cena 17 din številka 32 (736) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 16. avgusta 1984 Dan graničarjev 15. avgusta slavijo svoj praznik budni in pogumni čuvarji nedotakljivosti meja naše domovine. Na vseh obmejnih postojankah so tako včeraj pripravili priložnostne slovesnosti. Vojaki so sprejeli v goste prebivalce, s katerimi se vsak dan srečujejo in sodelujejo, predstavnike družbeno-političnega življenja, obrambnih in varnostnih dejavnikov in ostalih. Ob vseh čestitkah so vojaki znova trdno obljubili, da bodo še naprej neomajno stali na braniku naše domovine. Vojakom ob meji veljajo tudi naše iskrene čestitke. Končan kolektivni dopust V Gorenju so ta teden znova zaropotali stroji, saj so se delavci vrni li s kolektivnega dopusta na svoja delovna mesta. Prvo letošnje polletje so dosegli dobre poslovne rezultate, saj jim je uspelo odpraviti izgubo iz tekočega poslovanja. Sprejeli pa so tudi sanacijske programe, ki prestavljajo tudi programe dolgoročne ekonomske stabilizacije. Obveznosti, ki so sijih zadali so vsekakor velike, zato bo moral vsakdo med njimi narediti vse, da jih uresničijo. Elkroj SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ Lučki dan Med najvidnejše narodopisne prireditve v Gornji Savinjski dolini vsekakor sodi tudi »lučki dan«. Letos so ga prizadevni Lu-čani pripravili že 15. po vrsti. In kot ostali organizatorji podobnih prireditev v dolini, so se tudi Lu-čani odločili za novo vsebino svojega praznika in uspeli, celo bolj kot so sami pričakovali. V nedeljo so se Luče vrnile za mnogo let nazaj. Po vsej vasi so namreč predstavili stare običaje, nekdanje obrti, poskrbeli za ogled in pokušino domačih jedi in za druge zanimivosti. Zadovoljnih obiskovalcev je bilo več, kot kdajkoli prej. Gorenje Titovo Velenje Sanacijski programi tudi programi dolgoročne stabilizacije Zaposleni v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna oprema. Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Gorenje Com-merce in Gorenje Servis (nastalih s samoupravno in poslovno preobrazbo delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet .Servis) so ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja pregledali tudi uresničevanje sanacijskih programov. Prve ocene kažejo, da so, denimo. delavci bivše Gorenje TGO ob tem. ko so dosegli načrtovane kazalce gospodarjenja za letošnje prvo polletje, uresničili večino usmeritev, ki izhajajo iz sprejetih sanacijskih programov. Posebej pomembno je. da je bil v prvem letošnjem polletju dosežen tak obseg proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza, kot je bil predviden s sanacijskim programom. V primeijavi s 1. polletjem 1983 beležijo ob enakem številu zaposlenih v obdobju januar-junij 1984 povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 32 %. vrednosti proizvodnje celo za 119 %. produktivnosti za 30 %, konvertibilnega izvoza pa za nad 30%. Izgube iz tekočega poslovanja ni. Na gibanje proizvodnje je vplivalo tudi 10 dodatnih delovnikov. ki so jih do konca meseca junija opravili proizvodni delavci, prav tako pa tudi proizvodno delo zaposlenih v strokovnih in administrativnih službah delovnih organizacij in skupnosti ^Gorenje v Titovem Velenju. ^VTako beležijo odstopanja od |eritev sanacijskih programov le pri pokrivanju izgube, doseženih cenah izdelkov Gorenje in predvidenih podražitvah reprodukcijskega materiala in sestavnih delov ter pri uresničevanju predvidenih naložb v tehnologijo. V vseh delovnih organizacijah že pripravljajo ukrepe, da bi kar najbolj dosledno uresničili letošnje planske naloge. Zadržanje dosežene visoke stopnje proizvodnje, nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza in kakovosti izdelkov ter zmanjšanje stroškov vseh vrst pa bo osnovna naloga prihodnjih mesecev. Prizadevali pa si tudi bodo, da bi poslej hitreje uresničevali naloge v zvezi s tehnološko sanacijo, kar je nedvomno eden od ključnih pogojev za ohranitev doseženega tržnega in cenovnega položaja doma in na tujem. Osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna oprema. Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Gorenje Commerce in Gorenje Servis ob tem ugotavljajo, da predstavljajo sanacijski programi hkrati tudi programe dolgoročne ekonomske stabilizacije. Seveda pa si bodo prizadevali, da skladno s spreminjanjem pogojev gospodarjenja sanacijske programe sproti dopolnjujejo. Sicer bodo osnovne organizacije ZK izoblikovale akcijske programe, da bi zagotovile v predvidenih rokih in kar najbolj dosledno uresničitev, ki izhajajo iz sanacijskih programov. Razumljivo je, da bodo naloge iz sanacijskih programov uresničevali več let. V tem trenutku pa bodo osnovne organizacije ZK namenile vso pozornost uresničevanju planskih usmeritev 1984. Gre za ostvaritev predvidenega fizičnega obsega proizvodnje, načrtovanega zvišanja produktivnosti, zmanjšanja stroškov proizvodnje, načrtovanega izboljšanja kakovosti, povečanja konvertibilnega izvoza, dograjevanja družbenoekonomskih odnosov, uresničevanja sistema nagrajevanja po delu itd. Večjo pozornost bodo osnovne organizacije ZK namenile v prihodnje tudi krepitvi idejne in akcijske usposobljenosti članov in kovinotehna Prodajni center Hudinja Celje ZA KMEČKI TURIZEM — vodovodnoinstalacijski material — peči za centralno kurjavo in peči na trdo gorivo z bojlerjem za kopalnice organizacij. ZK, da bi lahko poslej učinkoviteje spreminjali razmere v posameznih okoljih in dosledneje uresničevali dogovorjene naloge. mam Brigadirji iz velenjske občine tudi v letošnjem letu sodelujejo na številnih delovnih akcijah po naši domovini. Največ pa jih je v teh dneh na republiški mladinski delovni akciji Trebča 84 v Bistrici ob Sotli. Nekaj manj kot štirideset mladincev sestavlja brigado Franc leskošek — Luka. Nekoliko manj jih je, kot so načrtovali na OK ZSMS Velenje, pa vendar dovolj, da bodo lahko opravili zastavljeno delo. Sicer pa več o brigadi preberite na zadnji strani našega tednika. 2. stran ★ fiaS CjjS od četrtka do četrtka Titovo Velenje ir 16. avgust 1984 V krajevni skupnosti Staro Velenje letošnje poletje neumorni krajani urejajo toplovodno omrežje. Sedaj akcije potekajo na območju ob Ljubljanski cesti, opravljenih pa je že več kot pol predvidenih del. Na približno 2600 metrih bo vgrajenih več kot 5 kilometrov železnih cevi in okoli 2500 betonskih cevi. Krajani bodo poleg prispevka v denarju opravili tudi izredno veliko število udarniških ur. Skoraj vsi so se v to veliko akcijo vključili z razumevanjem in le redki med njimi svoje solidarnosti niso pokazali. Dan graničarjev Sožitje kmetov in vojakov Včeraj so svoj praznik slavili pripadniki obmejnih enot naše armade. Povsod ob nači državni meji je bilo slovesno, vojake v ombejnih postojankah so obiskali predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, obrambnih in varnostnih dejavnikov, mladinci in drugi, najpri-srčnejša pa so bila seveda srečanja s prebivalci ob meji, s katerimi vojaki tesno sodelujejo. Priložnostne slovesnosti so pripravili tudi v postojankah v Logarski dolini in Podolševi. Tamkajšnji vojaki so bili deležni iskrenih čestitk in toplih besed zahvale za vse napore, ki jih namenjajo varovanju državne meje. In teh naporov, ki so povezani z veliko mero poguma, vzdržljivosti in budnosti, vsekakor ni malo. Vojaki opravljajo svoje naloge ne glede na mraz, pripeko, sneg, dež, meglo, veter ... Če k temu Šmihel nad Mozirjem V soboto ovčarski praznik l mmmm Z urejenim središčem vasi so v Šmihelu veliko pridobili Prebivalci prijazne vasice Šmihel nad Mozirjem so že dolgo znani po svoji izjemni marljivosti na vseh področjih svojega dela in življenja. Pred leti so uspeli posodobiti in asfaltirati cesto iz Mozirja do središča vasi, kar je bila izjemna pridobitev. S tem se seveda niso zadovoljili in letos so se lotili nove zahtevne naloge. Krajani sami so namreč dali pobudo, da položijo asfaltno prevleko še v središču vasi ter podaljšajo asfaltni trak na cesti proti Goltem. Akcija je stekla hitro in predvsem učinkovito. Imenovali so odbor, kije poskrbel za vsa organizacijska opravila, oblikoval sistem prostovoljnih prispevkov, poiskal izvajalca del in vsa dela seveda sproti spremljal. Predračunska vrednost za vsa ta dela je znašala 3,49 milijona dinarjev. Večino sredstev so prispevali prebivalci sami. Kmetje so dali les. delavci in upokojenci pa po jx>lovico mesečnih prejemkov. Seveda so bili deležni tudi pomoči Trim pohod na Stol Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje organizira 25. in 26. avgusta 1984 prvi trim pohod na Stol (2236 metrov). Trim pohod na najvišji vrh v Karavankah je primeren in (rilagojen za vse starostne strukture, saj je to edina visokogorska tura, ki ne zahteva večjih naporov. Odhod avtobusa bo v soboto, Šoštanj Razstava V tem kulturnem mrtvilu poletnih dni je za lep in prijeten kulturni dogodek poskrbelo društvo Šaleških likovnikov iz Titovega Velenja, ki je pred dnevi v šoš-tanjskem domu kulture pripravilo razstavo slikarskih del Pavla Pre-daniča iz Krškega. Razstavlja 30 slik večjega formata v tehniki akvarela oziroma lavirane risbe, na njih pa so predvsem vedute iz domače okolice ter zakladnice stare kmečke arhitekture, ki že izginjajo ali propadajo. Kot zanimivost naj povemo, da pri ustvarjanju uporablja svojevrstno tehniko — slikanje z lužili (bajci) v hrastovem ali orehovem tonu, kar daje njegovim slikam svojo izvirnost. 25.8.1984 ob 6. uri izpred Rdeče dvorane Titovo Velenje. Peljali se bomo do Žirovnice od koder bomo pot nadaljevali do Valvasorjevega doma, kjer se bomo okrepčali in nato nadaljevali pot proti Prešernovi koči na Stolu, Iger bomo prenočili. Stol je za slovensko planinsko organizacijo rojstna gora, saj so leta 1892 planinci sklenili ustanoviti SPD. Z vrha je veličasten razgled, ki sega od Snežnika in Pece mimo Julijskih alp do Dolomitov. Drugo jutro nas bo pot vodila čez Sedlo Belščice do Zelenice. Po počitku na Zelenici se bomo napotili do Ljubelja, kjer nas bo čakal avtobus. Na poti domov, ki nas bo vodila čez Črnivec, se bomo ustavili še v Gornjem gradu, Hrano prinesite v nahrbtniku. Priporočamo, da se dobro obujete in primerno oblečete, saj so letošnje vremenske razmere zelo nestabilne. Cena trim pohoda s prenočiščem in prevozom znaša 650 dinarjev. Pohitite s prijavami, saj je število udeležencev omejeno. Prijave z vplačilom sprejema ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje do 22. avgusta, v»k dan od 8. do 12. ure, v sredo pa do 16. ure. M. B. krajevne skupnosti, komunalne skupnosti, Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge, nazarskega Glina in Gozdnega gospodarstva in drugih. Dela so sedaj že končana in tudi plačana. V Šmihelu pravijo, da so ogromno pridobili. Uredili so parkirišče in vse dovozne poti v središču vasi, asfalt na cesti proti Goltem pa so podaljšali za cel kilometer. Uradno bodo vse te pridobitve izročili namenu v soboto, slavje pa bodo združili v vsakoletnim ovčarskim praznikom. Marljivi člani aktiva mladih zadružnikov iz Šmihela bodo namreč letos že osmič po vrsti pripravili ovčarski praznik. ki ga bodo letos nekoliko spremenili. Prejšnja leta so namreč na vsakem prazniku pripravljali tekmovanja mladih zadružnikov iz vse Gornje Savinjske doline v striženju ovac. krtačenju in predenju volne in pletenju. To so seveda opravila, ki so bila nekoč vsakdanjik, danes pa so jih stroji odrinili v pozabo. Zato velja mladim šmihelskim kmetovalcem toliko večje priznanje za ohranjanje tega lepega izročila. Namesto tekmovanja bodo letos pripravili prikaz vseh teh ovčarskih opravil, mladi zadružniki pa se bodo pomerili na kvizu v poznavanju ovčereje. Povedati seveda velja, da tudv letošnji ovčarski praznik ne bo zgolj tekmovanje, to je seveda tudi priložnost, da se mladi kmetovalci iz vse doline srečajo, pogovorijo o vsakdanjem delu. izmenjajo izkušnje in se seveda zasluženo pove-selijo. V soboto se bo torej splačalo obiskati to prijazno vasico nad Mozirjem. dodamo še strma pobočja nad Matkovim kotom in Podolševo, potem so njihova prizadevanja vredna toliko večjega priznanja. Ker jih poznamo, tudi polnega zaupanja. Njihova volja, trdna odločenost, da varujejo in branijo meje naše domovine, tovarištvo in pogum, so zagotovila za neomajno zaupanje. Pred praznikom smo jih obiskali v Logarski dolini. Pogovarjali smo se s tistimi, ki so se v čudovitem okolju Logarske doline in svoje postojanke, pripravljali na odhod na svojo odgovorno in zahtevno dolžnost. Drugi so bili ob meji, tretji so po opravljeni dolžnosti počivali. Iz vse Jugoslavije so prišli v Logarsko dolino. Narava jih navdušuje, naporne in odgovorne dolžnosti spodbujajo k še večjim prizadevanjem, njihovo moč krepita tovarištvo in bratstvo. Vsi po vrsti poudarjajo, da se -kljub tem naporom in nevarnostim, ne bi želeli vrniti v vojašnice. Tu sta vsakodnevno delo in življenje povsem drugačna. Predvsem jih veseli izredno sodelovanje z ljudmi ob meji. To sodelovanje je pogojeno obojestransko. Vojaki vedo, da brez dobrih in zavednih ljudi ob meji, prave " v Ob ribniku je sprostitev najlepša, ribe pa tudi niso nikoli lačne varnosti ne bi bilpj vsi napori vojakov ne bi bili dovolj. Sožitje ima seveda tudi drugo, prav tako koristno in človeško plat. Kmetovanje v teh strminah je naporno, uporaba strojev omejena, zato je pomoč vojakov ob košnji, sečnji in drugih težkih opravilih še kako dobrodošla. Vojaki se dela ob prostem času ne branijo. In takšno sodelovanje ima neprecenljivo 15. lučki dan Najbolj zanimivo Prireditelji vsakoletnega »Lučkega dneva«, ene izmed prireditev narodopisnega značaja, s katerimi v Gornji Savinjski dolini ohranjajo svoje bogato izročilo, so letos krenili po novi poti. Enako so storili čebelarji v Gornjem gradu, pa flosaiji na Ljubnem, in danes že velja trdno dejstvo, da so vsi uspeli. V Lučah so celo sami presenečeni nad uspešnostjo svoje izvirne zamisli. V zamenjavo za vsakoletno Gostov je bilo toliko, kot še nikoli, še nikoli pa se iz Luč tudi niso vračali tako zadovoljni. Še bolj zadovoljni so bili prireditelji in vsi domačini z njimi. Nedeljska prireditev jih je zbližala, vrnila za hip leta nazaj, sproščenega veselja, pesmi in plesa po vsej vasi ni manjkalo. In Lučani znajo zapeti m se poveseliti. Še več vredna je seveda nova vsebina njihove prireditve, ki ji."izrednega poslanstva ne kaže oporekati. Tako so bivali nekoč gozdaiji povorko, ki naj bi prikazala delo in življenje, šege in navade ter druge posebnosti iz preteklosti, so letos svoj praznik naslovili »Od štanta do štanta«. In res je bilo tako.Ves kraj so namreč napolnili s »štanti«, objekti in stojnicami ter z njimi prikazali vse nekdanje običaje, stara kmečka dela in obrti, poskrbeli so za prikaz domačih kulinaričnih posebnosti, da o izvirni postrežbi na lepo urejenih stojnicah ne govorimo. Nazoren prikaz življenja gozdaijev, njihovega dela, nekdanjega žaganja lesa, kovaških del, striženja ovac in predenja volne, kuhanja žganja, pletenja košev in drugih zanimivosti, je bil več kot vreden ogleda. vrednost. Tudi v krajevni skupnosti Solčava so gonosni. m svoje vojake. Skorajda ni večje akcije brez pomembnega deleža vojakov, zato bi morali tudi sodelovanje na drugih področjih še okrepiti. Pa še nekaj je. Vojaki koristijo svoj prosti čas, ki ga ni ravno na pretek, na najrazličnejše načine. Kako lepo je urejena okolica postojanke, je treba videti, besede so premalo. Vse to je delo njihovih rok. Vendar ni vse v urejanju okolice, s svojimi rokami tudi veliko prihranijo. Vojaki pridno urejajo svoje gredice, na katerih zraste veliko zelenjave in druge hrane, sami si zagotovijo precej mesa, da o kurjavi in ostalem ne govorimo. Vsem nam bi lahko bili za zgled. Šoštanj Mednarodno ribiško tekmovanje To soboto, 18. avgusta, bo ribiška družina Paka Šoštanj pripravila že tradicionalno mednarodno tekmovanje športnih ribičev. Na letošnjem bodo sodelovale reprezentance Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 9. uri z metom v daljino na stadionu Široko, nadaljevalo pa popoldne ob 15. uri z metom v cilj ob šošta-njskem jezeru. Po tekmovanju bo ribiški piknik. V. K. MILIČNIKI SO ZAPISALI TRČILA STA V torek, 7. avgusta sta na cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju trčila voznika osebnih avtomobilov Hajrudin Alič in Mila-den Malinovič. Na obeh vozilih je nastala precejšnja materialna škoda. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V Pesju se je pripetila prometna nesreča 8. avgusta okoli pol enajste ure dopoldne, zaradi nepravilnega prehitevanja voznika tovornjaka Slavka Kortnika. Trčil je v osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej Kodrič, ki se je pri nesreči tudi lažje telesno poškodoval. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR — V prejšnji številki Našega časa smo zapisali, da je 30. 7. nek- do zabodel A. O. v Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju. To ni bilo v Kolodvorski restavraciji ampak v bližini železniške postaje. — 11. avgusta letos so vinjeni A. L., H.M. in M. K. nadlegovali goste v restavraciji hotela Paka. Vstopili so tudi v kuhinjo. Nekaj po 22. uri so morali posredovati delavci Postaje milice Titovo Velenje, ki so vinjene goste odpeljali na Postajo milice, kjer so jih pridržali do istreznitve. Seveda pa jih čaka še pot k sodniku za prekrške. — Nekaj pred 18. uro, naslednjega dne, 12. avgusta so morali miličniki posredovati tudi v gostišču Vovk v Plešivcu, kjer so razgrajali vinjeni S. M. in O. P. Tudi njiju so morali prepeljati na Postajo milice, saj je bilo jasno, da opozorilo ni bilo dovolj in da bi bila s kršitvami javnega reda in miru nadaljevala. „NA$ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Izdaja Center za Informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS" Je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot Štirinajstdnevnik ,, Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja „NaS čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velele, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega Izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din (na mesec 60 din), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP VeiSer Maribor. Nenaročenlh rokopisov In fotografij ne vračamo. Za ^Naš čas" ae po mnenju sekretariata z« infonnacUe Izvršnega sveta SkupK e SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 16. avgust 1984 ★ Titovo Velenje v središču pozornosti nas cas*stran3 Elektrostrojna oprema Novi proizvodni prostori Kljub vse težjim gospodarskim razmeram so v Elektrostrojni op-emi v prvem polletju dosegli zelo ugodne rezultate. Tako so ustvarili 1370 milijonov dinaijev celotnega prihodka, 385 milijonov dohodka, za sklade so namenili 139 milijonov, za čisti dohodek in ostale sklade pa 113 milijonov dinarjev. Zaradi vseh težav in nejasnosti ter pomanjkanja delavcev so morali onraviti velikn naHnr h« so vse te uspehe lahko dosegli. Za letos so načrtovali, da bo kolektiv štel 702 delavca, ob polletju pa jih je bilo zaposlenih vsega 634. Ne glede na to, so uresničili 60 odstotkov letnega načrta in nare-dfli za 70 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju. Presegli so tudi izvozne načrte, zato so prepričani, da bodo načrtovani izvoz do konca leta najmanj dosegli. Srečujejo se z velikimi težavami zaradi velikih zalog reprodukcijskih materialov, nekaterih celo primanjkuje, ali pa so zelo slabe kakovosti. Vzrok za to so neurejene tržne razmere, visoke cene in nedorečeni pogodbeni odnosi. Zaradi pomanjkanja delavcev se je letos zelo povečalo tudi sodelovanje s kooperanti, ki pa se srečujejo z enakimi težavami, zato je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti zelo oteženo. Če želijo zadostiti vsem zahtevam dobaviteljev, se nujno pojavlja problem likvidnosti. Doložai na tem oo-dročju pa se bo v drugem polletju zagotovo še poslabšal. Kljub vsemu so z dosežki zadovoljni, kot akontacijo za dobro delo pa so delavcem izplačali tudi 5 — odstotni poračun za prvo polletje. Vtem obdobju so uresničili vse ključne naloge. Izdelali so pod-poije za rudnik lignita, svoj del terminala za razsute tovore za koprsko luko, zaključujejo pa tudi dela za šipkih tovorov. Uspešno uresničujejo tudi dogovorjene Nove proizvodne prostore, ki merijo 1.000 kvadratnih metrov in bodo veljali 55 milijonov dinaijev, bodo predvidoma odprli ob občinskem prazniku, namenjeni pa bodo proizvodnji hidravlike naloge z angleškim Dartneriem V začetku leta so začeli graditi nadomestne proizvodne prostore in predvidevajo, da bodo do občinskega praznika vanje že preselili del proizvodnje in nove opreme. Računajo tudi na to, da bi tri temeljne organizacije preusmerili iz čiste montaže tudi v proizvodnjo posameznih elementov, saj bi s tem skrajšali delo na gradbiščih. Veliko naporov so vložili tudi na oblikovanje nove organiziranosti. Že vse od začetka leta pripravljajo nove samoupravne akte, opise del in nalog, analitične ocene in vsa ostala potrebna opravila. Ta zahtevna naloga bo kmalu uresničena, čas do konca leta pa bodo izkoristili tudi za reševanje kadrovske problematike. R Mugerle TOK Gozdarstvo Nazarje Izredno drugo četrtletje V nazarski temeljni organizaciji kooperantov se zavedajo, da bodo le z doslednim in vsakodnevnim tresničevanjem svojih načrtov dosegli ugodne rezultate ob koncu leta in zagotovili socialno varnost delavcev temeljne organizacije in lastnikov gozdov. Glede na sezonski značaj proizvodnje in dvomesečni izpad zaradi vremenskih razmer v začetku leta, so dosegli zadovoljiv fizični obseg proizvodnje. Letni načrt pri gozdno-gojitvenih delih, odkazilu lesa in pri tržni proizvodnji lesa so dosegli od 30 do 42 odstotno, na področju tehničnih vzdrževanj in vlaganj v gozdove pa od 30 do 83- To so vsekakor izredni dosežki, če upoštevamo, da so ob koncu prvega četrtletja dosegli le 4,6 odstotka letnega načrta pri odkazilu lesa, 6,1 odstotka pri tržni proizvodnji lesa, gozdnogo-jitvenih del pa zaradi vremena sploh niso opravljali. V drugem četrtletju so torej močno povečali učinkovitost, čeprav jim vreme tudi v tem obdobju ni bilo najbolj naklonjeno. Ce bodo tako nadaljevali in če bo vreme ugodno vsaj 'do decembra, predvidevajo, da bodo letne načrte v celoti uresničili na vseh področjih, razen pri blagovni proizvodnji lesa. Osnovna značilnost poslovanja v prvem polletju, pa tudi vse doslej, je torej dejstvo, da jih poleg vremenskih neprilik pestijo tudi ekonomske zakonitosti, ki gozdarstvu niso posebej naklonjene. Posebej velja poudariti nezadostno oskrbo s prepotrebnimi rezervnimi deli in delovnimi sredstvi. Kljub temu so prepričani, da bodo ob kolikor toliko ugodnih razmerah načrte le uspeli uresničiti. To poudarjajo zlasti zaradi visoke ravni zaupanja in medsebojne povezanosti med člani delovnega kolektiva in kooperanti. Kako pomembno je to, dokazuje podatek, da temeljna organizacij a kooperantbv pokriva vse zasebne gozdove v mozirski občini, to pa je več kot 2.500 lastnikov gozdov, ali 2/3 gozdov. Delovna organizacija Sipak Veliko povpraševanje njihovih izdelkih po Ob obravnavi letošnjih polletnih rezultatov gospodarjenja, so bili v delovni organizaciji Sipak zadovoljni, saj so Finančni pokazatelji veliko boljši kot so načrtovali in to predvsem zaradi povečanega obsega proizvodnje. Celotni prihodek so povečali za 87 odstotkov (v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta), porabljena sredstva so naraščala počasneje kot celotni prihodek in sicer so se povečala za 79 odstotkov, dohodek paje kar 97 odstotkov večji kot je bil v prvih šestih mesecih leta 1983. Tako jim je uspelo precej povečati tudi osebne dohodke — za 43 odstotkov in znaša poprečni osebni dohodek v tej delovni organizaciji 23.200 dinaijev. Poslovali so sicer dobro, težav pa tudi v tem obdobju ni manjkalo. Še vedno na tržišču primanjkuje repromaterialov za tozd kovinski izdelki in galanterija. V tozdu Plastični izdelki, kjer so repromaterial doslej uvažali, pa vključujejo v predelavo že 70 odstotkov domačega repromateriala, katerega cena pa je kar za enkrat višja od cene uvoženega. Tega pa ne morejo uveljaviti v ceni svojih izdel- Direktor delovne organizacije Sipak Dragan Rogič kov. ki so jih lahko letos povečali le za 16 odstotkov. Precej se delovna organizacija vključuje tudi v izvoz. V letošnjem prvem polletju so ga uspeli povečati za 243 odstotkov, medtem ko se je uvoz repromateriala zmanjšal. Izvažajo pa predvsem na klirinško področje, kjer je zelo veliko zanimanje za opremo za pakiranje, ki jo izdelujejo edini v Jugoslaviji, pa tudi v vzhodnih državah ni podobnega proizvajalca. Izvažajo predvsem tehnološko opremo, stroje, opremo za po- vezovanje paketov s plastičnimi trakovi. To opremo so v delovni organizaciji razvili z lastnim znanjem, z lastnimi strokovnjaki. Zanimanje za njihove izdelke je izredno veliko predvsem na področju prehram-bne industrije in industrije alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Svoje izdelke predstavlja delovna organizacija Sipak na številnih sejmih tako v do- movini kot v tujini. Prav preko sejmov so dosegli, da danes poznajo njihove izdelke tako v svetu kot doma. Med drugim bodo sodelovali na vinskem sejmu v Ljubljani, zagrebškem velesejmu in na sejmu Savropag v Beogradu, ki je edini specializirani sejem s področja pakiranja pri nas v Jugoslaviji. Udeležili pa se bodo tudi dveh sejmov v Sovjetski zvezi, kjer imajo veliko možnosti za izvoz svoje opreme, saj je tam precejšnje povpraševanje po njihovih izdelkih. Na podobnih sejmih so se doslej že dogovorili za izdelavo celovitih tehnoloških linij za pakiranje, ki so jih izvozili v to državo. Omenili smo, da problemov v Sipaku v letošnjem zaradi večjega obsega proizvodnje, število zaposlenih je ostalo na lanski ravni, produktivnost dela pa je precej porastla. Ustvarjeni rezultati so torej zadovoljivi in delavci Sipaka so tudi sicer lahko zadovoljni, saj so povečali tudi osebne dohodke in namenili mnogo več sredstev kot prejšnja leta v sklade. Tudi povpraševanje po njihovih izdelkih je precejšnje, saj so se uspeli s primerno reklamo predstaviti v domovini in tujini. In kako načrtujejo v tej delovni organizaciji svoj nadaljni razvoj? »Naše področje dela,« pravi Dragan Rogič, direktor delovne organizacije, »je dovolj široko, da nam ni treba Precejšnje zanimanje je za celovite tehnološke linije za pakiranje, potrebam posameznih delovnih organizacij Izletnik - tozd Potniški promet Povečali prevozne zmogljivosti V občini Velenje so se že dalj časa, še zlasti pa po uvedbi bonov, kazale potrebe po povečanju in modernizaciji mestnega in primestnega avtobusnega potniškega prometa, ki ga skupaj načrtujeta in izvajata Izletnikov tozd Potniški promet ter Rekov APS. Zato so si pri velenjski enoti tozda Potniški promet vseskozi prizadevali, da bi svoj vozni park povečali, predvsem pa potnikom omogočili prijetnejšo in kvalitetnejšo vožnjo. To jim je uspelo prav pred ckievi, ko so dobili dva sodobna avtobusa zglobnika Ikarus domače proizvodnje. Nova avtobusa, vsak lahko prepelje 160 potnikov, sta za velenjski Potniški promet izrednega pomena. Potnikom bodo s tem omogočili boljšo vožnjo, lažje in uspešneje pa bodo reševali tudi težave, zlasti ob konicah. Avtobusa bosta vozila na progi Titovo Velenje — Gorica — Topolšica, kjer je trenutno največ potnikov, veljala pa sta 16 milijonov dinarjev. Nov prizidek k avtobusni postaji, ki ga bodo predvidoma odprli septembra letos, v njem pa bo čakalnica, proda-jalnica kart in poslovni prostori, nov sodobni avtobus Mercedes s klimatsko napravo za turistične prevoze in nova avtobusa zglobnika ter dobri poslovni rezultati, so zgovoren dokaz, da so si delavci Potniškega prometa iz Titovega Velenja zastavili pravo pot in si zagotovili obetaven razvoj. Z nekaterimi notranjimi organizacijskimi ukrepi in seveda s prizadevanji vseh delavcev bodo zago- tovo uspeli, brez dvoma pa bodo najbolj zadovoljni potniki. ki jih je vsako leto več. B. M. prvem polletju ni manjkalo, predvsem zaradi neusklajenosti cen repromateriala in končnih izdelkov in seveda zaradi pomanjkanja repromateriala za tozd kovinski izdelki in galanterija. Pa vendar jim je kljub temu uspelo doseči dobre rezultate. To pa razmišljati o kakšnih dopolnilnih programih. Seveda pa bomo veliko delali tudi v prihodnje na področju razvoja in sicer bomo dopolnjevali opremo za pakiranje.« M. Zakošek Nova avtobusa zglobnika sta za velenjski Potniški promet velika pridobitev 2A3 vet -tis! Tozd Konfekcija Šoštanj Izvoz pred domačim trgom Tudi letos so bili delavc> | Elkrojeve temeljne organiza-I cije Konfekcija iz Šoštanja na i kolektivnem dopustu. Ostali j so le vzdrževalci, ki so v tem času opravili vsakoletna vzdrževalna dela na vseh strojih, kar bo zagotovilo nadaljnjo nemoteno proizvodnjo. Sicer pa so v šoštanjski temeljni organizaciji, kljub neugodnim gospodarskim razmeram, v prvem polletju zabeležili zelo ugodne rezultate. Na konvertibilni trg so izvozili preko 58.000 ženskih hlač, na klirinškega preko 2.000, za domači trg pa so izdelali skoraj 20.000 hlač, predvsem ženskih. Vrednostno so v prvem polletju ustvarili skoraj 80 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 54 milijonov dohodka, kar je za 74 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dohodek se je glede na primerjalno obdobje povečal za 69 odstotkov, znašal pa je 37 milijonov dinarjev. Ob tem so seveda porasli tudi osebni dohodki in sicer za 56 odstotkov, v poslovni sklad pa so namenili za 74 odstotkov več sredstev, glede na enako lansko obdobje, letni načrt pa so dosegli 62 — odstotno. Z izvozom so zaslužili 37 milijonov dinaijev. Z dosežki so. v Šoštanju nadvse zadovoljni, zato tudi za drugo polletje načrtujejo enako proizvodnjo, program jesen — zima pa so že uresničili. Tudi izvozni načrti niso bistveno drugačni. Soočajo pa se tudi z velikimi težavami. Največja je zlasti v tem, da še vedno niso uspeli dobiti vseh potrebnih soglasij za izgradnjo nadomestnih proizvodnih prostorov. Ta naložba je za šoštanjski kolektiv izredno pomembna, saj so sedanji prostori vse prej kot primerni. Problem je predvsem v tem, da v teh prostorih obsega proizvodnje ne morejo več širiti. Pridobili so tudi več novih poslovnih partnerjev, zaradi prostorske utesnjenosti pa morajo nekatere celo odklanjati, saj ne morejo uresničiti vseh potreb. Zelo ugodni poslovni rezultati in visoka kakovost izdelkov ter velika uspešnost na tujih tržiščih vsekakor opravičujejo načrtovano naložbo. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo potrebna soglasja dobili čimprej in lahko pričeli z gradbenimi deli. B. Mugerle 4. stran ★ C3S srečanja Titovo Velenje * 16. avgust 1984 Taborniki Jezerskega zmaja Titovo Velenje Pri tabornikih izCambridgea V torek, prejšnji teden, so se vrnili iz Anglije taborniki Jezerskega zmaja iz Titovega Velenja, ki so obiskali svoje prijatelje v Angliji v mestu Cambridge (26. skupino tabornikov v tem angleškem mestu). Taborniki so preživeli na poti 14 prelepih dni in domov seveda prišli polni čudovitih vtisov in z željo, da bodo srečanja z angleškimi skavti nadaljevali. In kako so se spoznali? Prof. Tina de Costa, ki je bila vodja tega izleta nam je o tem obisku takole pripovedovala: »Ko sem študirala na univerzi v Cambridgeu sem stanovala pri družini, kije imela dva sinova — tabornika. Vsi so se zelo zanimali za taborjenje pri nas in leta 1978 so "angleški taborniki prvič prišli vTitovo Velenje. Nad našo deželo so bili nadvse navdušeni in tega obiska se vsi zelo radi spominjajo. O njem so nam pripovedovali tudi med našim bivanjem pri njih. Nadvse so bili navdušeni nad našim morjem, nad našimi mesti, kraji, nad našimi ljudmi. Zato ni čudno, da so nas že takrat povabili, da bi jim vrnili obisk, vendar to pred petimi leti ni bilo mogoče. Ker nas ni bilo k njim, so spet prišli oni k nam in to pred dvema letoma. In lani smo se tudi mi odločili. da jih bomo obiskali. Ker je takšno potovanje drago, smo si naredili podroben program, kako bomo čim več denarja zbrali sami. Tako smo med drugim pripravili piknik za obrtnike, in sodelovali na nekaterih delovnih akcijah, da smo s tem zbrali nekaj denarja. V torek zvečer. 24. julija, se je avtobus poln tabornikov v lepih novih taborniških oblačilih, odpeljal na dolgo pot preko Avstrije. ZRN Nemčije. Belgije v Cambridge. Že med samim prevozom smo doživeli lepo presenečenje. Kosmo naslednjejutro prišli v Miinchen. so nas pričakali tamkajšnji taborniki. V Anglijo smo prispeli tretje jutro poosemurni vožnji čez kanal. Seveda so nas taborniki že čakali in so nas nato spremljali ves čas bivanja. V Cambridgeu smo stanovali v osnovni šoli. Tam smo imeli na voljo laboratorij za biologijo, v katerem smo si pripravljali čaj in ostalo hrano, kajti kuhali smo si veliko sami in tako precej pocenili naše bivanje. Na voljo smo imeli tudi plavalni bazen. V sami Angliji smo imeli prost en sam dan. vse ostale pa smo porabili za oglede znamenitosti. Tako smo si ogledali York, staro angleško mesto, pa seveda London in tamkajšnji muzej Prihod v Cambridge mammmm KS Edvarda Kardelja Gradijo otroške igrišče V teh dneh so zabrneli stroji na bodočem otroškem igrišču krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Seveda so se tega razveselili tako otroci kot starši, saj doslej niso imeli primernih otroških igrišč, kjer bi se lahko otroci brezskrbno igrali. Igrišča, ki so bila predvidena med posameznimi stanovanjskimi stolpnicami niso primerna, saj so odprtine na takšnih mestih, da lahko otrok med igro pade na parkirne prostore. To seje tudi nekajkrat dogodilo. zato so že takoj po priselitvi prvih krajanov v to krajevno skupnost, pnčeli razmišljati o gradnji otroškega igrišča. Iskali so primeren prostor in ugotovili, da bi bila za igrišče primerna zelenica med Pako in pošto, ki pa je rezervirana za hotel. Glede na to, da tega v Titovem Velenju vsaj še ^^ '^T"...... A : • ] " * W Igrišče je v krajevni skupnosti res nujno potrebno voščenih lutk. bili smo v Hyde parku, v Oxfordu, odpeljali smo se tudi na obalo. Tudi drugi so nam v Cambridgu izkazali veliko pozornost. Med drugim nas je sprejel sam župan in se z veseljem spustil v klepet z nami. Nadvse prisrčno je bilo tudi srečanje — party. ki so ga za nas pripravili angleški taborniki. Prisotni so bili tudi njihovi starši, tako da nas je bilo na tem srečanju približno 200. Drugič so nam taborniki iz tega mesta pripravili pogostitev na mestu, kjer taborijo in še tretjič so nam prav tako skupaj s starši pripravili, in to spet na njihove stroške, zabavo — to je bilo dan pred odhodom — na domu enega izmed tabornikov. Prišel je čas slovesa. Tudi nazaj domov je bila pot enako zanimiva, no tudi naporna. Ustavili smo se v Parizu, se popeljali na Eifflov stolp. Seveda se nam je nekako mudilo domov, čeprav so bili vtisi zobiska v Angliji bogati, silno lepi. nenehno prisotni, todaje pač tako. povsod je lepo, doma pa najlepše. Angleški taborniki — enako tudi mi si še želimo podobnih srečanj. Verjetno nas bodo že prihodnje leto spet obiskali. Cebodo prišli, bomo seveda storili vse, da se bodo čim bolje počutili pri nas.« Ustavili so se tudi v Bruslju ■a* . - * f ' . J^Jr-:, "S * . .... m - Srečanje z mttnchenskimi taborniki P ~ M -s -*' se *""'..... V Belgiji so si tudi ogledali \Vaterloo Vsakodnevni prizor na angleških ulicah — ples na ulici (posnetki Matjaž Vovk) BHHBHBVBBBHHHHaBHHH nekaj let ne bomo gradili, so se odločili, da ga začasno uredijo v otroško igrišče. Seveda pa je bilo najprej treba zagotoviti finančna sredstva, ki pa so jih uspeli pridobiti šele letos. Skupnost otroškega varstva je že nakupila igrala v višini 200.000 dinaijev. krajevna skupnost v katero so najprej spadali (Šalek Gorica) pa je odvojila v ta namen milijon dinarjev. S temi sredstvi bodo uredili odvodnjavanje (ta prostor je namreč močvirnat) ter nakupili potreben material. Potrebnega pa bo tudi zelo veliko udarniškega dela. vendar pa v krajevni skupnosti menijo, da s tem ne bo težav, da se bodo krajani zavedali pomena novega otroškega igrišča in se delovnih akcij množično udeležili. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Zdenko Alt. bodo prvo udarniško akcijo pripravili že takoj po pričetku novega šolskega leta — navozili in zravnali bodo humus. Potem bodo morali površino še ozeleniti in nasaditi grmičevje, zgodaj pomladi pa bodo postavili še igrala. Igrišče naj bi bilo nared pomladi, slovesno pa bi ga radi odprli na dan mladosti — 25. maja. Udeleženci kongresa IPA v Titovem Velenju Titovo Velenje so pred dnevi obiskali udeleženci kongresa IPA (mednarodno združenje za pravico otrok do igre), ki je bil v Ljubljani. Pozdravil jih je predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, ki jih je seznanil tudi z razvojem naše občine, predsednica občin- ske skupnosti otroškega varstva Herma Groznik pa je gostom govorila o tem, kako imamo organizirano otroško varstvo v naši občini, kako pripravljajo društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih različne aktivnosti za otroke v njihovem pro- stem času itd. Udeleženci kongresa pa so si na otroškem igrišču lahko ogledali tudi otroke pri igri. Sem so namreč prišli otroci bližnjih društev prijateljev mladine in pokazali, kako se igrajo. POLETNA SREČANJA • POLETNA • POLETNA SREČANJA Pizzerija Šestnajstica Pizza je priljubljena jed V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je oktobra lani odprla tiristično gostinska in propagan-aS C8S OD TU IN TAM Titovo Velenje * 16. avgust 1984 KINO • KINO • KINO • KINO • KINO ŽRK Velenje Znova Ramskugler Za velenjske rokometašice in sploh celotno upravo je bila zadnja tekmovalna sezona zelo težka. Ob nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva so dekleta ostale brez trenerja Antona Bašiča, ki se je vsak dan vozil na treninge v Titovo Velenje iz Ljubljane, s čimer je imel klub prejšnje stroške. Ker v klubski blagajni ni bilo de-naija, so se mu morali zahvaliti za nekajletno delo. Z njim sta iz kluba odšli tudi njegovi hčerki, ki sta prav tako prihajali na trening in na tekme vsak dan iz Ljubljane. Začeli so iskati novega trenerja Najprej je prvo ekipo prevzel Adi Hudarin, ki je do tedaj vodil drugo ekipo, ki je tekmovala v slovenski vzhodni ligi. Vendar se dekleta niso mogle »navaditi« na njegov način treniranja in predsedniku izvršnega odbora kluba Marjanu Klepcu ni preostalo nič drugega, kot da je sam začasno prevzel mesto trenetja. To je gotovo pomenilo zanj veliko odgovornost, sa je ostal brez nekaj igralk, ekipi je grozil izpad in če bi se to zgodilo, se prva ekipa NK Rudar Letos za prvo mesto Oživelo je tudi nogometno igrišče velenjskega Rudarja. Igralci se na novo tekmovalno sezono — prvenstvo se bo začelo že ta mesec pripravljajo že od 24. julija dalje. V zadnji sezoni so Velenjčani za Mariborom zbrali največ točk v ligi. Vijoličasti so postali člani druge lige, v slovensko ligo pa seje vrnil ljubljanski Slovan, ki bo veijetno najresnejši tekmec Ve-lenjčanom za prvo mesto, katerega želijo osvojiti v novi sezoni. V tem jim naj bi pomagal tudi mag. Zdenko Verdnik iz Ljubljane, ki so ga h klubu pritegnili kot svetovalca. Igralci se bodo vseskozi pripravljali doma. trenirajo vsak dan, razen sobote. V igralskem kadruje kar precej sprememb. Iz Smartnega so prišli Osterc, Novak, Gabrič, Božičevič, Ferder in Baje, novi igralecje tudi Drupuljč, ispisnico je vzel vratar Cvetkovič, kodlični Rudaijev napadalec Boškovič pa bi menda rad nadaljeval kariero drugje. Menda je razmišljal, da bi zaigral v Avstriji, toda od kluba ne bo dobil kar tako izpisnice. Velenjčani bodo do začetka prvenstva seveda odigrali tudi več tekem. Sestali pa so se že z El-krojem v Mozirju in zmagali s 3:2, dve srečanji pa so odigrali tudi že z ljubljanskim Slovanom. blož@i Ciote- A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v KONSUM c POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe — samo do 25. 8.1984 EM sveče za motorje 4 kom že za A Sch PHILIPS — elektronski 59,80.-ra6unalnik A Sch 89, C Usnjena nogometna ZOga samo A Sch HDC UGODNA MENJAVA DINARJA! S tem kuponom dobite v blažaf fttrttet moško ali ženske elektronsko uro — za samo 399." dinarjev. A 9150 Pliberk Preselili smo se v novi Telefon 99434235-2085 blažji ciOiSf SEDAJ ZELO UGODNE CENE - DO 25. 8. 84 - VELJAJO TUDI V f^Vl ^i] ^ MMJJM LABOD (Lavamund) ( GLORIA lak za lase 1 doza A Sch 22,90.-) ALVORADA-kava (VViener) 1 kg A Sch 74,90 74,90.- RAMA 1/4 kg 7,90.- Za nakup se priporočata ■ in KONSUM Pulj po Pulju 84 V ekipi je precej sprememb (vos) gotovo dolgo ne bi opomogla oziroma se dolgo ne bi vrnila nazaj v drugo ligo. Trenirati sta nehali Kotnikova in Omeroviče-va. ki je medtem že rodila. Špo-Ijatjeva je bila nekaj časa poškodovana in mnogi so resnično videli ekipo že v nižji ligi. Vrzeli so zapolnili z vključitvijo mladih igralk v prvo ekipo, dekleta so prekosila same sebe in na koncu osvojili za takšne razmere odlično peto mesto. Medtem so naprei iskali tre-neija. Dogovarjali so se tudi z Mirom Požunom, trenerjem Šoštanja, ki pa le ni mogel zapustiti te odlične moške ekipe. Pred začetkom priprav na novo tekmovalno sezono so si vendarle oddahnili, (le začasno) saj so se sporazumeli s Slavkom Ivezičem (nazadnje trenerjem Aera Celje) da bo prišel v Titovo Velenje. Vendar ni držal besede ostal je pri Aeru. Pretekli teden so se dekleta začela pripravljati za novo tekmovalno sezono. Prve treninge je vodil Marjan Klepec. medtem pa so se dogovorili s Francem Ramskuglerjem, Tradicionalno slovensko kylturno prireditev PULJ PO PULJU bomo v Titovem Velenju začeli v sredo, 22. avgusta. Vse predstave bomo predvajali v dvorani Rednega kina v enajstih zaporednih dneh ob 20. uri, Obeta se nam torej enajst zanimivih večerov ob domačem filmu. Izbrani filmi so pisana druščina puljskih nagrajencev. Ker pa se letošnje nagrade skoraj v celoti ujemamo z okusom občinstva, ki jih je spremljalo v puljski Areni, so le te jamstvo, da vam ne bo dolgčas. Vsak izmed filmov se namreč lahko pohvali zabavnosti in spogledovanja z občinstvom seveda pa tudi z zadostno mero obrtniške in izpovedne kakovosti. To pa sta glavni značilnosti dobrega filma. ■ Opozoriti pa velja na štiri filme, ki so pravgotovo pomenili vrh letošnieea festivala, in sicer: POSLADKANA VODICA. V ŽRELU ŽIVLJENJA. BALKANSKI ŠPIJON ter slovenski nagrajenec LETA ODLOČITVE. Predprodaja vstopnic bo od srede, 15. 8. dalje, v Rednem kinu od 7. do 14. ure. Na voljo bodo tudi kompleti vstopnic za vseh enajst filmov, seveda z določenim popustom. Filme z rednega sporeda bomo v dneh PULJ PO PULJU predvajali ob 16. in 18. uri. SPORED: V žrelu življenja Balkanski špijon ki je z igralkami Smartnega ob Paki spomladi osvojil prvo mesto v vzhodni slovenski rokometni ligi. da bo prevzel ekipo. V njej je tudi tokrat nekaj sprememb. Dolgoletna vratarka Lučka Hleb je prenehala trenirati, izpisnico je vzela tudi Čefarinova, ki nadaljuje šolanje v Ljubljani, prav tako tudi Dordevičeva, ki razmišlja o odhodu v tujino. Iz Smartnega se je vrnila vratarka Kmetičeva, iz Trikoja (Bosanska Gradiška) pa sta prišli sestri Gordana in Nada Jurič. Konkurenca za prvo ekipo bo letos precejšnja (vos) Florjan Maraton v malem nogometu Mladi iz KS Florjan-Skomo bodo tudi letos organizirali večurno igranje malega nogometa na njihovem igrišču v Florjanu. Domači mladinci — nogometaši se bodo kosali v igranju in vzdržljivosti z ekipo krajevne skupnosti Desnega brega iz Titovega Velenja. Maratonsko igranje bo v petek, 17. avgusta, s pričetkom ob 16. uri. Podobno kot lani bodo žogo brcali 24 ur. Igralci obeh moštev skupaj z mladinsko organizacijo KS Skomo-Florjan, ki je organizator te akcije, vabijo da pridete v Florjan in si ogledati to zanimivo 24 ur trajajočo tekmo v malem nogometu. Še posebej pa vabijo, da pridete na nogometno igrišče v Florjan , po končani tekmi: 18. avgusta v soboto ob 20 uri, ko se bo začela zabavna prireditev s plesom. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Breznik iz Šoštanja. Mozirski nogometaši se želijo za prvenstvo kar najbolje pripraviti. Po okrepitvah pa je mogoče sklepati, da bodo ciljali na prvo mesto. V svoje vrste so pritegnili iz Šnartnega ob Paki odličnega Hrena, dolgoletno zvestobo pa je svojemu klubu Smartnega odrekel tudi Bojan Prašnikar, ki je sedel na trenersko mesto Elkroja. Sreda, 22. 8. O MRTVIH VSE DOBRO (Predrag Anto- nijevič) »Zlata Arena« kostumografija Četrtek. 23. 8. DAVITELJ PROTI DAVITELJU (Slo-bodan Šijan) »Zlata Arena« ton in scenografija Petek. 24. 8. ZGODNJI SNEG V Mt)NCHNU (Bogdan Žižič) »Zlata Arena« kamera Sobota. 25. 8. AMBASADOR (Fadil Hadžič) »Zlata Arena« za stransko moško vlogo Fabi-janu Šovagoviču Nedelja, 26. 8. NEZASLIŠANI ČUDEŽ (Živko Nikolič> »Zlata Arena« za stransko žensko vlogo Vesni Pečanac Ponedeljek, 27. 8. POSLADKANA VODICA-ZUC-KERVVASSER (Svetislav Prelič) »Zlata Arena« za glavno žensko vlogo Sonji Savič Torek, 28. 8. VESELO GOSTOVANJE (France Štiglic) Sreda. 29. 8. NOBENO SONCE (Jane Kavčič) Četrtek, 30. 8. V ŽRELU ŽIVLJENJA (Rajko Grlic) »Zlata Arena« za režijo »Zlata Arena« za glasbo Brana Živkovič »Zlati Jelen« revije Studio, nagrada občinstva Petek. 31. 8. BALKANSKI ŠPIJON (Božidar Nikolič, Dušan Kovačevič) »Velika Zlata Arena« kot najboljši film festivala »Zlata Arena« za glavno moško vlogo Bata Stojkovič »Zlata Arena« za montažo Andrija Zafranovič »Zlati venec« revije Studio za najbolj gledljiv film Sobota. 1. 9. LETA ODLOČITVE (Boštjan Vrhovec) »Zlata Arena« za scenarij Brano Gradišnik 16. avgust 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas *stran_7 KOLEDAR Četrtek, 16. avgusta — rok petek, 17. avgusta — radi-voj SOBOTA, 18. avgusta — HELENA NEDELJA MARIJAN PONEDELJEK BERNARD TOREK, TIMOTEJ SREDA, MARIJA 19. avgusta — 20. avgusta — 21. avgusta — 22. avgusta — MALI OGLAS! PRODAM Zastavo 101, letnik 1980, garažirano, dobro ohranjena. Informacije na tel.: 853-351 interna 005 od 6. do 14. ure. KUPIM 600 kosov starih dvozarez-nih strešnikov. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM bivalno barako, primerno za vikend v velikosti 6 x 4 m. Informacije pri Bra-čun, Janka Vrabiča 30, Pesje, Titovo Velenje. KUPIM eno ali dvosobno stanovanje v Titovem Velenju. Telefon: 856-094. PRODAM novo okno 65 x 85 cm in tri nova strešna okna Pural 85 x 112 cm. Telefon: 853-621, dopoldan ali na naslov Rafko Bo-hak, Prešernova 14/V, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM MZ 250 ETZ, julij 1983. Janko Gorogranc, Prelska 21, Vinska Gora, Titovo Velenje. PRODAM R 12 po delih in družino kokoši Brama. Informacije na telefon: 831-251, Atelšek, dopoldan. OPRAVLJAM vsa gradbena zidarska dela, izdelovanje fasad, zidanje hiš in temeljev, zidanje Shidell dimnikov, vzidavanje stavbenega pohištva, izdelovanje pralne terase. Plačilo možno tudi s kreditom. Anto Simič, Trg E. Kardelja 1, Titovo Velenje. PRODAM Lado 1200, letnik 1972, prva registracija 1. 1976, registrirano do maja 1985. Zinka Runjak, Vrnjačke banje 6, Titovo Velenje, tel.: 856-712 interna 15, dopoldne. PRODAM osebni avto Fiat 126 P, letnik 1979, po zelo ugodni ceni in vrtno kosilnico Tomos. Informacije na telefon: 858-597 od 15. do 16. ure. PRODAM gradbeno barako 4 x 3,5 m in novo okno Marles 1,2 x 1,2 m v Pesju, ulica Lovra Kuharja, Titovo Velenje. Informacije na tel.: 855-127 od 20. do 21. ure. PRODAM sedežno garnituro, kombinirano z lesom, cena 3,5 M in nerjaveče pomivalno korito 80 cm — brez elementa. Informacije na tel.: 854-394, Stanetova 2 a, Titovo Velenje. PRODAM Audi 80, letnik 74. Branka Fece, Kopališka 8 (nad bazenom), Titovo Velenje. UGODNO PRODAM Zastavo 750 LE, letnik 1980, dobro ohranjeno, prevoženih 40.000 km. Ja-vornik, Čopova 9, Titovo Velenie. PRODAM gradbeno parcelo 829 kv. m v Dovžah pri Mislinji. Naslov v uredništvu. PRODAM skoraj novo sedežno garnituro (kavč, 2 fotelja), Vrnjačke banje 7, stanovanje 46, Titovo Velenje. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 16. avgusta; dnevni dr. Zubar, nočni dr. Markovič PETEK, 17. avgusta: dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Zičkar SOBOTA, 18. avgusta: glavni dr. Zupančič, notranji dr. Gusič NEDELJA, 19. avgusta; glavni dr. Zupančič, notranji dr. Gusič PONEDELJEK, 20. avgusta; dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Markovič DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ; ČETRTEK, 16. avgusta: dr. Pir- tovšek Od 17. avgusta do 19. avgusta; dr. Menih DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 18. avgusta do 19. avgusta; dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 17. avgusta do 24. avgusta; Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel.: 853-668 KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 16. 8. ob 18. in 20. uri NOČ ČAROVNIC — ameriški, grozljivka, v gl. vi.: Donald Pleasance. Petek, 17. 8. ob 10., 18. in 20 uri SPET SEM SAMSKI — francoski, komedija. V gl. vi.: Michel Blanr Sobota in nedelja, 18., 19. 8. ob 18. in 20. uri SOSTANOVALKE — ameriški, erotski. V gl. vi.: Sa-mantha Fox. FILM JE ZA MLADINO POD 16 LET PREPOVEDAN! Ponedeljek, 20. 8. ob 10. uri ŽENSKA V PLAMENU — nemški. V gl. vi.: Bea Fidler. Ponedeljek in torek, 20., 21. 8 ob 18. in 20. uri ŽENSKA V PLAMENU nemški, seksi. V gl. vi.: Bea Fidler. Sreda, 22. 8. ob 16. in 18. uri DEKLETA IZ TRSTA — italijanski, psihološki. V gl. vi.: Ornella Mutti. Sreda, 22. 8. ob 10. in 20. uri PULA PO PULI — O MRTVIH VSE DOBRO — komedija. V gl. vi.: Danilo Stojkovič. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 18, 8. ob 19. uri! SOSTANOVALKE — ameriški, erotski. Nedelja, 19. 8. ob 18. in 20. uri SPET SEM SAMSKI — francoski, komedija. V gl. vi.: Michel Blanc. Ponedeljek, 20. 8. ob 18. in 20. uri NOČ ČAROVNIC — ameriški, grozljivka. Sreda, 22. 8. ob 20. uri ŽENSKA V PLAMENU — nemški, seksi. r ■ titovo velenje PACA I objavlja TOZD GOSTINSTVO, Rudarska 1, Titovo Velenje I I I L JAVIMO PRODAJO RABLJENEGA OSNOVNEGA SREDSTVA osebno vozilo POLONEZ 1500, letnik proizvodnje 1980, v voznem stanju, za izklicno ceno 150.000,00 din. Javna prodaja bo dne 20. avgusta 1984 ob 10. uri v prostorih hotela Paka Titovo Velenje. Udeleženci pred pričetkom vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Vse dajatve in stroške prepisa plača kupec. Informacije po telefonu št. (063) 853-351, interna 08 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega brata, očeta in strica Jožeta Mira iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja duhovniku za opravljen obred, govorniku ZVVI ter pevcem. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 17. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je zapusil naš dragi sin Bojan Dimec iz Titovega Velenja roj. 16. maja 1973 Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da te nikoli več ne bo med nami, da ni več tistega prešernega nasmeha, ki st ga imef samo TI. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoči: mama Majda, oče Franc, brat Darko ter ostalo sorodstvo 1 I I I I JI KINO DOLIC Petek, 17. 8. ob 20. uri SOSTANOVALKE — ameriški, erotski. KINO BRASLOVČE Nedelja, 19. 8. ob 19. uri NOČ ČAROVNIC — ameriški, grozljivka. Sreda, 22. 8. ob 20. uri OTOK SMRTI — ameriški erozliivka. ZNOVA ZABELEŽILI VLOM F Ze v prejšnji številki Našega časa smo pisali, da so velenjski miličniki v zadnjem času zabeležili številne vlome v stanovanja oziroma v stanovanjske hiše, v času ko so lastniki na dopustih. Tudi v tem tednu sta dva občana prijavila vloma. E. U. iz Titovega Velenja je prijavil vlom 13. avgusta in sicer so mu neznanci iz stanovanjske hiše odnesli nakit vreden okoli 50 tisoč dinarjev. Istega dne je prijavil vlom tudi F. S., prav tako po vrnitvi z dopusta. Tudi njemu so neznani storilci iz stanovanjske hiše na Šmarški odnesli nakit vreden okoli 80 tisoč dinarjev. V noči na 8. avgusta pa so prav lako doslej še neznani storilci vlomili v samopostrežno trgovino v Pesju, od koder so odnesli cigarete in alkoholne pijače. PACA titovo velenje turizem gostinstvo / propaganda TOZD GOSTINSTVO TITOVO VELENJE hotel PAKA PRIREJA na vrtu hotela v soboto, 18. avgusta, s pričetkom ob 20. uri za vas VESELI VEČER S PESMIJO IN PLESOM „ 'mam mline, 'mam žage, 'mam ljubice tri, pa meijem, pa žagam, pa ljubim vse tri," s folklorno skupino in ansamblom iz Šmartnega ob Paki. Vljudno vabljeni! Če bo slabo vreme, bo prireditev preložena. Informacije hotel Paka, telefon (063) 853-351. SRAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD 3 x vam nudimo: cenejši nakup kot drugje meinl minarett kava 1 kg 79: j0lly barvice l2 kom 39; 99 Č0K9LA9A 199 g 4; 90 FL0MASTRI 39 kom 19; 90 mehcalec za perilo 4, 27; 99 senčnik 189 crnJV 149; gillette britvice 5 kom 13; 99 KABEL 3x1.5 59 m 239: kal0derma krema 259 g 19; 90 philips računalnik 1 kom 79: calg0nit PRAŠEK ZA P9MIVALNI STR9J 5 kg 99: garnitura . _ ZA limonado aq, 7 delna PONUDBE VELJAJO 00 31. AVGUSTA 84. VSE CENE V ŠILINGIH. ČE STE V AVSTRIJI SEVAM PRIPOROČAJO: spar trgovine pliberk - šmihel - labod SRAR V SPOMIN Osemnajstega avgusta 1984 mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce nagemu dragemu možu in očetu Stanku Ačku iz Vojkove 14 v Titovem Velenju Tako skromno kot si živel, tako si odšel tja, kjer ni trpljenja in ne bolečin, a v naših srcih še živiš! Žalujoči: žena Nada, sinova Štefan in Jože z družino Tretji tradicionalni čebelarski teden Čebelarska zveza občine Velenje združuje tri čebelarske družine, med katerimi je najmočnejša in tudi nadvse marljiva čebelarska družina Ravne. Ta družina združuje 86 čebelaijev, med katerimi pa so tudi trije krožki, ki zelo aktivno delujejo na podružnični osnovni šoli v Ravnah ter na obeh šoštanjskih osnovnih šolah. Čebelarske krožke vodijo čebelarji te družine, saj si želijo, da bi pritegnili v svoje vrste kar največ mladih, ki bi gojili čebele. Vsi krožki imajo tudi nekaj svojih panjev za katere sami skrbiio. Kot je povedal predsednik čebelarske družine Ravne Franc Pečovnik, ki je sicer eden največjih čebelarjev v Ravnah, so imeli čebelarji letošnje leto zelo veliko dela. saj so čebele napadale različne bolezni, ki pa so jih skupaj z veterinarsko inšpekcijo (z njimi zelo dobro sodelujejo) dokaj uspešno odpravljali. Letina je bila letos zelo dobra, vendar pa je v medu veliko mana. kar povzroča, da se kristalizira in zelo hitro trdi. Tako morajo biti čebelarji zelo pozorni, da ga pravočasno iztočijo. Dobro sodelujejo čebelarji iz Raven. Zavodenj. Šoštanja. Topolšice. Gaberk. Lokovice in Pesja (vsi ti so namreč vključeni v to čebelarsko družino) z Medek-som, ki odkupi precej njihovega medu. Da bi seznanili s čebelarjenjem širši krog občanov, so se čebelarji čebelarske družine Ravne odločili, da organizirajo turistično prireditev — čebelarski teden. Ta prireditev je že nekajkrat uspela. Ker je letos dela s čebelami, kot smo že povedali, zelo veliko, so se odločili, da bodo pripravili aktiv- Pri brigadirjih v Bistrici ob Sotli S pesmijo prek žuljev Čebelarska družina Ravne V Bistrici ob Sotli, tik ob hrvaški meji — tam, kjer se je rodila Titova mati Marija Broz in kjer smo skupno, solidarnostno zgradili novo osnovno šolo, ki se imenuje po njej — to poletje odmevajo brigadirski pozdravi. Sedaj, v tretji, zadnji izmeni, tam preživljajo svoje brigadirske trenutke mladi iz občine Velenje. Zbrani iz različnih delovnih organizacij in šol in občine, različnih starosti in izkušenj, skupno, zazdaj prizadevno pomagajo pri izboljšanju življenjskih razmer prebivalcev bližnje pa tudi nekoliko bolj oddaljene okolice. V teh iz NOB znanih krajev, v prijetni rahlo hriboviti pokrajini, kamor je k svojemu so pokazali tudi mladi iz občine Velenje. Po začetnem navdušenju ob objavi razpisa za sodelovanje na tej republiški akciji, ko je bilo prijav kar za dve brigadi, je do te tretje izmene svojo odločitev spremenilo toliko evidentiranih, da so na OK ZSMS Velenje le stežka »skrpali« eno brigado. Velenjska brigada nosi ime Franca Leskoška-Luke in najbrž kljub tem zapletom in pomanjkanju možnosti izbora ne obstaja vprašanje o njeni uspešnosti. Sicer pa podobne težave pestijo tudi druge brigade. V delovnih organizacijah se v teh časih, ko gospodarski bitki še zdaleč ni videti konca, le stežka odrečejo svojih mladih de- Kraji okoli Bistrice ob Sotli so znani iz narodno osvobodilne borbe. V zaselku Trebče pa stoji hiša v kateri seje rodila Titova mati in kjer je tudi on preživljal otroška leta. Urejena je spominska soba dedu tako rad zahajal v otroških letih tovariš Tito, letošnje poletje poteka republiška mladinska delovna akcija Tiebča 84. Da je brigadirstvo po renesansi ob koncu prejšnjega desetletja ponovno načela kriza, lavcev, dijaki skušajo čez poletje zaslužiti kakšen dinar, študentje pa so tako le poredko našli motiv za sodelovanje na akcijah, saj jim model po kakršnem so bile doslej oblikovan nekako ni ustrezal, svoje pa so k skromnemu od- zivu dodati tudi izpiti. No. nekateri mladinci vendarle čutijo potrebo po ohranitvi mladinskega prostovoljnega dela. Dokler pač ni novih rešitev, ki bi bolj ustrezale potrebam mladega rodu, se zadovoljujejo tudi s tem, kar je bilo izoblikovano doslej. Takšni brigadirji pa sodelujejo tudi na delovni akciji v Trebčah. UDARNIŠKI »HURA« Ko smo zapeljali pred novo šolo v Bistrici ob Sotli, zraven katere stoji tudi prejšnja, že davno »dotrpela« osnovna šola, seje ena od dveh brigad, ki poleg velenjske v tem mesecu še sodelujeta na akciji, že vrnila v tabor. Brigada Franca Leskoška-Luke pa je bila še na delovišču v 20 kilometrov oddaljeni krajevni skupnosti Senovo. Mimo spominskega parka Trebče smo se odpeljali proti delovišču naše brigade. Mimogrede smo se ustavili še v rojstni hiši Marije Broz, ter v bližnji hiši, kjer je tovariš Tito med NOB vodil nekaj partijskih sestankov. V te zanimive kraje blagostanje še vedno utira počasne korake in tudi zato skušajo mladi udarniki s svojim delom vsaj nekoliko pomagati pri izboljšanju življenja krajanov. Ob cesti pred Senovim so plapolale zastave. Pozdravil nas je udarniški »hura«. Bri-gadnjt so pravkar končali delo sedaj pa že čakali na avtobus, ki naj bi jih odpeljal v tabor, kosilu in popoldanskem premoru ter raznim aktivnostim naproti. Slikamo in spregovorimo par besed. Drago Zrnič Marina Jelen Ko minejo naporne dopoldanske ure in se brigadirji vrnejo v tabor, zaživi družabno življenje »Danes je bilo naporno,« pravi traser Alja Azemovič, in ostali mu pritrjujejo: »Skopali smo 144 metrov dolg kanal, globok 80 cm in širok 40 cm. Po polaganju ptt kablov pa smo ga 19 metrov tudi zasuli.« »Če upoštevamo, da imamo precej brigadiijev, ki so stari od 12 do 13 let, potem je gotovo, da smo morali vsi pošteno zavihati rokave,« doda komandant brigade Drago Zrnič. Med pogovorom pripelje avtobus. Brigadirji vstopajo vanj s pesmijo na ustih. Pozabljene so že današnje naporne ure, pozabljeni boleči žulji na rokah. Odpeljemo se proti Bistrici ob Sotli. Po prihodu v tabor vsi pohitijo v svoje sobe, v umivalnice. Znebiti se je potrebno prahu in blata z današnjega delovišča. »Štiriintrideset nas je,« pove komandant »Drago Zrnič. »Stari smo od 12 do 33 let. Poprečje pa je 17 let. Poleg nas je tu še brigada iz Murske Murske Sobote ter pionirska brigada iz Novega mesta. Na % MIlan Krenos In že je potrebno v zbor. M — I — R — N— O. Še en pogled na brigado, ki se korakoma odpravlja na zasluženo kosilo. Še en brigadirski pozdrav in tudi mi se poslovimo. Zapeljemo iz tabora iz Bistrice ob Sotli. mimo bližnjega Kumrovca proti Titovemu Velenju, stran od brigadirske živahnosti, v sivino vsakdanjega dne. BZ„ S.V. delo odhajamo ob sedmih, vračamo pa se ob 13.30. Včasih pa tudi nekoliko kasneje.« Brigadirji so kljub napornemu dopoldnevu, nasmejani in zadovoljni. Ni nesoglasij. nepotrebnih sporov; vsaj za zdaj ne. Vsi skupno in složno preživljajo delovne dni. Marina Jelenje zaposlena v TGO Gorenje. »Rada sem v brigadi.« pravi, »ker vem, da pomagam ljudem, ki bi morda le stežka pridobili to kar jim mi naredimo z udarniškim delom.« Marina je doma iz Slovenske Bistrice in je bila že lani na delovni akciji v Sisku. »Če bo tudi v prihodnje v delovni organizaciji takšno razumevanje kot doslej, se bom udeležila še kakšne akcije.« Marjan Vodebje eden najmlajših brigadirjev. Tako kot večini ostalih to tudi njemu ni prva delovna akcija. Lansko poletje je namreč z nekaterimi drugimi brigadirji preživljal na Petrovi gori. »Letos bom obiskoval sedmi razred na osnovni šoli Gustava Šiliha,« pripoveduje nekoliko zahri-pano. Preveč glasno sem prepeval, pa bo že minilo. Delo, je kar naporno, posebno za nas mlajše. Vendar bomo tudi to zmogli,« zatrjuje. »Ko se po kosilu nekoliko odpočijemo, nekateri oddidejo pomagat vaščanom pri njihovih vsakodnevnih opravilih, ostali pa se udeležujemo raznih tečajev. Trenutno imamo tečaj nrve oomoči. Dlesni tečai. foto tečaj in tečaj iz računalništva. Večere pa preživljamo skupaj ob pesmi in klepetu.« Najstarejši brigadir je Milan Krenos. 33 let ima in prvič je v brigadi. Ko ga povprašamo, zakaj je tako dolgo odlašal, nam kar malo užaljeno odvrne, da je bila to njegova mladostna želja, vendar v prejšnjih delovnih organizacijah zaradi pomanjkanja delavcev ni imel možnosti, da bi odšel. Sedaj pa je zaposlen v šoštanjskih termoelektrarnah in tu je končno dobil priložnost za uresničitev te svoje davne želje. »Prav prijetno je tu,« zatrjuje, »ne preveč naporno, vsaj za nas starejše ne. Dobro se razumemo in mislim, da bodo tudi naši rezultati temu primerni. Krajani so nas toplo sprejeli, mi pa se trudimo, da bi naredili kar največ, še dodatno.« Alja Azemovič Marjan Vodeb nosti le dva dni, in sicer v soboto 25. avgusta in v nedeljo 26. avgusta. Seveda pa bodo tudi tokrat pripravili razstavo na kateri prikažejo razvoj čebelarstva, čebelarsko opremo, izdelke itd. To razstavo si bo mogoče ogledati pri čebelaiju Francu Pečovniku v Ravnah, kjer bodo tudi vse druge aktivnosti, še ves mesec september. Pa poglejmo, kakšen je program prireditve. V soboto 25. avgusta, bo ob 16. uri kviz tekmovanje mladih čebelarjev. Pomerili se bodo čebelarji posameznih krožkov. Istega dne ob 19. uri pa bo o čebelarstvu predaval profesor Edi Senegač-nik. Zvečer pa se bodo seveda čebelarji zadržali še v prijetnem čebelarskem pogovoru. V nedeljo Z lanske čebelarske razstave FV-anc Pečovnik, predsednik in Franc Hudomal, tajnik čebelarske družine Ravne ob 14. uri 30 minut vabijo vse občane na predavanje zdravnika Bogdana Meniha. Spregovoril bo o čebelah, čebeljih pridelkih ter tudi o čebeljih pikih in o tem, kako moramo ravnati v teh primerih. Po predavanju pa bo družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Sušeč. Seveda pa si bo že od sobote mogoče ogledati če- belarsko razstavo. Kot je povedal tajnik čebelarske družine Franc Hudomal, se v Ravnah skupaj s čebelarsko zvezo že zelo skrbno pripravljajo na to prireditev, katere pokrovitelj bo Medex. Doslej so že dokazali, da je prireditev zanimiva v. vredna ogleda. M Zakošek #'""!"! ""!! z"!!! """!"!!! " !""!