel je potem z Napoleonom I. skozi Nemčijo v Rusijo, kjer je v vseh bitkah bil, na zadnje pa pri požaru Moskve z druzimi zajet in v Sibirjo kot ujetnik odpeljan. Po po-mirjenji lota 1815, izpuščen iz Sibirije v svojo so očitavali Cauchonu, da je ogoljufal, preva-ril angležkega kralja. Smijaje jim odgovori: Ne bojte se, bodemo jo kmalu zopet v pest dobili! Po storjenej razsodbi bi se Johana morala odpeljati v cerkveno varstvo, v'kak samostan; to so jej obljubili in posebno zarad tega je Johana preklicala. Toda Cauchon je zapovedal jo v prejšnjo ječo tirati. Tam so še grje ž njo ravnali nego preje; noč in dan je bila ukle-nena in s teško verigo na kol privezana, tako da se skoro ganiti nij mogla. Moško obleko morala je odložiti ter po svojej obljubi žensko krilo obleči; to je bilo tem bolj neljubo ker so bili neprenehoma angležki vojaki v njenej sobi in ker je bila v ženskej obleki dosti manj varovana vojaške surovosti in po-željivosti nego v moškej. Nalašč so pustili moško obleko poleg nje, da bi jo zapeljevali, da jo zopet obleče ter se na ta način zopet starih grehov udeleži. 28. maja pride P. Cauchon z nekolikimi, pajdaši ter vidi devico zopet v moškej obleki. Na njegova vprašanje odgovarja, da bode tako dolgo moško obleko nosila, dokler jo bodo pustili mej moškimi. Izpovedniku svojemu je potem pravila, da so jo vojaki, ko se je vrnila v ječo, suvali, bili, za lase ruvali ter posku= šavali jo tudi spolno oskruniti, iz tega uzroka da bi bila v zadnjem oziru bolj varna, oblekla je v novic prepovedano moško opravo. Sodniki so jo vprašali, če so se angelci in svetniki zopet prikazali? Johana je pritrdila, rekla je odločno, da jih je videla in da so jo kregali, zakaj je resnico zatajila, da bi si rešila življenje. Pristavila je: rajša hočem na enkrat konec storiti, umreti nego dalje časa v ječi trpinčena biti. Dva dni pozneje se je podal menih do-minikanec L1advenu v ječo naše Johane, oznanit, da je čas njenega življenja pretekel, da se bliža ura smrti, grozne smrti na plaintečej gromadi. Divja bolest prešinila jo s prvega deklico, lase si je pulila in glasno jokala; „ 7krat raje bi bila ob glavo dajana, nego živa sežgana. O moje deviško neomadeževano truplo, da bode še denes uničeno in v pepel spremenjeno!" Kmalu pa se je ohrabrila, izpovedala se menihu ter potolažena sprejela zakrament resnega telesa. I črez m \lo ur gledalo jo jasno majino solnce — dogoclbo tako tragično tako sramotilno za člo-večanstvo, kakor jih malo nahajamo v člove-škej zgodovini. Zopet so bili odri postavljeni na S. Ouenskem pokopališči, jeden za višje duhovensto, jeden za duhovno in za posvetne sodnike. Pripeljali so jo, plakajočo Johano, belo opravljeno; na glavo so jej dali kapo, na kateroj so bile napisano besede: „krivoverka, odpadnica, malikovalka". Najpreje je pri-digoval Nik. Midi; končal je svojo pridigo z besedami: „Pojdi tja v miru, Johana, cerkev te ne moro več braniti, ter te izroči posvetnej oblasti". Tedaj prečita Tierre Cauchon končno razsodbo; nij bilo I več rešitve za Johano, želela je ■ dobiti kak •domovino, kjer so ga uže vsi njegovci mej mrtve Šteli, moral je zopet v avstrijsko vojsko stopiti, ter 4 leta služiti v kranjskem polku. — Leta L819. je bil odpuščen. Še to leto je stopil za tehtovalca v službo, ter služil 57 let, katera služba je jako težavna bila. Zapustil je dva sina in 17 strijčnikov, kateri žalujejo za njim. Ranjki je bil trdnega zdravja, kakor ves Martinčkov rod v Fostojni. V francoskih vojskah je mnogo pretrpel, bil je ostanek armade, ki je zmrznila na Ruskem, vedel se je hrabro in junaško, zato pa je dičila junaške prsi srebrna svetinja hrabrosti in križec. Naj mu bode zemljica lehka! — (Cementiranje sodov) po novej meri še zdaj nij mogoče in vlada, ki je vzela vse cementiranje sedaj sama v roko ne stori ni', da bi se kakor hitro mogoče vršiti zabelo. Vinotržci dajejo krčmarjem vino po novej meri v starih posodah, in krčmarji tožijo, da so na izgubi. Tipati je tedaj, da bode vlada kakor hitro mogoče potrebno ukrenila, da se ■cementiranje sodov brž začne. — (Iz Gorice) se nam piše: Denašnja „Soča" je konfiskovana zarad uvodnega članka: „Avstrija in Slovanstvo". Jutri izide drugi natis. Občni zbor „Sloge" je volil odbor takole : Dolenec, predsednik ; odborniki: dr. Ga-brijelčič, dr. Roječ, France Povše, Josip Fa-ganel, Franc Leban, Josip Nanut, Franc Vi-dic, Ignacij Gruntar, Vinko Žega. Namestniki: A. Jakopič, Kuralt, A. Balko, Stres, Ličan. Italijani so odrekli gledišče dramatičnemu društvu ljubljanskemu, mej tem ko bi ga dovolili tudi Hotentotom — (Iz Trsta) se nam poroča, da bode: Koncert Krežma zvečer ponedeljek 15. maja 1876, v prostorih „Slavjanske narodne Čitalnice" Program je : 1. Zaje: „U boj," moški zbor. 2. „Fantazija sla vjanska," gospod Franjo Krežma 3. Chopin: „Valse brillante," gospodičina Ana Krežma. 4. Lotto: „Fantazija ruska" gospod Franjo Krežma. 5. Vogel: „Cigani," veliki moški zbor. 6. Hauser: „Ptičica," gospod Fr. Krežma. Začetek 8Va uri zvečer. Opomba. Vsak član može povesti jodnoga gosta. — (Zaklal) je v Laščah neki Jarnej Levstek, obče znan, neštevilnokrat uže kaznovan in zaprt malopridnež, v neki 'glasoviti krčmi poštenega in pridnega mladenča Janeza Somraka, sunivši ga tako močno z nožem, katerega je uže dan poprej, kakor se splošno govori, s tem namenom brusil, da mora dva za- klati, mej rebra, da se je precej v krvi na tla zgrudil. Ko bi zdravniške pomoči ne bilo pri rokah, bi bil tamkaj dušo izdihnil. — Uže večkrat je žugal, da se bo obesil, tako tudi imenovani dan, in dala mu je mati zopet 1 gld. Našli so pri njem še 27 kr., ko so ga zvečer po dovršenej hudobiji zaprli. Delal se je popolnem nevednega in popraševal je, kaj se je zgodilo? Ne ve se, ali ozdravi ranjeni ali ne. — — (Iz Gorenjskega) se piše: Juri SokliČ, oženjeni sedlar iz Zagoric, grajske fare na Gorenjskem, oče 8 otrok, je sv. Florijana dan nekemu lovcu iz Mojstrane jopič odnesel. Ko lovec to zve, hiti za njim po poti proti Radolni, ga doteče, in ker z lepo ne more dobiti svojega oblačila nazaj, se vname moj njima hud boj. Lovec mahne sedlarja s polenom po glavi in po roki, tako da sedlar hudo ranjen svoj rop pusti in šo do Radolne dospe, kjer se pa zavoljo zgubekrvi izgrudi in kmalo potem umrje. V nedeljo so ga na Dovjem pokopali. — (Zažgalo) je 4. t. m. v Malej starej vasi neko šestletno dete Ant. Žitnika slamnato streho hiše svojih staršev. Požar je naredil 400 gld. škode. Otrok je bil za svoje veselje zažgal nekaj stelje. Starši premalo pazijo, da bi otroci ne dobili žveplenk v roko. Umrli v TJiilii jttni od 10. do 11. maja: Marija Kotar, 1*/« t< dete Bluge, za vodenico.— Franc Rak, 31 L, v bolnici, za jetiko. — Karel Vesel, 19 1, vsled organične Brcne napake. — Ivana Vršič, 16 m., dete usnjarskega delavca, za vnetjem pljuč. — Karolina Šojan, 2 1., dete črevljarja, vsled nerbus brvghtu. 12. maja Pri Nionu: Wild is Dunaja. — Gorišek iz Kresnic. — Sclnvingshakl is Štajerskega. — Fisch iz Trsta. — Mohr iz Dunaja. Pri Mitllftl: Baron iz KaniŽe. — Kolini iz Dunaja. — Humler iz Prage. — Wohlinuth, Gltlck-tli il iz Dunaja. Pri Zamorci i Wohlmaier iz Gradca. — Roter iz Dunaja. Dunajska borza 13. maja. (Izvirne talotfrafidno poročilo.) Enotni dr*, dolg v bankovcih . 66 zvečer. Oče BarbMtuf, Mati Barbcaud, Landry,^ dvojčka D dier, /njuni sinova Martineau, F.tienne, Collin, » lei re, St«ra Fadet. Fanchon Vivieux, njena vnukinja, ) Oče Caill ml, Madelon, njegova hči Sinette, Mariette, Annette, Kažipot 90 Ljubljani. Kdor želi inserirati pod to rubriko bvoj posel, obrt itd. tako, da jo oznanilo uvršteno skozi tri meseco vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izvč pri administraciji .Slovenskega Naroda". Kiljigovez K. llolin nn starem trgu H. M.iT Jedtnt v t 3 gld. 20 kr. a. v. po 1«. Nturzenegger-la samemu, ali pa po Jon. Wela-n* lekarna pri Zamorci, Wicn, Tuclilauben Nr. 27 in Nlgiu iiimIu fflUtlbachu,. lekarju v Zagrebu. (359—10) Otvorenje gostilne. Podpisani naznanja p. n. čestitomu občinstvu, da je «;<>-Milino M Mtoklenini Halonom v svojoj lastnej hiši v Krakovem štev. 27 (136) odprl, ter da je vedno pripravljen postreči Čestitim gostom ■ dobrimi raki in ribami in sploh dobrimi jedili. Tudi toči vedno avežno pivo in dobro vino. Sprejema tudi čestite goste na hrano po jako ugodnimi pogoji. Za prav obilno obiskovanje se priporoča Josip Rabič, gostilničar. xxx: mm Ker se je gospod jFr. Andi'. IMeŠe zavoljo preobloženja z dnizimi opravili našemu glavnemu zastopu v Trstu odpovedal, imenovalo je naše opravilno svetovalstvo v seji dne 29. januarja t. 1. svojega dosedanjega uradnika, gospoda j»m.__mL Ivana ) za svojega glavnega zastopnika z ravno taistim delokrogom, ob jednom pak sklenilo, da se ima sedež glavnega zastopa preložiti iz Trsta V Ejubljaiio. Zavoljo tega slavno p. n. občinstvo najuljudneje prosimo, naj to premembo na znanje vzeti, ter se od 15. maja t. I. naprej v vseh zadevah do našega W0Br glavnega zastopa v Ljubljani, -^KI na glavnem trgu štev. 10, obračati blagovoli, ob jodnom pak tuđi priporočamo, ila gosp. Fr. Andr. Pleše-ta v Trstu — v kolikor bi utegnilo zanaprej z njim v poslovnoj zvozi ostati — še tudi nadalje podpirati blagovoli. Glavno ravnateljstvo „SLAVIJE" (182) \ zajeiiino-za\ arovalne banke v Pragi. J/i lat c Jj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".