Na Gorenjskem
Oj, ve gore, oj, ve gore,               Ko izdihnem, v vašem znotji
veličastne ve gore,                       jaz trpin bom pokopan,
krasne ste, ko v svttu zore           mir užival bodem božji,
vam vrhovi se zlate!                   ki mi tu je bil neznan . . .
Velikani se mi zdite,                    A od časa pa do časa
ki nad nami stražite,                    duh se i> grobu moj zbudi,
k delu narod naš bodrite,             vživat zemeljskega krasa,
v togi ga tolaiite ...                 na vrhove vam zleti.
Let stojite tu tlsdče                      In tedaj bom blagoslavljal
in še stale bodete;                       vse Slovence kroginkrog
veseieče, plakajoče                        ter besede te ponavljal:
zrle boste rode te . . .                  Narod ta očuvaj, Bog!
Janko Leban.