Največji doTfloiki dnevnik v Združenih driavth S . . . $6.00 S Za pol leta.....$3.00 B Za New York celo leto • $7.00 B Za celo leto $7.00 GLAS NARODA I! The largest Slovenian Daflf in United j liwcd cvet y d^j gicipt Smkbfi I and lecal Holidays, i 75,000 Reader«. List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of Mar^h 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3-3878 No. 288. — Stev. 288. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 10, 1935. —TOREK, 10. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. i » : f V "NEW DEAL JE RES1L POUEDELSTVO '-ROOSEVELT Mussolini ima samo dva dni časa za premislek NAJVEČJE OKO SE JE POSREČILO Velikansko steldo se je hladilo eno leto. — Treba ga bo še izgladiti. — Vzelo bo še štiri leta. CORNING, N. Y., 9. dec. — Velikanska steklena leča, rije premer znaša l'00 palcev in ki I »o služila za "oko" v največjem daljnogledu sveta, je liila vzeta iz" peči, v kateri se j:* hladila eno leto in en dan. Znanstveniki so steklo razglasili za popolno, navzlic temu, da ima na več krajih globoke luknje, katerih nekatere >o idoboke celo tri palee. Glavni inžinir pri Corning < i lass Works, dr. J. C. Hostet-ter, je rekel, da bodo te luknje odstranjene z drgnjenjem, kar ho vzelo še štiri leta. Predsednik odbora za novi daljnogled na zvezdami v Pa-lomar, ('al., dr. George E. Hale, ji* brzojavno sprejel 20 tou težko steklo in je naročil, da I m) poslano v Pasadena. C'al. Tam ga bodo drgnili in prcvlekli z aluminijevo snovjo in leča bo gotova za daljno gled leta 1938: Cradniki steklarne so našli luknje že pred enim mesecem, ko so mogli prvič iti v peč. Od tedaj so bili v vednem strahu, a ko >e jim delo ni |K>sreeilo. Ko bo enkrat leča na svojem mestu na gori Palomar, ki se dviga r>60leno v rudnikih. (Apa-tit je rudnina, ki se rabi za u-metna gnojila.) Vsi, ki so izgubili življenje, so stanovali v treh velikih hišah. Sovjetska vlada je za pomoč družinam nakazala 300 tisoč rabljev. Postavljen je bil tudi odbor, ki bo katastrofo preiskal. Mesto Kirovsk je bilo vsta-novljeno pred šestimi leti, ko se je sovjetska vlada odločila, da izrablja apatitova skladišča, in se nahaja malo severno od kanala, ki veže Baltiško morje z Belim morjem. Naj-brže so plaz povzročili veliki sneženi viharji. Sovjetska vlada je izdala za Kirovsk mnogo denarja. Leta 1932 so bili v pokrajini Hobin najdeni veliki skladi apatita, ki ga cenijo na 830,000,000 ton. Mesto se nahaja ob železnici, ki vozi iz Mu rman ska v L je ningrad. Zaradi ostrega podnebja se v teh krajih ljudje ne naseljujejo in vlada pošilja tja veči noma kaznjence z manjšimi prestopki, kakor uporne kula-ke in druge. Ako bo ugodil tfj zahtevi, bo lahko obdržal skoro vse o-zemlje, ki ga je doslej osvojila italijanska armada. Mirovna konferenca >e bo vršila v Ženevi. ('e pa ministrski predsednik ne bo d<» srede zvečer ali do četrtka zjutraj zadovoljivo odgovoril, se bo v četrtek sestal v Ženevi generalni štab Lige narodov ter prepovedal pošiljati v Italijo petrolej. Prepoved bo stoirila dne 1. januarja v veljavo. Angleško - francoski predlo, gi, ki sta jih sestavila angleški zunanji minister Iloare in francoski ministrski predsednik Laval, so bili poslani v Rim takoj nato, ko jih je odobril angleški kabinet. RUSI OMEJILI IZVOZ PREDIVA POBIRANJE PO ULICAH ZA REVEŽE N a berlinskih ulicah je bilo videti mnogo ministrov.— Znanstveniki in umetniki med nabiralci. TURČIJA KUPUJE KAVO S PREMOGOM ANKARA, Turčija, 8. dec. — Turčija in Brazilija imate sedaj trgovino v obliki 14 kava za premog". Turčija je že poslala G0,000 ton premoga v Rio de Janeiro tekom zadnjih štirih mesecev v plačilo za kavo, ki jo je dobila iz Brazilije. POVODNJI V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija, 9. decembra. — Ker je po goratih krajih Jugoslavije zapadlo mnogo snega, v južnih krajih pa je deževalo dva dni, je na-rastla voda poškodovala železniške proge in napravila na poljih znatno škodo. Skadersko jezero in velike reke so preplavile svojo okolico in deset vasi je pod vodo. Zveza med Albanijo in Črno goro je pretrgana, f^koda znaša več stotisoč dinarjev. Na Madžarskem je zapadlo mnogo snega. Avstrijske Alpe so pokrite z debelo plastjo snega in še vedno sneži dalje. BERLIN, Nemčija, 0. dec.— Kot lansko leto, so tudi letos po berlinskih ulicah in trgih visoki državni uradniki, umetniki in znanstveniki pobirali prispevke za zimski pomožni sklad in reveže. Hitlerjev osebni zastopnik Rudolf Hess je stal z nabiralno puščico na "Hermann trgu v Neukoelnn, propagandni minister tir. Goebbels pred hotelom Adlon, zračni minister general Herman Goering na glavni ulici Unter den Linden, notranji minister Frick je pobiral na Wittenberg trgu, zunanji minister von Neuratli v Leipzigu!* ulici, justični minister Guertner pred kriminalnim sodiščem Moabit, gospodarski minister Schacht pred borzo, finančni minister grof Sehwerin-Krosigk ua Tauent-zien ulici, minister za vero Kerrl na Innsbrucker trgu in minister Seldte na Moritz trgu. Celo žene nekaterih ministrov so pobirale prispevke, tako Goeringova žena Ema in Goebbelsova žena Magda. Po celem mestu je bilo okoli 3800 nabiralcev in ljudje so se drenjali okoli nabiralnih puščic, tako da je bil na mnogih krajih promet oviran. Največji pridelek prediva v zgodovini Rusije. — Najprej mora biti zadoščeno domačemu trgu. MOSKVA, Rusija, J), dec.— Četudi je Rusija letos pridelala največ prediva v svoji zgodovini, vendar bo letošnji izvoz manjši od lanskega . To je v soglasju s sedanjo sovjetsko politiko, da je najprej zadoščeno domačemu trgu, tla se narod six>dbuja, da -e boljše oblači, da dobro je in se veseli. Sovjetsko časopisje h v al i pridelovalce prediva in bombaža, ribiče in premogarje, ki so vsi dosegli svetovni rekord, in imajo dobre plače ter jih poživlja, da kupujejo različno blago. Letošnji pridelek prediva, ki znaša <»00.o fašist ioni metodi poveličujejo te Žrtve kot "caduti por Ia patria", kar v nolieni meri ne more potolažiti naših mater in žena. Kakor se jo zvedelo iz gotovega vira, sta i»adla v teii bitkah dva Postojneana, od katerih je eden sin znanega gostilničarja Štofina. Vojaški smrtni telegram jo dobila tudi družina iz neke va>i blizu Postojne. Dalje poročajo, da so dobili tako telegrame tudi že v Vipavski dolini (baje trg Vipava in okolica). V zadnjem liipu smo zvedeli, da je padlo na abesinski fronti pet fantov iz Bilj. Te vesti še niso kontrol: rane in ne moremo zagotoviti, koliko so resnične. Gotovo jc, da niso povsem brez podlago. Italijanski fašistični listi prinašajo obširna poročila o zmagi pri Adowi, o bojih na drugh bojiščih in razno pod rob: no-ti. Napad in izvojevanje Adowe jo izvršila divizija "Ga-vinana", ki je imela svoj sedež v Firenči in sestavljena iz 70., 81., 8.1., in 84. regimenta m fan te rije. Te regimente sestavlja zelo velik odstotek slovenskih in hrvatskih fantov. Najhujše bojo jo imela prav ta divizija na svoji poti čez roko M a rob, na strmih in karaonitih klaneili pri Daro Takle, kjer so se kakor poročajo italijanski fašistični listi, vršile zelo krvave in strašne borbe tudi na nož. Pri Adowi se jo bojeval 81. regiment, ki je utrpel velike izgube. New York, Tuesday, December 10, 1935 'THE LA Ud EST SLOVENE DAILY IN U. S. 'A. Iz Slovenije. JAPONSKA OFENZIVA NA KITAJSKEM Ko so pred nekaj tedni v ftanghaju ubili japonskega mornarja, so poznavalci razmer postali pozorni. Zakaj ta preprosta novica je pomenila alarm, napoved, naj se pripravlja nova japonska akcija. V vzhodni Aziji velja namreč dogodek, kakršen jo uboj ali umor kakega japonskega vojaškega funkcionarja, za zunanji uvod v novo poljetje japonskega imperializma. Predzadnjega od njih se čitatelji najbrž še spominjajo: preden so pričelo japonske čete prodirati v Mandžurijo, se je zgodilo, da so tam nekje pri Mukdenu Kitajci pobili tri japonske častnike; tako vsaj so sporočale vesti iz Tokia. V zadnjih tednih pa je ubiti nesrečnež iz Sangliaja sproži novo afero, ki po svoji pomembnosti ne zaostaja za inandžursko. Severna Kitajska stopa v znamenje ločitve od e-kupne države, se "podaja" pod neposredni vpliv Japoncev. Seveda moramo na stvar gledati z drugimi očmi: ko so japonske priprave dovolj dozorele — saj pripravljali so najnovejšo ekspanzijo že mnogo let — se je "našel" incident v Sanghaju. Japonska na Daljnem vzhodu pač nima težkega posla, niti sedaj ne, ko ne gre morda za kako stransko deželo, marveč že za del prave Kitajske, vrh tega za jako velik del, katerega prebivalstvo se po številu lahko meri z marsikatero velesilo. Severna Kitajska je staro jedro te nekdaj tako ogromne in mogočne države. Tu je nastala najstarejša država, tu je bilo v vseh časih središče kitajske politične moči in kulture, odtod se je vedno znova izvedla regeneracija cesarstva, kadar so notranje zmede ali vnanji povodi povzročili oslabitev ali celo razpad državnega organizma. S tem, da se Japonci pripravljajo, da si prilaste v tej ali oni obliki oblast nad severno Kino, posegajo potemtakem v prastaro kitajsko ozemlje, in to bržkone z nameni, ki ne tvo rijo zaključka, marvee le stopnjo v nizu akcij. Ta moment daje najnovejšemu japonskemu podjetrju prav izreden značaj. bliksir za življenje. s kamnom je pobil srnjaka KOČEVJE, 22. nov. — Kjer j" dvjacina, je tudi lovec. V kočevskih gozdovih jo mnogo divjadi, žal jwi morajo lovci po-•cg nje večkrat zasledovati divje Ievce, ki delajo po vseh revirjih občutno škodo. Neki zakunnik lova je orožnikom prijavi., tla visi na podstrešju zna-neppa kmeta sveža koža srnjaka. Orožniki so so odpravili poizvedovat, \'a dožonejo, odkod posestniku srnjak. Naleteli so na posestuijKOvo ženo, ki ji seveda ni Velo "nič znanega.*' Nato so orožniki* zaslišali domačega hlapca, ki je pa po dolgom o-k lova n ju priznal, da je srnjakova kož:; skrita na podstrešju pod senom. Hlapec pravi: "Ko '•cm šel v gozd. sem naletel v Bukovi gori na srnjaka In ga p< bil s k amnom, nato pa še zaklal. Meso je pojedla gospodarjeva družina, kožo som pa spravil na podstrešju." VLOMI V 2upnišcu • G UNTAX J, 2 n< e je prišlo v Pavčičevi gostilni v zloglasni bivši Gozdni ulici do strašnega pokolja, ki je zahtevaldve človeški žrtvi, ki .o borita v mariborski bolnišnici s smrtjo. Dobro voljo, ki je vladala v gostilniški sobi, jc skalila skupina razgrajačev, K: j-- prišla ok<»li 22. ure v gostilno. Pričel so jo prepir, takoj nato pa pretep, kakršnega še ne pomni mariborska- kriminalna kronika. V gostilniški sobi so .lobosedno razbili vso, kar se jo dalo razbiti, tako da ni ostal niti en -am kozarec, ena sama miza in en sam stol. Sredi sobo sta o.»ležala s krvjo oblita 40 letni tamkajšnji gostilničar, A. Pavčič / globoko rano na hrbtu in Kari Knezer, ki mu jo nož pop »bat na razreza) glavo. Poklicani reševalci so oba smrtno oškodovana moža prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pretepu . imamo V zalogi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stree* New York, N. Naznanilo in Zahvala linjakom naznanjamo, ila j*- umrl v tuknjšuji bolnišnici rojak — JOHN NOVAK 1'iiirl j<» »lin* :S0. novembra. Rojen jo bil dno 7. mami 1S!14 v Kueža-ku. Pokopan j»- bil tlne -J. . Darovali so po i» dolarjev: — Mike Kovač, Pavel Nlujca. Mihael Tanrie. John Sln^a: j>o :i dolarji-: Toni Jaksetie. John Kerovir: po J dolarja: J«h> Kumara. John Jansieh. Anton Novak. Anton Piaoar, Frank Novak. Frank Irjeie; jk> 1 dohir: Jožef Šajn. Alois Steuta. Frank Šajii, Joseph er0e. Tony Kantoni, Andrej Valeueh". Frank Hervatln. Tony Sprohar. Po .TO eentov: Anton Stopar. Iskrena hvala vsem darovalcem, pokojniku pa vef-ni mir! Port Alleghany, Pa. Dva zdravnika iz Virginije sta v zadnjem času izdelala serum. ki je po njiju navedbah sposoben podaljševati življenje. Svoje poskuse sta delala v new-verškeir Rockefellerjevem zavede, ki jima je dal na razpolago 20,000 dolarjev, da bi svoje dalo la^iko nadaljevala. Do- slej so novi serum preizkusili na pseh. Baje gre za ekstrakt z adrenalinom, ki sta mu primešana se dva hormona. Prof. Britton, vodja fiziološkega oddelka na tem zavodu, je izjavil, da podaljša novi serum življenje za deset let. Važno za potovanje. Kdor jš namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od tam? je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljia pojoanUa im tudi vse potrebno prukrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato $e eaupno obrnite na na» ea via pojaemiU*, Mi preskrbimo v$e, bodiii proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar jo ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea najmanjlo etroike. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi ie Washington povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesto. PiiiU torej takoj ta bretplačna navodila in taaotavlja-mtf Vam, da boste p oceni tn udobno potoval 0 SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert 16th Street • New York. N. Y. Dopisu Forest port, A*. Y. Cenjeno uredništvo G. N.! Naroenina mi jo potekla. — Tukaj Vam pošiljam sjvi za časopis, ker brez njega bi bilo prodolgeas v eauipi. Zima že trka na vrata, in z zimo je prišel tudi mraz in sneg. Drevje je zmrzlo, da poka. Žago je treba vedno muzati, da se je ne prime zmrzlina. Imam težke debele hlače, pa so tudi veasih prelahke. Kapo nategnem čez ušesa, da mi je samo ooi videti in uo<. Roka vie imam kar dva para. Gum-nate oevljo in tri pare noga vie in . to morajo biti iz volne. To se pravi zima. Nreeon si. Zgaga, da si na gorkeni. Poleti so mnogo goilrnali, kakšna vrooiua jo. Blažena vroeiua zame, ali mraz, ta ga bije. Delavske razmero so lotos malo boljše kakor lani; posebno "Lumber Jaek" dobi delo, ee le hooo delati. Jaz se ponavadi ukvarjam z žago in sekiro. To jo moje delo že od l(i. leta. Rad bi bil tudi kje na gorkem pozimi. — Bo že, — kakor reee pr'jntelj i 'rank. Lovska -ezija je minila. Vi-(>. vsem prijateljem in svojcem v stari domovini. Tebi Glas Naroda pa želim mnogo uspeha v novem letu. Floyd Mi k lie. nili, in šipe razbite. Ni je skoraj hiše, v kateri ne bi bilo škode. Sola, skoraj nova zgradba, je težko prizadeta. Mnogo ljudi jo brez strehe in doma, posebno v bližnjem mestu Melona. Kar jo preskrbela človeška varčnost v teku let, je bilo v razvalinah v par minutah. V bolnišnici sv. .Janeza, kjer vrše častite sestre delo usmiljenja, je vladal strah in trpet. Ker ni bilo luči, so sestre nosile sveče ter tolažile in spodbujalo bolnike. Veliko jih je prišlo v kapelico, in proti Vsemogočnemu so se dvigale iz src molitve, oh tako vroče molitve, spremljane z solzami in vzdihljaji. Lahki -miki so se ponavljali celo noč. Ni ga bilo človeka, ki bi mio so začele človeku poditi misli. Samo skok bi zadostoval, in hladilo valov, pokojni mir, In kakor, da je zahrumelo jezero v silovitih glasovih: — Moji valovi požirajo samo obupanoo in sla bo t nože. Na razvalinah bo zraslo še večje in lepše mesto kakor je bilo nekdaj. Spomin na ta [nitres pa bo živel še v poznih rodovih. France. Naši v Ameriki East Helena, M on t. Ni hujšega gorja na sveti Kot so zadušene solze. Bilo je zvečer osemnajstega oktobra. l'ra je kazala o-oin minut do deset. Vreme je bilo mirno in jasno, nebo posuto z zvezdami. Od rudotopilnioe se j" slišalo enakomerno udarjanje kladiv in puhanje železnih poči. Mnogi so se že podali k počitku. Kdo je pač mislil, da se pripravlja katastrofa, kakor-šno še no beleži kronika inon-tanska. Kar naenkrat se sliši bobnenje, in zemlja se začne tresti in zvijati, kakor ladja na morju, ki je zašla v vrtinec. Stavbe so se rušile, steklo je žvenketalo. Med ves ta šum in ropot se je mešalo vpitje in jok prestrašenih ljudi. V tem se je ukinil še električni tok, in mesto je bilo v temi. Kakor da pada velikanska šiba, ki jo vihti težka nevidna roka, pojoč strašno pesem, zla in pogube. Žalosten je bil pogled na mesto. Večina trgovin poruše- Rkupina Hrvatov, uposlenih v tobačni tovarni na južni strani Chicaga, zbira denar za svojega rojaka Klemena Sergoti-ča, ki jo dezertiral v Abesiniji iz italijanske armade in pribe-žal v Addis Ababa, kjer mu je cesar Haile Selasie dal delo v «voji garaži. Sergotič je doma z Reke. Tikaški Hrvatje nameravajo zbrati okrog $200 in poslrti ta denar kot božično darilo Sergotiču v Abesiniji. Obenem mislijo poslati njegu-šv 1 failu Selasiju škatljo sniotk iz hvaležnosti, ker je dal službo dezerterju iz italijansko armade. 7. decembra zjutraj je v Olevelandu P° tri tedne trajajoči bolezni preminula Uršula Sirk, roj. Pncel, ena najbolj poznanih rojakinj v naselbini, ki je bi1 a v preteklih letih bot-^a mnogim otrokom, zato jo tu-d' vsakdo pozna kot Sirkovo mater. Pokojniea je bila rojena v fari Dobrni o vas Selec r>rc.d leti V Ameriki je bila nad 45 let. Za Božič... NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITF SVOJIH SORODNI-KOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : :* NEW YORK a Rojakinja jo tožila svoji lepi mladi prijateljici:: — Sama ne vem, kaj jo lo, zadnji čas sem strašno poza bij i-v:». Vse ko stvar sproti pozabi n. Prijateljica jo je pa potolažila. rekoč: — Tako pozabljiva pa menda nisi kot je tvoj mož. On i*' šele pozabljiv. — Kaj misliš s tem! — Ko me jo zadnjič sprem-'.jal od vas domov, sem ga morale. najmanj tridesetkrat o-pomniti. da je oženjen. Mati .io očitala hčerki, da ima zeli. potratnega zaročenca. — -Saj ni potraten, — jo u-covaljala hčerka, — bas nasprotno, zelo varčen jo. Štedi na vseh koncih in krajih, vsako sfvai • so mu zdi škoda. Celo elektrike. Ko sediva zvečer v pnrlor.iu, vedno ugasne električno luč. R ijak se je vozil v stari kraj •n premišljeval: — Dvanajst let bo že, kar v«en. kar natihem odpotoval v Ameriko. In ves ta čas nisem nikomur pisa\ Celih dolgih dvanajst let ni nihče vedel za-me. T«» oodo jrledali in strmeli Ijmlje. ko se bom iznenada pojavi v domači vasi. Pozdrav-Ijan ja no bo konca in kraja, in vprašanj bo toliko, da ne bom mog'd sproti odgovarjati. Sicer pa. kdr. ve, če me bo po tolikih letih še kdo poznal? Vso pot je le o tem premišljeval. in kar blaženo mu je bilo pri srcu. Vlak je ob petih zjutraj prisopihal na domačo postajo. Rojak je izstopil. Nikjer nobene žive duše. Kar nekam mučno in tesnobno mu je bilo. Izza vouala je slednjič pri-krevsal stari postilrou ter ga mirno, brez vsakega presenečenja ogovoril: — N-*.. kaj pa ti počneš tako zgodaj na Štaeijonu Ali si se kam odpravil i Kriza je zelo prizadela vse filoje. Celo zdravniški stan jo prizadeC V New Vorku je dosti zdravnikov, ki so si morali poiskati drugegn dela. Nekateri so začeli voziti taksije. Rojak, ki je imel v svojem življenja že dosti opravka z zdravniki, mi je rekel: — Nak, s takim dohtarjem bi fc pa žc ne vozil. Pest nikdar popolnoma ne zmaga, ker ne more pobiti resnico. * Po cesti je šel možak, za njiir je pridi r jal avtomobil in ga pahnil v jarek. V avtomobilu je sedelo mlado razposajeno dekle, ki je seveda takoj ustavilo. Možak se je s težavo pobral. Sama sreča, da se mu ni nič zgodilo. — Proklete babe, — je mrmral — in glasno vprašal lepo šoferko- — Ja, kaj ne znate trobiti? Ona je prižgala cigareto in se nasmehnila rekoč: — O trobiti znam, edinole voziti ne znam prav dobro. Oče — je vprašal sin očeta — kaj si rekel takrat, ko si -nubil mamo. Oče se je spomnil tistih dni, kake je hodila za njim, kako se mu je vsiljevala in kako je na v«ak način hotela postati njegova zona. Zamislil se je in odvrnil: — Ja, sem cckel ... .. t m Peter Zgaga " O L "A S* NARODA " New York, Tuesday, December 10, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. 5f. .7<>ŽA liKRFOFT: Tiho se je približala jesen, /. vablo žiilostjo i ne je navdala. Jutra so postala hladna, v meg-. 1»-» zaviti«, veeeri mrzli in veter 1!ep.mm* v njili z listjem, ki nima vee tiste teinnnzelene barvo tioletja; prav rahlo, komaj vidno t;a j» poljubila jesen. Ros. t< a bolj drhtela, v v7 !ihn vetra ;i j.' obdala mrzla tujina, kjer ?iini:i zate prijaznega lica. kjer ti je v>,"k j »ogled, eetinli prijaven. tuj. kjer ti ni nobena duša sorodna. Dom," sem bil >e ono zgodnje j« se:i>ke popoldne, ko sem hodil j;o širili ravni in srečal prvič ponosno plemenitega ptiča, v« rjava. Velika, skoro poldrug meter visoka ptica j«' bila; ]>«•-p*'lnatosiv<» barve, perje na hrbtu je imela valovito, grlo in podhradr»k temen z dolgo ozko «" vun črto. Oko mu je sijalo v rožnato sivi barvi, prav tako mu je bil ljun rožnat, proti Irorenu siv, »rav take barve so 1 ile dolge, sloke noge. Z začudenjem sem opazoval ptico svojega hrepenenja. Ponosno leno. :irala okoli «*Ihj. prav rahlo me ;« začutila, pa že je zletela. Ono :.«»č sem slišal nad zlokobno -vetlikajočini se mestom zateg-e knke žerjavov, ki so zgrešili pot. Nikdar me ni krik blode- li ntie navdal z večjo tcsrtiobo, kot * e septembrske noči. Prav !'ot pti'i selivke sem se spuni-J ail lil zavedel, da je prišel mo j j •"•;»>. da die neizprosen kliče tu-: „'ua. Se enkrat s<;! dontačih i;'oz-! lov. po katerih je pravkar za-! zveij"! prvič lovski rog, ki je ilob"! v .»noji duši žalosten oži!« glavo na hrbet, uprli po-g'ed v nebo, priprli oči in nekaki- jokavo vabeče klicali: "Kilikivi, niti, vi, kilikivi, titi. vi k liki, vi . . Potem so prelestni ptiči V gošei m< d bujnim rastlinjem vročih till gnezdili. Njihova pe-s«»n» je utihnila. Klie po domačih tleh v meni pa je bil od I Tie do dne večji. V tihih lio-*h, ko s<> slavci tako nežno, tako vabeče in ljubeče f>eli. sem !« in;;l od tlljille slovo. Xe selil obiskal žerjave, ki so samo še ponosno, pa tiho stopali, jim voščil zbogom iu šel. m IV lomili in dobravah v neskončno daljo -veV»,K. ±2. nov. — V Som-i»oru zaslišujejo zločinca Mirka Babiča, katerega so ujeli pred i!ne\i j;-i nekem njegovem to-vari'u " Bajmoku. Babič je ]h.-"ed.ii inieiia vseh. pri katerih j<« še nameraval vlomiti. Bili s4» t > samo znani bogataši. I!a-hič je izjavil, da je hotel z vlomi dobiti vsaj milijon dinarjev, s katerimi hi pobegnil v tujino, ndlrčil s». j«., ,la postane bogat ali gre na vešala. TAJNA SMRTI ŽUPNIKA VEDRINE ZAdRKB, *2± nov. — Iz IVt-1'in je p.ročajo, da so izpustili iz zapoia dijaka Štefana Vida-"oviča, ki j«' bil s tremi tlrugimi « suiiiljen, i ta je pred meseci n-inoril in oropal župnika .lanka \Vdrin« v Bučici. Na neki svetilk"1 so našli prstne odtise Vida ■rovičev1, i 11 dijak je dokazal, da je b*l prijatelj župnikov in via je prej ta dan bil pri njem. Oh tej priliki je imel v rokah} tudi svitilke, na kateri so našli cdti*=e. Neki Santek, ki je bil Vodi aretiran, je pa priznal, da ie Vidakoviča označil za morilca zgolj iz maščevanja. Kdino Santek ve kaj o pravili morilcih, morila bo le s časoma kaj priznal in tako razrešil tajno b ga umora. VELIKE SLEPARIJE S ČEKI SUŠAK, 2."i. nov. — Na Su š.sku so aretirali nekega Jurija Hečimoviča, ki je vnovčil v Dujmovičevi menjalnici ček banke The First National Bank of New York za 120 dolarjev. Izkazalo se je, ila je bil ček ponarejen. Pri aretirancu so našli št ves denar. Kmalu nato >o se pa oglasih' še druge banke, pri katerih je slepar vnovčil ponarejene čeke ameriških '►-in', i it dvignil •« v Ih eimovir V I :Ki. Bil je vel Več štet dolarje iz Bukovca let v Ann- '.-•ki. kjer s,, j.' preživljal s tiho- pli"ii.;em alkohola. Ob neki priliki je dobil nepodpisane če-ke ii'orej imenovane ameriške ' ank". katere je zdaj vnovčeva! Jugosiaviji s ]>onarejeuimi podpisi. DRUŠTVO SAMOMORILCEV V SARAJEVU SARA.IKVo, l':;. nov. — V Sarajevu se je obesil *J0 let sta li Lrdvik Bekara. Zapustil je pisn.o. i,: kiiterega je razvidno, (h\ je b t član nekakega društva samomorilcev ali pesimistov. ki so prepričani, da življenje nima smisla. Ti mladeniči čltnjo največ dela nemškega fi lozoia S.'liopenhauerja, ki je u-či!, da j" življ< nje brez vredno ■;ti. P« va žrtev t»'ga društva je le; d'jak Kc!< Ibant-r, si 11 sarajevskega advokata, ki <«• je za both i z nožem in še skočil v prepad. Bekara je bil mehanik po pokKen. Svoje preilložtuije je zapustil nekemu dobrodelnemu društvu v Sarajevu. Taki samomori so brez dvoma dokaz, da stare vrednote, ki so l judem po viijc razlagah' sinisi-l in vrednost življenja, ne more mlada generacija več priznati ii! si jih osvojiti. Ker je pa k-ik '20-letni mladenič seveda še 1'esposoben, da bi sam ustvaril ali našel nove vrednote, ki bi ran življenje naredile vredno in smiselno, omahne v naročje ni-hllizma in smrti. To st> žrtve dolie. v kateri vre in iz katere mor.*, v/kliti novo življenje. DOLŽNIK JE UBIL UPNIKA VITRO V KA, 22. nov. — V Miokičevem pri Vitrovici je gost :1 ni čar Pojo .Tankov i č za klal 60-totnega industrijca Davida SternStern je bil last- it.k Vfbkc opekarne in Janko-ič je pred sedmimi l«-ti. ko .]•- zida! hišo, zadolžil pri njem za 7« M Ml Din. Podjetnik Steni n i plačilo dolga dolgo času čakal, naposled pa je dolg i/.-tožil. Tudi po tožbi se je hotel z • J; i n k vi če m pogoditi na oh-iočt>o odplačilo ilolga. Stern ji- .I.'tik:»vičii nudil najlažje j»o-:r«.i<', ko psi je v zadnjem času .Tanko\-'čevo posestvo propada-'r» in j«' bila te dni pri njeni dražba zaradi raznih drugih dolgov, j«* hotel Stern na vsak iačin r< šiti svojih 7 cm, grbas-fa i', grla, vendar je pa imela I roje nezakonskih otrok, ki so bogve kje na reji. Stirideset-krat jti bila že kaznovana zavali p «t»'panja in nemoralnega življenja. Se popolnoma mlada j- zašla na kriva pota in 1a-ko nrisla tu
  • pri svojem poklicu seznanila z 21-letnim Cvetkom Klu-nom iz lvaničgrada. Ni še ]>o-kvnrjen do dna i ft se je skušal izučiti '/••» kuharja, vendar je bil pa v glavnem brez posla, da se j«« p »teval in je bil tudi že de-s -tkiat zaprt zaradi potepanja. DELAVSTVO PRIČAKUJE SVOJEGA VODITELJA 1'nijski voditelj Luigi Antoni-iii se je udeležil protifašističnega kongresa v Bruslju. Ko se je vniil v New York, so mu unijski delavci (povečini Italijani) priredili svečan sprejem. Nikdar pa š,. ni kradel niti vlomil, da bi za to vedela policija. Cvetko je bih izgnan iz greha a ko je pot Ala ta dol so j t- vrnil v Zagreb iskat s be in ženo. Našel je prost k > Marijo (»rundl in na \ j«.1 Šmaren sta se poročila, * na jst ni v'č mogla iz inlakuže )■ imela š«> ves čas svoje prija^A Z izkupičkom je vzdrževala^, di svojega mladega moža. Marija je bila tudi pijanka in' jc t • dni nekega večera prišla v neko beznico s post a m im ljubč-keni. N jen mož je bil že tain, vendar je j»a njegova žena. z ■ jubčkoni sedla k drugi iv" •'vetko se ni branil vina, mu je I jubček njegove želli C Ij.il k »zaree za kozarceiu. Cvetko se je naveličal čakati in j'j št 1 domov, kjer je našel že svojega podnajemnika Kor-pariča z Pitoinačt ki ga je ziutraj \ zel na stanovanje. Kor-parič jr spal v svoji postelji, on je pa legel v svojo, ki jo je drugače delil s svojo ženo. Ob 1. po polnoči je prišla žena s svojim ljuhčkom in hotela ž njim v moževo posteljo, češ: "Plačal mi je piti in danes sem njegova. li pa spi." Klim bi bil moral vstali in spati na tleh, ali zmračil«; s«, nm je pred očmi in :»rič' 1 jc že no klotutati. Ljuh-ček je ijs,.| in zakonski par je obračunal prav naglo. Klun je zagrahii sekiro iz košare in z njo svoji ženi presekal glavo. Vat . je ooklical Korpariča, naj gre z njun na policijo. Kolikokrat .;■> je udaril s sekiro, ne v«-, j bila je takoj mrtva. Ko je i>riš|a komisija in jo nesla iz sobe, jo je Klun pomagal naložiti }ia nosila. Z;i njo so ostale samo tri zapuščene sirot«', ki ni-kdo ne ve, kje so. TRAGIČNA SMRT STAREGA GENERALA ZAGRKB, 24. nov. — V Zagrebu s- je vzel življenje 81-letni upokojeni general Stefan Ko-larcvič. Kot avstrijski general je b,l upokojen že pred vojno ir, je ves čas živel v Zagrebu z ženo in hčerko. Doma je bil iz Gjurgjevca. V mestu je imel mnogo prijateljev in znancev. Zadaja leta je bit bolan a zavedi njegove visoke starosti mu ni bilo mogoče pomagati. Loti-•a se ga je tudi živčna bolezen in v takem stanju si je z britvijo prereza 1 vrat. Ko so ga na--li. je h"l žc nekaj ur mrtev. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ JUGOSLAVIJO $ 2.?5....................Din. 10« $ 5.15 .................. Din. 200 $ 7.25....................Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 947.00 Din. 1000 Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.25 .................. Lir 100 $ 18.20.................... Lir 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 .................... Ur 1000 $174.00 .................. Lir 2000 $260.00 .................... Lir 3000 KEB 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Ca lspl&ttlo Težjih taeakOT kot zgoraj navedeno, bodld t dlnar]Ui ali Urah dovoljujemo le bolje pocoje. UTLAČILA ▼ AMBRlSKIH DOLARJU Sa •rf'fi*11** $ 5.— morate poslati »10.^ |1S.— m.-* 140.—< 9 1.71 I10.U 11«— nlh ULM Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPKNY "GUi Nirodi" 216 WEST 18tfa STREET NEW YORK, N. T. KRATKA DNEVNA ZGODBA i 1936 \ ? Win VD1* New York, Tuesday, December 10, 1935 THIS LARGEST SLOVENE /TA1LT IN 17. 79. 2. GREHI OČETOV ^ 1 Roman v dveh'zvezkih=^ ^ Za Glas Naroda priredil I. H. TRAGIČNO POGLAVJE 0 AVTOMOBILSKIH NEZGODAH V vihri menjajoči h se misli grem domov skozi tiho, lepo ti i Ko sem prišel že do konca glede tega, kar sem hotel lioei pisati Kihardu, je. že bledo jutro gledalo skozi okno. ato pa pride truden, top .spanec, iz katerega sem se zbudil šele proti poldne\#;. Pri tem sem prespal Luizin obisk pri moji materi. Da je prišla v Monakovo samo zaradi tega, da je videla Rihardovo igro, o tem sem I »i 1 prepričan, čeprav je rekla moji materi, da je prišla, da neki siroti, na kateri opravlja dolžnosti matere, išče vzgojiteljico. In kar je prišla iskat, je našla pri nas. Luiza je od moje matere izvedela marsikateri žalostni dogodek zadnjih dni, je spoznale Nest i, ji je prišla nasproti s prisrčnim sočutjem in jo je naglo pridobila za sebe. Nesti je samo izrazila željo, cla bi smela v Monakovem ostati toliko časa, dokler se ne vrne iz Berlina prijatelj njenega očeta, kamor je šel zaradi nje. Prepričana je bila, da bo gospod Albert odobraval, da je sprejela prijazno ponudeno mesto. Vendar pa "je smatrala za svojo dolžnost, da počaka na njegovo mnenje. ^ — Misliti si moreš — je skončala mati svoje poročilo, — da\em se v pogovoru z baronico Gerlachovo skrbno ogibala, da bi'imenovala ime njenega nekdanjega zaročenca. In sedaj si predstavljaj mojo zadrego, ko je Nesti kar gladko povedala njegovo ime. Toda po zadregi je prišlo presenečenje. Baronica je izgubila vsako barvo. Nato pa je zopet zardela do čela in je rekla: — Ako je Rihard bil tako dober prijatelj vašega očeta, da mu zaradi vas pot v Berlin ni bila predolga, tedaj mu tudi kratka pot na Tegernsko jezero ne bo nikaka žrtev. Samo pojdite z menoj, vso odgovornost vzamem na sebe. Pomisli, to je rekla. In tako sem malo slutila, da med baronico in tvojim prijateljem še dolgo ni nobenega konca, in tako sem hotela nekoliko pomagati in sem prigovarjala: — In Nesti? — Je sprejela in se je ž njo odpeljala. — Toda mati! In pustila si, da sem vse to prespal? K temu očitku me debelo pogleda. — Dovoli mi! Dama je pri meni na obisku. In njej naj povem v obraz, da moj leni sin ob belem dopoldnevu še ob enajstih leži v postelji? Hvala! Kaj lepega bi morala misliti o tebi? No, tako! Moje prijateljstvo je pridno skrbelo za zaposlenost. In zopet sem imel mnogo pisati Albertu. Dan za dnevom poteče, ne da bi prišel od Alberta kak glas. Med tem časom sem nekolikokrat poskušal priti do Ko-lerja. Njegova vrata pa so bila vedno zaprta. Spočetka sem mislil, da je mogoče odpotoval, da išče tolažbe, ne vem kje. Njegove gospodinje ni bilo mogoče pripraviti, da bi govorila. Od ljudi v njegovi hiši sem izvedel, da je v hiši, da nikdar ne prestopi praga in da v svojem ateljeju cele noči hodi sem ter tja. Mnogokrat so me umetniki, ki so poznali Kolerja še iz akademskih let, oblegali z vprašanji. Pri rokah sein imel vedno en odgovor, da sem potlačil govorice, ki so šle o dogodkih v hiši od ust do ust. Poleg tega je bilo govorjenje o Friessliardtu in njegovi usodi na dnevnem redu. Brez konca so bili slovospevi, ki so jih peli njegovi krasni knjigi. In povsod me je zasledovalo navdušenje nrfd Martinim igranjem in Rihardovo igro, ki je doživela predstavo za predstavo. Vsakdo si je štel v čast videti Kronekovo v novi igri. Kadarkoli sem slišal omenjati njeno ime, mi je šel sunek skozi srce. Vleklo me je k njej, da bi jo s pojasnjevalno besedo zopet preobrnil k dobri veri v moje prijateljstvo. Pa, kadarkoli sem se odpravil na pot, sem se zopet obrnil. In sem nosil v sebi ponos krivično žaljenega, četudi to ni "mio nič drugega kot strah ožganega pred ognjem. Bolj in bolj sem prehajal v neznosno razpoloženje. Zadnje mesece so mi vse misli in skrbi za druge postale že navada in potreba. In kako prazno je bilo vse okoli mene! In potrt občutek me je celo nekega dne gnal na pokopališče, da sem se tiho pogovoril z možem, ki je v mrzli zemlji zopet našel to, kar je prišel iskat — svojega na jljubšega otroka. Visok kamnit križ se je dvigal nad dvojnim grobom. Okoli križa so bile ovite palmove veje, na podnožju pa sta bila vklesana imena obeli in zatem dve besed" — Ci rivedrem! Kako je mogel Koler iznajti te dve besedi in zakaj jih je pustil vklesati na spomenik? Ko ob mraku pridem domov, som na W. 1H Street New York ; : % 14. decembra : Washington v Huvre Lafayette v Havre* Aquitnnia v Cherbourg Europu v Bremen Ki'X v i ;enoa 'JS. iltMi'iiilira : funte «11 Savoia t Cenoa Krn pr hoji To je vse, kar je v tem. Preveč ljud« zanemarja hoditi, pa se rajši vozijo, tudi če ,j»iii je treba iti par blokov naprej. Hoja po večerji je mnogo boljša kot lenariti na našlo-1 4: i h nezgod je bilo pripisati i Poskusite, pa boste vide-1 ,ijanosti voznikov. <1{l T>omaga k prebav-1 F I. I S Veniu večerje in da boste, pri-i ____jšedš« nazaj domov, toliko uži-j J vali čitanje časopisa. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- li»mn. minut prej, ali prizadevanje s« izplačuje. O poldne hodit«' malo. mesto jn so hm vsi V()(lilui ljudje pa tudi vsa javnost v veliki1' skrbeh zaradi visoke starosti predsednika republike. Zatrjujejo, da s«' je g. predsednik hot« 1 ž«' večkrat odpovedati v-em svojim visokim funkcijam, da pa j«* na splošno željo in zahtevo vedno popustil ter»INDIANA: izvršitev svojega sklepa odla-l CALIFORNIA: San Francisco. Jacob 1 COLORADO: Pueblo. Peter CuUg. A. Saftlf Walsenburg, &L J. Bafok Knjigarna "Glas Naroda" 'JI"! ""■"" 216 West 18th Street .,...;,.' •• i., jjjir THr : New York, N. Y. ROMANI ANA KAREN IN A, roiuaii spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.30 **Ana Karenina" tvori višek Tulstujevega umetniškega dela in jo eno uajiMtuieuibnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Audrey Ter- novec ..................................... AKT ŠT V. 113. Spisal E. Gahoriau. ."VUi strani. Cena ...... To je nnuan t isle vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo naiietost. jhiIuo spletk in horenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in raz%-edrilo. ANDREJ TERNOYC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht. 50 strani .............. BE ATI N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ......................................... Poleg Pavliue Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč talina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NO^I, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Ona ............................... Kratke [Mivesti iz žirtjenjepis pisatelja. To so l»~va književna dela slavnega ru.-*kega romanopisca. BELI MECESEN. roman, spisal Jus Kozak. 116 stranL (ena .................................................. Roman je Izšel v zalogi Voet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena .... Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče Izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja *>i kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan PugelJ. 219 strani. Cena Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak s največjim ulitkom. .75 .SO ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejlkov Jože. 02 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Audrejčkov Jože*' se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih iiovesti se vsak nehote sitomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kafi. 04 strani. Cena .......................-............................... -35 To so i>ovesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijti. Resničen čar un-šega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ...................................................... -40 Concourt ova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri sii mojstrsko |Hidaiii in Ima človek med branjem vtis. da posamezne oset>e sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON K1HOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira ua viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj |H»nos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. *4l»on Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBLŽ. spisal Frane MiltinskL — 130 strani. Cena .60 Sv.h najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral i»ar svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srea nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Me&ko. 103 stranL Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i. kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHAR?CA. spisal J. S. Baar. 207 stranL Cena.................................................... To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To Je roman ženske, ki je skoro ne življenje živela In gosi>odi-njila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 rtranL Cena -------------------------------------------- -60 Kdor ne jstzna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, i>oln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. svojega «_ral ua poznejši eas. Vsi ziuiki pa kažejo, tla prehaja sedaj to vprašanje v zakljueno fazo. dobi o poueenih kropfih naniree zatrjujejo, da se bo vprašanje novega predsednika republike rešile že v prihodnjih mesecih, nekateri pa celo trdijo, da bo odloeitev padla preje, tretji, pa celo pravijo, 0,0()0 mo- signale. Pomanjkanje strogosti pri uveljavljanju prcnietnili pra\ il ima tudi mnogo opravljati z visokim številom avtomobilskih nezgou. . Koneuo pa se motoristi in pešci bi ezdvomo najbolj odgovori. i za t«». da se zniža število prometnih smrti. 8 tolikimi avtomobili po cestah je dolžnost vsakega posameznika, da uboga prometne zakone. V mesni New Yorku je l»ila sestavljena zaobljuba varnosti, v katero naj se vsak motorist zaveže. Poznaj prometna pravi !;i in odredbe, ubogaj prometne.1