Leto LXVm., št. 289
Ljubljana, četrtek 19. decembra 1935
Cena Din L-
SLOvENSK
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12    za Inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo.
Senzacij onalen preokret v angleški politiki
UREDNIŠTVO  IN UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA,   Knafljevm  ulica  štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-2«
Podrutnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska C. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE:  Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
nadna ostavka □oarea
Angleški zunanji minister Heare ' ~ sinoči zaradi splošnega odpora proti pariškim predlogom podal ostavko — Zmaga politike podpiranja Društva narodov — P ariški predlogi končno propadli
London, 19. decembra. AA. Zunanji mirister sir Samuel Hoare je snoči nepričakovano podal ostavko na svoj po loža t. Vest o njegovi demisiji je silno iznenadila vse politične in diplomatske krose. Le njegova najožja oko-ica je bila do zn-dn jetra trenutka edina poučena o njegovih namerah. Vest o demisiji tvorca pnrr^klh predlogov je izzvflTa y>ra-vo senzacijo tndi v diplomatskih krofih, ker .je pričakovati nov nenaden preokret v angleški znnanji politiki napram Ita-lij! in predvsem glede n,jenega spora, z Ar—-i '--v
O!o Hoare sam se re odlomil za ostavko ^e7e včeraj popoldne. Zvečer je sporočil svo| sklon ministrskemu predsedniku B&]đwinn in v^adji ;e ostavko sprejela. Novinarjem, ki so se ob poza? uri zsr*^-V\ v njegovem stnnovnnfn, so spo-roril!. da minister re more nikogar sprejeti mti dat? tetke Izjave SihiuriJa je 7.0 Tr>in?str^ Hoarea zaradi snlošnejra narodnega odnora proti pariškim n**črtom v z&<lnfFK fTneh sicer re'o noostrilr\. Po-Ti*:x->im Ir^oirom se Je nefcorHc* 7nmeril ton"! zaradi svo*e nesrečne politike napram FTirtu. Torli nlhce ni pričakoval trMo povsern nenadne ostavke. Vse ka-•*. ■»•,*>dr!. pinfjn»I« »ivo; PcoclHvi polovni. Id hi prFel virtualno do izraza na današnji seji spodnje -zbornice na kateri H sr moral RaJđwin hori+i bolj proti ono7ici:! v Irstnil^ vrstah, k^kor nroti Tabor?s*-OTr» ?n 'iberaVem in ni rzkl;ueeno, ds. s** je o-Vr»^3lr> v r^dn»em binu za 8a-hovs&o onfezo, k* bi ;» zagotovila zopet trda.^ nc^n pc soofeloh narlanfiffitnrnfn
Po parlamenti mobdajo, ki vel »a za take vrste demisije, se bo sir Samuel Hoare d2nes udeležil seje pos'onske zbornice, govoril pa bo s poslanskega sedela in ne iz Tpinistrske klopi. Sam bo podal vsa potrebna pojasnila 0 svoji ostavk.
Spričo ostavke zunan;ej;a ministra se je živahnost v spodnn zbornici snoči ne Slede na in-euzivne priprave za današnjo zunanjepolitično debcto še podvojil:*. Xa hodnikih je bilo vse živo. in vse križem so razpravlja?? o dogodku in o nasledniku dosedanje?:, zunanjega nmistr*. Kakor vse kaže, bo delne kriza vlade rešena začasne tako, da bo zunanje ministrstvo prevzel Baldv.in. V kratkem pa naj bi prevzel zunanjepolitični resor minister Neuvflle Chamberlain. Pretežna večina posle neev je mnenia, da .je Hcare ravna1 povsem pravilno, ko se je odrekel svojemu položahi. Splošno prevladuje prepričanje, da je bila njegova ostavka prvi konkretni učinek odpora vsega angleškega naroda proti pariškim mirovnim predlogom. Pariški načrti so morali nujno omajati zaupanje linds+va v zunanio politiko vlade, ki je šele dobrih 10 dni prej izvojevaJa srajno voli'-no zmago baš z geslom, da bo od!očr,° branila načela Društva narodov, kolektivno vacnoet in Abesinijo.
Hkratu z imenovanjem novega zuna-nje«sc ministra pa te pričakovati trdi reorganizacijo vodstva angleške zuna-
nje politične službe. Predvsem naj bi se združili funkciji zunanjega ministra in ministra za Društvo narodov. V icm primeru bi se v zunanjem ministrstvu ustanovilo še posebno državno pod tajništvo in bi državni podtajnik na tem položaju zastopal zunanjega ministra bodisi v Ženevi ali Pa doma.
Kakšen vpliv bc imela demisija sira Samuela Hoarea na današnjo zur z »epo-litično debato v spodnji zbornici, si snoči ni bil še nihče na jasnem. Parlamentarni krogi so bili delom mnenja, da se bo seja vsekakor vršila in da bo Audi v imenu zunanjega ministra govoril ministrski predsednik Baldwin, deloma pa. da bo zunanjeiKtfltična debata sploh odgođena. Ne glede na nagli razvoj situacije pa je bila že snoči s splošnim odobravanjem sprejeta resolucija. Id jo namerava vlada predložit! na re.fi spodnfe zbornice in Id se nanaša pavšalno na vsa aktualna politična vprašanja. Resolucija pomeni, kakor kaže pomvno afirmacijo prvotnega odločnega stališča angleške vlade, ki je kulminiralo v Edeno-vl zahtevi po najstrožjem izvaHuim sankcij proti napadalcu. Resolucija se glasi: Smatrajoč, da morajo biti vsi pogoji za ureditev italijansko-abesinskega pogoja taki, da jih bo Društvo narodov lahko sprejelo, zagotavlja parlament vladi, da ji bo v vsem pomagal pri izvajanju zunanje politike v onem duhu, kakor ga je o prilki poslednjih volitev odobrila vsa država. Vlada bo seveda na to resolucijo vezala vprašanje o zaupnici, rjlede na najnoveVa razvoj dop-odkov nedvomno ne bo izostala.
Ozadje »stavke
London. 19. decembra, r. Kakor se doznava, je prišlo do ostavke Hoare :a zaradi hudih nasprorstev, ki so 1 fala v vladi v zvezi z današnjo sejo spodnje zbornice, na kameri b> morala vlada ^raniti pariške predloge in nolitiko z**?; »njega ministra Hoareja. Hoare je sinoči predložil vladi pismeno izjavo, ki jo je tjamoraval podati v imenu vlade na današnji seji zbornice. V svoji izjavi je ediočno zagovarja! pariške predloge. Proti temu pa je nastal v vladi sami takšen odpor, da ;e I>a-dwin sam nasve-toval Hcare ju, na i odstopi. Hoare je to tako*! stori". Kljub temu pa namerava na cTanašnii seii snodn;e zbornice povzeti besedo in energično braniti svoie stališče.
Komentarji angleškega tiska
Lundon, 19. dei*eml»ra. AA. Listi so' o^>-javfii .ivi fce prve komentarje o ostavki zunanjega ministra Posebno pozi>m«>st je zbu».lii članek, ki so ga objavite Times: in ki pravi med drugim:
Sir Samuel Hoare jo s tem. da j« Poda' ostavko, priznal napako, ki mu jo je lah-I ko opr<jJstlti kot človeku, ki mu je pa ni j mogoče olpustiti  kot aktivnem« ministru. I Na (i;>.!iašnji seji ^poisije abornice se mora pričet:  proces za  popolno  obnovo ugleda Veilfce  Britanije.    Pa-rla:nent In ang*!eSka javii;;-r  janata  pravico    zahtevati potTdik) in garancije^   «?-a se v b<»'ioče ne bodo već napravilo take napake. Ne sme se pozabiti,   da   "**  vlada  I^ri     pr«.'ex]n.'ib vrs'^ti.a;1
zranassala pred vsrm s pomočjo svojega vo lUnega gTesla. da bo vseJej delovala za ko Ipktivni o^Por prr>ti napadalcu in kršite, lju miru.
Vtis v Ženevi
Ženeva, 19. decembra. A A. Vest o ostavki angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoara je prispela v zrnevo pozno ponoči in je nara\*nost zaprepastila med. narodne politične kroge. Splošno prevladuje prepriča nje, da bo ta ostavka povzročila preobrat tudi prj Društvu narodov. V vsakem primeru bi lahko izzvala v zvezi s francosko-angleškimi mirovnimi načrti in še zmerom neznanim stališčem itaJ*jan-ske vlade o pariš!xih fonnulah opasne posledice. Pričakovati je. le še 1 večjo goto-vostio. da italijanski odgovor na mirovne predloge ne bo z«ndovo*;iv.
Zmaga Etleasve sankclfske puSififce
V anglešJdh političnih krogih so sprejeli ostavko, čeravno predstavlja največjo senzacijo zadnjih let, z zadovoljstvom, ker vidijo v tem dokaz, da je zmagala ona politika. Iti s? zavzemi\ za odločno sodelovanje z Društveni narodov. Zatrjuje se, da jo sedaj v celoti prodrlo stališče Edena, ki se zavzema za strogo čuvanje prestiža Društva narodov. V zvezi s tem se za*r?nje, da bo Eden že danes predlagal, naj se za petek sklice seja sa.nkeU>ke??a odbora, Id naj takoj sklepa o preostrifvi sankcij proti Italiji s prepovedjo izvoza petroleja, ker smatrajo, dp. so pariški predlogi definitivno propadli.
Tudi Herriot enstepil
Pariz, 19. decembra. AA. Zaradi najnovejše kampanje v vrstah ridikahioso-
cialistiene stranke proti predsedniku ministru Herriotu je Herriot podal ostavko na svoj položaj. Predsedstvo stranke se je zaradi tega takoj sestalo in sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj Herriot v interesu edinstva stranke in zaradi sedanjih notranje in zunanje* politčni priliki ostane n® svojem dosedanjem položaja. Člani predsedstva so se nato takoj podali v stanovanje Herrio-ta in ga prosili, naj svojo ostavko umakne. Trenutno še ni znano, kako se je Herriot odloči*
Veliki fašistični svet
Rim, 19. decembra. AA. Veliki fašistični svet, za katerega je zavladalo v italijanskih kakor v mednarodnih političnih krogih v zadnjih dveh dneh toliko zanimanje, ker se je napovedalo, da bo odločal o italijanskem odgovoru na pariške predloge, se je sestal snoči kakor običajno, ob 22. uri v Beneški palači. Pred palačo se je zbrala množica ljudi, ki je aplavdirala Mussoliniju. Seja je trajala pozno v noč. Davi je agencija Štefani prinesla službeni komunike, ki kratko pravi: Veliki fašistični svet je proučil politični položaj posebej v zvezi s francosko-angleškimi pred To Svet se nocoj ob 22. ponovno sestane.
([$ g stolni naslednik
j9t*e-Bf«lefffct %M.€&sary(c€M.
etaia zadnja nada Italijanov
l
film, l?. <jecam.br,a. v. Italijansko vojno Vodstvo bo posvetilo v bodoče na posebno žc^.jo MuBfiottnrja še prav po?&bn0 pažnjo čian večji okrepitvi italijanskega letalstva v afriški vojski. V ta nanien je bila j, .ro. jema mobilizacija Se nekaj letnikov italijanskih letalcev, ki belo v teka januarja 6 svojimi modernimi letali o^epui italijansko letalsko br<jdovje v Vzheau; Al ki Vse italijanske letaJske tovarne so dobile velika naročila za grainjo novih letal in to od malih lovskih pa do naj tež j h bombarderjev. Te tovarne delajo se^aj noč m dan ter so 7100" n^jStrož^o kontrolo vojaških oblasti, ki so mobilizirale vse delavstvo v teh tovartnah.
Na poi'agi poročil, ki jih je poslal mar. šal Ba'lo?rlio. smatra MuesoUni, da je danes ita.!i nsko letalstvo najboljše in naj. bolj sigurno oružje proti Aibesmcean, ki odblevajo italijans*ki    Pehoti in artiljeriji
ko Je, ka^/i j<? prvotno mislilo. Italijani se tem bolj zavzemajo za pojačanje letalskih sil v Abes^niji, ker se je izkazalo, tla je to edino orožje, proti kateremu se Abesfcnci ne morejo uspešno braniti. Abe. sinci imajo sicer nekaj teških proti-'etal-s-kih strojnih pu«šk in protiletalskih topov, vendar je ">a število enih kakor drugih tako malo, da ne prihaja v pošte v za uspešno obrambo. Poleg tega so še abe-sinski vojaki daleko premalo izveibaei, da bi se mogli dovolj uspešno posluževati tega modernega orožja, ki zahteva že veliko tehnično szvežb&nost,
V zvezi s pojačano aktivnostjo italija-n-»kih letal je odredilo abesinsko vrhovno poveljstvo, da morajo vsi državni uradi i u ministrstva spraviti v najkrajšem čaea v ognjavarne fei pred letalskimi napadi ei. gmrne prostore v«e svoje važnejše arhive.
Izvolitev dr. Edvarda Beneša za pre> zidenta Češkoslovaške republike je v teh zamračenih dneh velik dogodek in svetel žarek zlasti r očeh slovanskega sveta. Zopet je zmagat zdrav razum Ć2-škoslovaškega naroda; njegov common sence triumfira nad strankarskimi ra,:* prtijmi.V vrtincih časa, ko celo veliki narodi trumoma iščejo prave smeri, si češk'. ifo 'ški narod jasno in udarno določa pot v bodočnost. Zakaj nobenega 0 rif, da pomeni izvolitev dr. Beneša za prvega državljana bratske repul iko zmago dosedanje po-litike' igo demokracije, notranjega sporazuma in zunanjega miru.
Zakonito izvoljeni predstaviielji če= škoslovaškega narodu so po pretežni večini izvršili politični testament od-stopiv^^fia prezidenta Masaryka in nokloTiili svoje zaupanj nasledniku, ki ga je on označil za naisposobne jše* ga. V tej želii Osvoboditelja in dol-Holetneša vodje ni bil izražen samo Mns^rvkov skoraj očetovski odnos do dr. Beneša. ki je bil toliko let njego* va desna roka. marveč je bila v nii tudi zrela modrost i7kušenega starat ste, ki se 'na mejah vsega minljivega, v poznem večeru s\'ojpga življenja dobro zaveda, kaj je važno le trenutno in kaj ima nadČasovni pomen.
In nadČasovni pomen fe imela v tem trenutku odločitev, kdo bo stopil na izpraznjeno mesto prezidenta republike, ki je v posebnih češkoslovaških razmerah tudi vodja in predstovitelj češkoslovaškega naroda Čc je V"• " ryk vzlic vsemu snoštvovanju svobodne odločitve nasvetoval svojega kan.di; data. fe s tem naznaci! narodovi volji pravo not. Dfih časa in najgloblji inte* re* "^roda zahtevata kontinuiteto, ki nrj bi >o nosila zadosti g!bčna, i:rkuš& na in moralno močna osebnost. \Te za Masarvka in ne za zadnjega slovan* skega poznavalca češkoslovaških razs mer ne more biti d\'oma, da je taka osebnost dr. Beneš.
Pri včeraišnjih volitvah je bila nasproti kandidaturi dr. Ber.eša postavljena samo  krni ffdatura predsednika
češk&tlovf}*' •: ^'n-^J^ega s^^ta, prof, ar. Bogumila A/^mca ki fe nedvomno
ugleden znanstvenik in nnciovalno za* služen mož in Čigar porai nikakor ni poraz njegove osebnosti. Toda Češkoslovaška potrebuic slasti v teh časih, ko se je težišče narodove usode zopet premaknilo v zamotani kompleks med* narodnih vprašanj, politično izkušenega in mednarodno znanega preziden* ta. Ni nezanimivo, kako je Masarvkov odstop odmeval v tisku sosednih. Če* škos1o\* iški ne posebno naklonjenih držpv i p koliko plamenčkov prej sa* mo tlečih nad je naivno vzplamtulo v prenagljenem presojanju novega polos za j a. Vstop dr. Beneša na Masarvko* vo mesto je na mah pogasil nade, da bo Češkoslovaška krenila na pogubno pot notranjih razprtij, strankarske ne* strpnosti in slepote in raznih zelo tveganih političnih eksperimentov. Zrna* ga dr. Beneša je učvrstita notranji in zunanji položaj Češkoslovaške in je njenim nasprotnikom najboljši odgo; vor, nje prijateljem pa največje z& doščen je.
Turčija ratificirala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo
Ankara. 19. decembra. AA. Turška na* rodna skupščina je sprojela zakon o ratifikaciji konvencije med Turčijo in Jugoslavijo o trgovinskih in pravnih odnoSajih.
Premestitev tiskovnih atašejev
Praga, 19. decembra. 00. Dosedanji trakovni ata&e pri poalanifctvn v Praei $ve-tozar irrkovič Je premeščen k poslaništvu v Varfevi.
Na njegovo mesto pride V lastim i r Mareš, <*ose<3aj tiskowii »taft« rwi poskuuAt-vn v Varš*vi.
z dne 19. decembra Pokljuka dme 18. dec.: temp —4 C, obl&č.
no, mimo. ar.efi, zapado 1.50 m prSifta. Dovje-Mojetrana dne 18. fac.: temp. —3 C, na lahko Se vedno srx-ž\i., vetrovno na 30 cm podlagi zapadlo 80 ara novega napol južnega snega. S m tik a dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora. Ratece-Planlea po stanju danes: Temp. —6 C. barometer mirno, mimo,  na 90 cm podlagi 20 cm
Novi prezident Češkoslovaške repu* blike je brez dvoma eden največjih politikov sodobne Kvrone, eden prvih državnikov na ženevskem in sploh mednarodnem torišču. Njegovo ime je znano po vsem svetu. SToberi mladi državi ne more biti vseeno, ali svet pozna ničnega \'odi!nega drža\'nfka ali ne; noben narod se ne bi brez škode odpovedal prestižnemu pomenu takega imena, ker ve. da je to v tekmi narodov že v nsihofoškein pogledu neprecenljiv plus v njetovo dobro.
Z vidika no \ ran jih vprašanj in zadev češkoslovaškega naroda in manjšin, ki žive ž nii m v nerazdeljivi skupnosti, pomen^' izvolite^' dr. Beneša naf-boliše jamstvo za nadaljevanje noliti ke. ki jo ie no neizpremenljivib osnovnih načelih vodU in prilagojeval iz: premeni'jivim zahtevam časa prezident Masarvk. Prav v tem, da so se vodilni strankarski politiki v odločilnem tre* nutku odpovedali strankarskim interen som in razumeli klic narodne in dr-žrnme usode, vidimo ugoden znak za nadaljnji normalni razplet že dovolj konsolidiranih notrnn ffh razmer češko d oslov aške.V osebi dr. Beneša pavu dimo najvrednejšo garanciio za ohras nitev državnega in narodnega edinstva kot pogoja napredka in bodočno' sti Češkoslovaške. Edinstvo Čehov in Slovakov, tesna simbioza z nemško manjšino, ki bo prej ali slej zopet premagala fuhrersko skušnjavo henlein-stva, socialna pra\'ičnost in miren raz? voj v boljše organizirajie oblike so* cialnega življenja in gospodarske pro* dukcije: ta osnovna načela dr. Bene* ševe politične vere imajo, kakor je mogočno pokazal veliki politični akt v Vladislavovi dvorani na liradčanih. za seboj veliko večino češkoslovaškega naroda.
Jugoslovenska javnost lahko še po\ sebno toplo sprejme na znanje veliki uspeh svojega priznanega in preizku* Šenega prijatelja dr. Beneša in mu nap iskreneje čestita — njemu in njegovemu narodu, njegovi državi. S svojo udeležbo na konferencah Mate antan te, tako zadnjič na Bledu, si je sedanji prezident dr. Beneš pridobil v Jugosla* viji izredno popularnost, ki ne zaosta* j a za popularnostjo, katero uživa kot človek in drža\>nik v svoji domovini. Najtesnejše sodelovanje med obema državama in narodoma ima v njem vnetega zagovornika in dragocenega prijatelja, ki bo tudi na najvišjem mestu skrbno bedel nad velikim prizade* vanjem, da si slovanski sever in jug zgradita v obojestransko korist neu^ ničljivi »koridor src« z vsemi njegovi* mi političnimi in gospodarskimi kon* sekvencami.
Dr. Edvard Beneš stopa na častno in odgovorno mesto prezidenta repu* blike v izredno težki dobi, toda stopa kot mož, ki ni nikdar klonil pred ovi* rami in ki ne pozna brezglavega obupa. V njem je še veliko najboljših mo* ških moči. toliko zdravja in sile, da ?»« kakor Mojzes najlažje vodil svoj 1 rod v obljubljeno deželo miru. Srečen češkoslovaški narod, ki ima Vodjo po svoji in božji vol ji f
prsiča. Smuka dobra.
Tamar, Krnicaf Vrtie 200 cm praiča.
Bistrica—Boh. jezero   po   atanju dcrn.« temp. —2 C, jasno, 60 cm snega, juftrv. Smuka manj dobra.
Zelenica dne 18. dec.: temp. —3 C, močne sne«, jugozapadni veter, n« 80 cm podlagi z&padfo do sedaj 25 cm prsica. Smoka pr»v dobra. Iag*edl aa nedeljo dobri.
Pettevo po stanja danes: temp. 1 C, K cm jufev^ga ^tegTa- SmtAa neugodna.
Sorzna poročila.
Ljabljan§ka bona
(Devize z všteto premijo 28.5%) Amsterdam 2902.16 — 2976.76, Beriin 1755.22 _ 1760.09, Bruselj 736.80 — 741.46. Curih 1421.01 — 1428.08 London 214.71 --216.76, New York 4890.50 — 4366.81 V*> riz 28934 — 290.78, Praga 181.49 — 182.59, Avstrijski šiling v privatnem klirimru *G8 _ 8 96
INOZEMSKE BORZE Curih, 19. decembra. Beograd 7.02. Pariz 20.3625, London 15.145, New York 307.25 Bruselj 51.90, Milan 24 82 clearin«. Madrid 42.20. Amsterdam 208.45. BerKn 12T°'\ D^j naj 56.85. Pra«a 12.77. Varšava 5S.15, fe.
Naši sadjarji in vrtnarji
Obfaa zbora podružnic Sadjarskega In vrtnarskega društva v LJubljani in Novem mestu
Ljubljana 19. decembra-Med podrtižnicami Sadjarskega Ln vrtnarskega druStva je ljubljansku gotovo ena najdeflavnejših, kar je poka za I občni zbor, ki se je vrsti snočd ob 20. v salonu prt Mraku. Predsednik g. štrukelj je pozdravil zborovalce, zlasti višjega nadzor, nika g. Humeka kot zastopnika centrale. Nato je oortai delo podružnice, ki je bilo kljub težkim časom vsestransko zadovoljive.
Njegovo poročilo je izpopolnil tajnik g. Ante Gaber, ki je uvodoma navajal, da je bHa podružnica kljub krizi še bolj iznajdljiva in inicijativni ter se bolj energična pri tekanju potov za delo v korist našega mesta kakor tudi v prid kmečkega prebivalstva po vsej banovini. Posebej je podčrtal, da je podružnica vedno smatrala najožje sodelovanje s centralo za temelj napredke vsega SVD. Naglašal je potrebo ustanovitve vrtnarskega odbora, v katerega nnj se izvolijo člani vse podružnice. Zanimiv je tudi njegov predlog, naj mestna občina ljubljanska uvede obligatno serviranje sadja. Odbor naj dela na to, da bo po vseh ljubljanskih javnih lokalih in privatnih kuhimjah sadje na razpolago, v lokalih, kjer se nudijo topla jedjaa, pa naj bo že vračunano h kosilu.
Podružnica je prispeval a za spomeaiik kralja Aleksandra 500 D'm. Odbor se je mnogo pečal z devastacijama po naših nasadih ter je ukreaiH vse potrebno, zlasti na šolah in pri starših, da se primerno vzgaja nada mfcidina. Vsgko leto naj bo en dan posvečen zaščiti prirode. Marljivo je deloval tudi posebni odsek Kluba ljubiteljev cvetlic te* odsek prijateljev dali j. Odbor je sklenil sestaviti tudi najprimer-nejBl Izbor zelenjave zq L(htbljano, ko zbere že zadostne skušnje naših daJeč čez meje banovine slovecfh zoleniadarjev. Špargljev nasad ljubljanske podružnice, ki je delo in zasluga predsednika g. štreklia, je najučiinkovitejša propaganda in šola ter tudi dokaz, kako je sajenje špragljev rentabilno. Podružnica je nudila članom tudi Škropljenje Sadnega drevja. Mnogo je sto-t43r za zatiranje škodljivcev, a že nnšim krajem preti aajtoevarnejša už San Jose. M Jo zanašamo z divjaki v nošo državo. Zato je potrebno, da banska uprava takoj uredi veliko sejalnico. Podružnica bo priredila tudi tečaje za kortserviranje sadja in anion>ave. Podn-užnica stoje 300 članov.
Olede številnih prireditev SVD je navajal tajnik. da so bila vsa leta ob sredah strokovna predavanja, poleg tega p« sta se vršila dva specialna tečaja m prva po_ moloSikLl razstava. Predavanja so trajala skupaj 46 ur, obiskalo jih je okrog 4000 ljucti. Pomolosko razstavo na velesejmu je omogočila banska uprava z izdatno podporo. Razstava je imela kljub velikim izdatkom gmoten^ pa tudi velik moralen uspeh, kar u pravicu je željo podružnice, da osrednji odbor SVD Za sistematično znanstveno delo ustanovi pomološki odsek. Posebej se je tajnik zahvalil številnim dobrotnikom in podpornikom, zlasti pa banovini m občini, univerzi, ki je dala prostore na razpolago, Kmetijski družbit ljub. ljanskemu veiesejmu itd. H koncu se je tajnik še posebej zahvalil predsedniku g. štrekljpu Za njegovo neumorno delovanje.
Blagajnik g. Drenik je navajal, da je finančni položaj podružnice zadovoljiv. Po poročilih drugih funkcionarjev' so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen ves stari odbor s predsednikom g. S tre ki jem na čelu, na novo je bil odbor izvoljen le banski referent inž. Skubic in za preglednika gg. Zelinka in šušteršič.
Novo mesto, 19. decembra. V nedeljo dopoldne se je vršil tudi občni zbor SVD podružnice v Novem mestu, ki ga je vodil predsednik^ ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. inž. Zupanič. Po uvodnih formalnostih je poročal, dn je letos kljub pomladnemu mrazu sadje na Do_ lenjskem še dokaj dobro obrodilo, a žal dolenjski kmetovalec nima pravega smisla za pravilno vzgojo drevja in za ono vrsto sadja, po katerem je največ povpraševanja na svetovnem trgu. Naj si sadjarji vzamejo za vzgled kartuzijanski samostan v Pleter jih, ki prideluje najboljše sadje. Tudi vrtnarstvo na Dolenjskem še ni na zadostni višini. Učitelj Vardijan je nato predaval o vrtnarstvu, o ureditvi malih in velikih vrtov in izpopolnili predavanje z risbami. Iz tajniškega poročila g. Llije je razvidno da je pcKlružnica napravila izlet v Pleter je in priredila več predavanj. Olanov šteje 68. Tajnik t> podal tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje nekoliko več dohodkov kakor izdatkov. Podružnica je prisil jena, da opusti zaradi nerentabilnosti svojo drevesnico. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor s predsednik inž. Zupaničem na čelu.
trgovec. Dokazati tatvino je bilo mgoče sa-m v dveh primerih. Seveda bo poeel Kamenja ve denarja za pretkanko v na*ih krajih minil, ker jo bo »odiSce po prestani kazni izgnalo kot tujo državljanko is naše države.
SOKOL
Spominu vzorne matere
Sttcofja Loka, 18. deoembra.
Danes popoldne se je izpred hiše po_ sestnika in klobučarja g. Pavla Jamnika, kljub izredno slabemu vremenu razvil dolg. žalni sprevod. Svojo zadnjo pot je nastopila ga. Ivanka Jamnikova, ki jo je pobrala beln žena v ponedeljek zvečer, staro 82 let.
>Stricmanova mama« — pod tem imenom smo jo namreč v škof ji Loki vse bolje poznali, — je biia vzor gospodinje, skrbne mati in blaga ženat ki je živela le za dobrobit svoje družntce in doma. Doma je bila iz Plestene ravni pri <5mem vrhu. pa se je že v mladost' preselila v Škof jo Loko, kjer je našla v svojemu možu, ki je uanifl pred 9 leti, najboljšega druga. V zakonu se jima je rodilo petero otrok, trije sinov in dve hčeri, ki so že vsi preskrbljeni. Sin Pavel je prevzel klobučarski obrt po očetu Andreju, Albin je nameščenec KDE, Fran cel jn a je zanesla življenjska pot na Havajske otoke, ga. Ana je posestnica in lastnica gostilne uradnikom. Duh pokojnih staršev je prevzel tudi mladi rod, kajti Jamnikova staroznana klobučarska hiša je vedno odločno napredna in tudi zvesta čitateljica našega časopisja-
Sriia let je upogniia ženo v njeni deflav. nosti in pridnosti. Obranih jo bomo v najlepšem spominu. Uglednemu sorodstvu nase globoko sožalje!
Sokolski jezdeci so zborovali
Ljubljana, 19. decembra. V .sejni dvorani Ljubljanskega Sokola je imel v torek zvečer jezdni   odsek LS izredno dobro obiskan občni zbor,   ki ga je
vodil načelnik br. Vladimir Franke. Po uvodnih formalnostih se je spomnil veJ£ke_ ga dobrotmika in člana JO. br. Frana Kra-peža, katerega spomin so zborovale! počastili stoje ln s klici >Sava«. Potem je kratko orisal delovanje odseka ki se je moral boriti z raznimi zaprekami ter pozival na vztrajno in složno delo članov z novim odborom.
Pregledno in izčrpno poročilo tajnika br. Cirila Velepiča je vzbudilo splošno odobra-Vauje. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imel odsek 23 sej, 7 članskih sestankov, 1 iaredno in 1 žalno sejo. Med letom je bla razpuščena fanfara in ustanovljena nova, ki obeta kar najlepših uspehov, jezdni odsek je sodeloval pri vseh večjih sokolskih in narodnih proslavah ter priredil jahalni tečaj za članice, ki ga obiskuje 9 članic. Odsek šteje 84 članov, 12 člandc, nanovo pa se je ustanovil naraščnjski odsek, ki ga vodi in vežba br. Dragotin Masek.
Sledilo je poročilo blagajniika br. Karla Machtaga in gospodarja br. Alojzija Cve-trežnika, nakar je bil na predlog revizorjev br. Gregorke st. in br. Egona Planinska podeljen odboru abac^torij, ki je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Prvi volitvah je bil po daljši in stvarni debati izvoljen tale odbor: načelnik br. Karel Machtig, podnačelnik br. Fran Ko. dela, tajnik br.' Ciril Velepič, blagajnik br. Drenik Teodor; gospodar br. Alojzij Cve-trežnik, praporščak br. Matija Kumar, njegov namestnik br. Dauilo Predalič in načelnik fanfare br. Vlado Turk.
Po volitvah se je prejšnji načeOnik br. Vladimir Franke zahvalil vsem bratom za sodelovanje v odseku in pojasnil svoje od_ Moniino stališče za zopetino izvolitev za načelnika. Bratje so z obžalovanjem vzeli izjavo br. Fr-mketa na znanje, nakar se je zahvalil br. Franketu za njegovo 26 letno uspešno delovanje br. Kržan med toplimi ovacijami zborovalcev. Ko so bile rešene še nekatere interne zadeve glede uspešnega delovanja    jezdnega odseka je
kolikor mogoč« ljubeznivo. Našim filatelistom ni drugim prij«ueljem eksotičnega do. pisovanje pa ne momno jamčiti, da sta lepotici beli. Iz psma govori praktična Amerika. Fantje na plan :e sre kaj podjetni, morda gTe četo za dolarsko doto! In sporočite nam će bo kaj uspeha. Bog Kranjca nikoli ne zapusti.
Veselje,   humor,   komični zapletljaji in duhovita zabava!
Božično presenečenje za vse prijatelje Uina
in petja
Jan Kispura: »Ljubljenec vseh žena"
Najnovejši in zadnji evropski film slavnega  pevca pred njegovim
odhodom v Ameriko
Pride!
BOŽIČNA PREMIERA V KINU UNION T'
l'riđe!
Učiteljstvu krškega sreza
Radeče, 14 decembra. Na »adinjem zased<a£iju učitefljskega zbora zelo veliko stevU© učiteljev ni bilo prisotnth, zato je prosvetni referent gospod lv0 Hrovat piredBagal, da «e tneiteaj-stvo sezn^ani z vsebino doJočil pri sesuta!v*i čitank. Rodaikcijeki odbor za Sestavo Cl-t«ak je ioiej sejo 2. novemibra. Tu oe je
določila vsebina čitani aa II.  in r\r. razred osnovnih šol.
čitanka za drugi razred: Snov o štirih letnili časih: pojavi v prirodu in delo jese. ni, pozimi, spomladi in tudi poleti. VpMvi pojavov in dela: veseli m žalostni. V tem I obsegu: a- biološko fiMkakio (živaistvo, } rastilimstvo. voda, zrak, orodje im njihova ratba; geograisko kulturno: vpliv sončnih pojavov v štirih letnih časih; družabno knttunno: občina, domovina, prazniki.
Čitanka za tretji razred pori naslovom >Ljutbo doma, kdor ga ima< Ureditev razmer s poBeftmiim ozirom na zdravstvo, delitev snovi po 4 letavjh. časih s oaaovno noto: a) delo, preli rana, adravje, trpljenje v naslednjMi vidikih: biološko fizikalno in gospodarstvo — CJovek im vpflvi na 5love sko zdravje, b) geografsko kuil turno, c) droza>bno kuđlumno: povesti, pravljice, Jti-naške pesmi iz preteklih ča/>ov.
čitanka za četrti razred pod naslovom »£ez br^be in đolinec, Kn4itnrne slike koncentrirane v raznih vidikih ia slovenske ga o^eon/lja, kulturne slike iz Jugoslavije vl vidikov, biološko, dfa&mičraega, prido-bitnega  rh geografsko zgwk>vlnskega.
t)>6lMjstird liaj doien«, kai hsj bi pf!. So V nove fttanke i« dosevianjih čitank. ▼ tla namen Je priporočljivo, rla se naprA-vrjo Poizkusi z otroki iu , 'li, aa kaj «4 otroci adftoojfe.
Učiteljstvo naj sporoči svoje konkretne želje in nasvete, kaj so otroci aaffni našli v slovenski mlađfimski književnosti, kar je bilo primemo za sprejem v čitamke.
Učiteljetvo naj &a>mo abira gradivo, k! ga je našlo v slovenski književnosti in smatra zanj, da je primerno in potrebno za čitanke. Dostavlja naj ga v prepisu ali samo opozarja najij ka^r je splošno dostopno. V naši književnosti je še mnogo blaga, ki ni objavljeno. Tako blago naj 6e dostavlja v posebnih zapiskih.
PoJog teh splošnih navodil se prepuščajo u£i>telj*bvu proste roke za naoln zbiranja in izbiranja 6fon bolj se bo učutelj-stvo v to delo poglobilo in zanj zavzelo, tem boljše bodo lahko čitanke. Vse graidu vo naj se pošlje tajniku g. Vvdmarju^ učitelju v Radečah, ki mora poslati ves elaborat do konca tekočega leta sekciji JTJU v Ljmbljiano Originalni prispevki, ki se sprejimeio v čitanke, se bonoriraJ<> Posebej. Učitelji na delo, ča«aj je še pol meseca. Do 1. febr. morajo biti rokopisd že v ministrstvu prosvete. Nove Čitanke bomo imeli bržčas že prrhodnle šo^ko leto.
Hipnoza in kraja
Kočevje, 16. decembra Česa se vsega ne lote danes ljudje, da si pridobe denar na pošten, včasih pa tudi na nepošten način. Zanimiva je zgodba, ki se je te dni odigrala v Kočevju, kjer je bila radi prestopka tatvine obsojena na 8 dni zapora žena potujočega obrtnika.
Bila je ovadena sodišču, da se je posluževala posebnega trika, fe katerim je od ljudi izvabljala denar Kakor znano, imajo v vseh državah denar raznih izdaj. Običajno se te izdaje ločijo zelo vidno ali pa samo toliko, da jih opazi vešče oko strokovnjaka. Ljubitelji in zbiratelji predvsem starinskih novcev polagajo na takšne izdaje veliko v a ž* nost posebno, Če so te izdaje v zvez; z zgodovinskimi dogodki. To je skoraj i*to kot pri zbirateljih znamk.
Obsojenka je seveda lo dejstvo hotela porabiti v svoje namene. Zato je med nekatere tukajšnje obrtnike in trgovce ter med svoje znance razširila vest. da so izvestni 10 dinarski. lOOdinarski bankovci ter 50par»ki novci vec vredni. Pri stodinarskih bankovcih je iskala posebno take, ki so imeli pri številih zadnje številke enake. Posli so ji nekaj časa prav dobro uspevali, dokler niso stranke, s katerimi je imela opraviti, opazile. da jim pri tej dobri izmenjavi vedno zmanjka denar. Obtoženka je bila ovadena radi tega sodišču. V ovadbi jo je med drugimi obtoževala neka mesarica, da je obtoženka sila prevejana in da se je posluževala zamenjave denarja samo kot trika za krajo Mesarica pravi, da ima sila spretne, kar magične roke, da ji denar kar sam leti v pest. Da pa tudi z očmi >pana«, hipnotizira človeka, da kara rte ve, kdaj mu pohaše novce. Obtožuje je tudi neki
br. načelnik ob pol 22. ZeMjuČnl lepo in sokolsko zberovanje. Vrlim sokolskim jezdecem želimo pri na daljnem dedu tudi mi obalo uspehov. Zdravo!
Ustrelil se fe
Stična. 18. decembra Včeraj okoli poldneva ei fo hote! ^ti življenje 25-1 etni posestnik Lampret Albin, vulso Manitkov iz St čne. Ko se je okoli %1 ure pop. občinaiki sJuga Rogelj po opravkih oglaeil v njegovi hiši je presenečen naeel Lampreta na poelerr v njegovi sobi. Stopil je k njemu ter takoT spoznal, da se je tera-tu neka i pripetilo. Hitro ie poklical sosede, ki so prihteli pogledat medtem pa uprava samostana pozvala zdravnika g. dr. Fe-drana. ki je ugotovil, da se ie Lam-oret v samomorilnem namenu usfi-eMI v levo ramo, z drugim strelom pa v levo stran pnsi. kjer je krogla tudi obHČala.
Ne ena ne druga rana m* smrtnon^ama. Na zdravnikovo odredbo so prepelici ranjenca v liub^ansko bolnico kier mu bodo rz-vleld* krnelo iz rane m ?n iBeBH Fai je rrived^o mar1:<«vega mJa-d^niča do tegp ža-TosJnega koraka, ni znano. —
Ekspres na riviero I
(Abenteuer im Siide^press)
Charlotte  Suša,  Kari   Ludvik Diehl Riehard  Romanovskv. R.  A. RobrrU Glasba: Robert Stol/ Jutri premiera v
KINU SLOGI
■
Tatovi zaklali prašiča
Počevje, 18. decembra. <5ndne klavce je imel te dni posestnik Seunig iz teUn pri Kočevju. Neznani ta. tovi so se hoteli za nedeljo najbrže založiti s prašičevim mesom, k©r so Se v soboto zvečer pojavili v Seunigovem svinjaku. Tatvina bi se jim prav gotovo poSTe-čJila^ da ni Seunig etopil v soboto zvečer malo okoli hiše, da si os~ieda, če j^ pri hi ši vse v redn. j^o je namreč gospodar prišel <k> svinjaka, se mu je zelo čudno zdelo, da so vrata odprta, ko so jih vendar vsak večer zapirali posvetil je v sviojan in v svoje veliko začudenje opazil, da leži v svinjaku prašič zaklan. Ko g<a je Poti^ paj, je sprevidel^ da je še gorak ter daje bil prav kar zaklan. Presenečen je stopil okoli svinjaka, kjer je oPaZil v snegu skoraj še 6veže sledove človeških stopinj K tem sledovom so vodUi še drugi od hifie ter je bil okoli okna kuhinje, kjer je malo prej s<tal gospodar, aneg prav dobro Laho-jem.
Jasno je bilo. da je billo na dedu pri kla nju veC zlikovce,v. Ko »o da-ugi klali prašiča, je gotovo eden skozi okno v kuihinjo opazoval gospodarja, če bi slučajno hotel iz hiše, da bi nato opozoria pajdaše kar se j\e tudi zgodilo. Kako so bili tatinski klav. ci spretni, je razvidno iz tega, da so zabodli pujska tako spretno, da ni bilo slišati močnejšega cviljenja isz svinjaka.
Z Zidanega mosta
— Osebne vesti. Postajna blagajnica rka gdč. Tončka Spolonakova je bila premeščena v istem svojstvu v Ljubljano. Udej-stvovala se je zlasti pri tukajšnjem šahovskem klubu, kateremu je celo predsedovala. Na njeno mesto je imenovana gdč. Cu-berka Ilona iz Novega mesta, ki je že nastopila službo. Nedavno je bil premeščen tudi postajni blagajnik g. Tikvič Alojzij, ki je služboval na Zidanem mostu skoraj 12 let. Imenovan je bil v Ptuj, ter je novo službeno mesto že nastopil. Njegovo mesto je zasedel g. Jeglič Janez iz Laškega. Nedavno je bil premeščen tudi prometni urad* nik g. Čretnik Stanko. Udejstvoval se je pri   Sokolu.   Bil  je   predsednik dramskega
odseka in blagajnik Sokola na Zidanem mostu. Premeščen je til   v   Maribor. Na
njegovo mesto je imenovan g. Arhar Franc iz Zagorja. Vpokojen je Beber Franc. Mesto njega je prevzel vodstvo kurilnice g. Rebec Janez. G. Beber se je preselil v lastno hišo blizu Celja. Vpokojen je g. Oei-singer 2aue strojni mojster v kurilnici.
— Dva smučarska tečaja na Lisci. Preteklo soboto je imela posavska podružnica SPD na Zidanem mostu sejo ter je sklenila, da bosta v letošnjih božičnih počitnicah na Lisci dva smučarska tečaija. Prvi bo trajal od 27. L m. do 1. jan., naslednji pa bo od 11 do 6. jan. Kompletna oskrba s štirikratno dnevno hrano in toplo kurjeno sobo stane 43.— Din, s čimer pa je že plačan tudi smuški trener, ki bo vodil smučarski tečaj. Koča na Lisci je oddaljena od postaje Breg pri Sevnici komaj dve uri hoda. Tečaja sta namenjena smučarskim začetnikom. Ljubljančani, pohitite z dilcaaii na Lisce, kjer so idealni smučarski tereui-Prijave je poslati planinskemu društvu Zidani most do 24. t m.
— Povodom božićnice, ki po priredi narodna šola na Zidanem mostu, je darovaJ Rdeč križ 500.— Din, g. Seidel Rihar, volja cementne tovarne pa 150.— Dsi za revne šolske otroke šolski upravitelj g Musar Franc izreka vst^m darovalceon naj-leP&o zahvalo.
Afriški lepotici nam pišeta
Ljubljana. 19 decembra.
Naša de/ek ic poitaia popularna tudi v Afriki, toda ne ]c v severni in vzhodni. Ni čuda . . Celo lepotice iz Južne Afrike so &c začele zanimati za nas.
Pisali sta nam dekleti 28. novembra iz Južne Afrike (Charmaine. St. Leger, Cla-remont Cape South Africa). in sicer v srbohrvaščini. Vendar ne smete mis^H, da sta iz naše države presajeni roži na vroča, odnosno »črna« afriška tla Pišete se TheL *n« in Marjorie Oarsten. tako vsaj sta se podpisali Izražata željo, da bi njuno pismo priobčili doslovno. Iz simpatije do vsegn afriškega ga torej reproduciramo koVkor se da točno:
Gospod uradnik!
Mi dve sva sestri dvojčki (star 19 let) m bi radi dopisovali z nekaterimi izmed vosih čitateljev, ki bi bili tako prijazni, da bi z nama prijateljsko dopisovali. Dopisi v srbohrvaščini ali angleščini.
Pečava se s fotografiranjem, filatelijo in literaturo in vsem bi se z veseljem oddolžili, ki bi nam poslali fotografije (osebne itd.) a!i znamke in časopise Zahvaljujeva se za objavo tega pi^nr1 in upava, da ape' ne bo ostal brezuspešen. Vdane Vam Thel-ma in Marjorie Carsten.«
Kakor vidite, se dekleti zanimata za marsikaj in je samo po^seb umevno, da gojita največje zanimanje ^a dopisovanji, ki y»
Iz Trbovelj
— gesta ✓Ijanje občinskega proračuna. Poročali smx> že, da je zaš-a trbo-veij-stka občina vsled naraščajoče krize in s tem združenega nerednega pritoka občia-I skib dobodikov v jako te^a^en Položaj, tako da je ogroženo vzdrževanje o^^siuh tsocia-Jnih u<sta»aov v sedanjeun obsegu. Temu mujčnemu pojavu pa se je pridružil m. daj še drugi, ki resno ogroža ravnotežje v letotiiijem občinskem proraeiuiu, bo pa tudi v tMjUočib proTSiCunili pomenil občuten ispad na občinskih dohodkih. Kakor zn<«ao, je iani občinski o-'bor trboveijekt
oAKu&e   akienai   u, vevii>o   troća-nn«   na eiek-trkini tok  uo. na uvoz čevljev.  Dohodki te nove Postavke občinskega proračuna so bili pronačuaiaiii  na več  stoL-J&oč dinarjev, kar je biio v g*lavnem namenjeno v kritje .z*;<aUu>v, ki so povečani  vaied  večjih socijalnih potreb, na drug; strani pa v krit^ je primanjkljajev  vsled manjših dohodkovna oštaUh tro&ai ina-h. Sedaj pa je kr. ban. tika uprava onBbčJIt, da se v smislu narenl-be finaničneg-a minitetiatva ne tmiejo uvajati 3 strani ohc^nskih uprav niJtake 00ve davščxie»   ki   bi   obre»m«njeva^e davkoj>-a-čevai-ce.  Razuanljavo,  Ja je prišla ^Mina s tetm v neprijeten položaj, ker bo nujmla to odredbo upoštevati že pr- seetavi novega proračuna za 1.  1936, ki  mora  bit: sestavljen brez postavke »trošarina na električni tok<. Ko sa t« dmi belijo naši občinski možje glave pri se^ta»vi novega prora. čuna, kako bi na eni etrajni  mogli v b*>-ioče  zados-titi   vseon   finanOnim, gospo-iar skim in socijalnim obveznostim občine, na drugi strani pa očuvati t uiti že itak težko , bremenjene   sv0je obcane-davkopiačevai. ce novih bremen, želijo vei davkoplačeval ci, da bi uprava občine in občinski ađkoi Masla pot, ki bi vodila k ennotreni štednj na  viseh  Pobočjih    občinskega gospoda: -uva   ker perspektive za bodočnost v ru-'arskih r»\ T.i-h niso ba« rGžnate. tako dva oe utegne kriza v bližnji    bodočnosti še poo^riti.
— S pobočja nad cesto pri Bergcij.. sta se danu-< op^ldjie sprožila nad Dotjc ki vod> o! banov;n«ke c«ate pn Berfvrju proti obema ura»ini3kiima hišama, dva đe. l't-.ejAa kamri:, in zdrtola «•»<<» poti na glavno ce^to Skalovje na.i c»*to je bti* aotovo od dežja in mraaa zralilJanot aato ^e Je sprožilo na ct .itn Terefl nad oasto ki je zelo obljudena, bi biJo dobro enkrat pregledati in očistiti, dt se ne bi Zgodila kaka noreča
— po občutnom mraau v torek jo pn-čelo vo,>raj tndi pri naa mo^no flotevatt, tako da je ves »ne- precej visoko v hr'b'.-skopnel. V pkininah pa aoioži in vlada prn vašima, zato naj smučarji ne bodo \ »kr. beh, pa tudi v iiollfj, t»o*mo imeli *e sn»'8» in mraaa prav v kratketm dovo'J. Z Mrzlic,-in Sv. Plan:m* nam javljajo. 6m j« na vseh pobočjih izvrstna «smuka.
KOIJ'DAR
Dane«; četrtek.  19.  decembra    katoličani<
Urban, Nemezii. pravoslavni (i. decembra Nikola.
DANAftNJK PRIRKDITVK Kino Matica: Bo?ambo Kino Ideal:  Ljubim žene Kino Sloga: Oibi Kino Union: Golgota Kino  Siska: Revolta:
TKD Atena 'Žive lastiOM ob lo\3|> v dvr> rani Delavske ztorniee.
Deiurne lekarne Danes: Dr. Piccoli, TyrJeva cesta t>. Hot-«*-var. CelovSka  cesta 62,  Oartu*, Mo»te-/.a-loška cesta.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 19. decembra: Otroci. Red B.
Ptekf 20. decembra: zaprto.
Sobota, 21. decembra: Frak ali Od kro>a*k 1 do ministra, lied C.
Nedelja, 22. decembra: Ob 15. uri Direktor Campa. Izven. Globoko znižane cen«od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Otroci. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol
Življenje ▼ dobi Ludovika   XIVki ga
imenuje zgodovina  »Soincnega  kralja*, nam prikazuje drama  »Molidre«, katere premle ra bo za božični dan zvečer. Za to delo na Jega dramskega  repertoarja  se  vrle velike priprave. V delu nastopi ve« moški in* sambel.  Naslovno vlogo  pisatelja Moliera igra g. Levar, ki bo imel v tej vlogi zopet priliko pokazati  v<o >v-ojo igralsko utvari teljsko moč   Solnniega   kralja Ludovika XIy. to predstavljal g. Jerman, Armando ga. Severjeva. Maedleino ga-  Nah-lockn. D<* lo režira g. režiser Kreft.
OPERA Začetek ob 20- uri Četrtek, 19. decembra:  Aida. Red Četrtek. Petek,  20.  decembra: zaprto. Sobota, 21.   decembra:   Salom«. Premic Izvon.
Nedelja, 22. decembra: Ob 15. uri Od b*i ke do  bajke.  Mladinski  balet Izven Globoko znižane cene od 20    Din na* vzdoL Ob 20. uri Trubadur. Gostuje dr. Adrian. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 23. decembra: zaprto.
V božičnih praznikih b0mo imeli uovo premi ero. V pri zorita M bo prvi? na na^em odru opereta >PreJmentaiii grad«. Študirata jo kapelnik Neffat in režiser Golovin
Iz Zagorja
—^Slovenski Narod« s popoldanskim vlakom. V&^-m naročnikom sooročajmo, da inhko dobe že od srede d.ujr SlovecL»ki Narod« po prihodu popoldanskega osebnega vlaka ob S. mri na tuknjSnjem poatnem uradiL
— Božićnica. DmStvo za \-an5tvo oCrok in Kolo jugoalovan^kih f»eatecr priredita v nedeljo, 22. t. m. v veliki dvorađii Sokol-skeg-a doma božićnico za revne otroke. Pri tej priliki bo društvo za varstvo otrok obd-i-rovalo okoii 160 bednih otrok z zini. sko obutvijo, okoli 100 jih bo pa 3 topiian perifiom obdarovalo Kolo jugoi^ovanekih sester. Pričetek ob 9. uri.
— Dramski od*«ok Sokolakega druAtvm ponovi kmečko burko Vz.gledna deklica v nedeljo 22. t. m. v Sokolskim domu. Kdor se hoče nasmejati in biti dobre volje, njrj pride v nedeljo v Sokolski dom:
— Vodovodne cevi ao ptiAčale. Na strmi poti proti tukajsnjd oenovl soli je fce daj] 6a£a U*kla »b vzaioiju klanca voda iz zemlje. Včeraj so delavci izkopali jarek ta ugotovili, dn je bila vodov odri a cev počena. Cev so zavarili in jarek zasuli
— Teika nesreča. Rudarju PTataikarju Tonetu se je v rovu pri kopanju premoga pripetila huda nezgoda. VeliJk kos premo-gove plasti mu Je padel na hrb*«t bi mu moćno poškodoval hrbtenico Ponesrečencu je midi'1 prvo parno? tukajšnji zdravnik dr. Zamik, ki je odredil takojAen pravni v lj-ubljansiko bolnico.
— Huda poledica je bila v tore* zjutraj. Na zmrznjeaie ceste je začel ponoči padati dež in zjutraj je je bila hoja zlasti proti soli zelo otežkocena. Ljudje niso nič ka^ stabilni na takih cestah. Zanimivo jm j« opazovatit kako izbirajo poti iz varnosti, da ie jim ne pripeti kaj hudega. Vsakdo bi rad vsaj se čez praznike ostal cel in zato prosimo hićne posestnike, ki stanuje, jo ob nevarnih prehodih pa tudi druge, da v takih drsh pred hišami posujejo vsaj nekaj pepela. Zelo jim bomo hvaJežni!
Iz Kočevja
— Lepa ki^turna prireoit^v v našem m^stu. Prav lep večer ob 136 letnici roj-s:v:i dr Franceta Prešerna eo priredila 'ukajšnja ku J turna »Iruštva v Kino^dvora-ni. Večer je otvori] predsednik okrožnega odbora ZKD g. Janežič. V <k()iaj enour. nem predavanju je prav spretno Ln zant-miv0 orisal    v Itelj g. prof.    Str:.žar
Konrad življenjsko pot in del0 velikega pesnika Prešernove pe«m;ce »ta Reklamiral! lijakinta BetriBnpeva ln dliak Erjavec, agvJ-nt ppv«ki zbor pa je zap#l pod ?pretn0 taktirko o*-v0vorl;° Mirka Trowta \nT>e Prešernove pesmi Večer je dosegi pri dobro aasodcjii dvcrani nrav lep rw>eh
DNEVNE VESTI
— Važni sklepi ravnateljstva SUZOR_a. Ravnateljstvo sredisnega urade za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imelo zadnje dni več acj, na katerih so bili storjeni važni sklepi Število zavarovancev scer narašča in bo znašalo ob koncu tekočega leta 563.000 pač pa mezde zavarovancev stalno padajo Povprečna zavarovana mezde je znašala v prvih devetih mesecih 22.33. letos je pa padi« ne 21.68. Na hranarini je bilo izplačano letos v prvih devetih mesecih 48.106.491 Din. Hipotekam i h posojil je zaprošenih za 306,000.000. Ker večina prosilcev ni izpolnila pogojev je bilo to vprašanja odgođeno. Ravnateljstvo je obravnavalo rudi proračun za prihodnje leto in skienilo reducirati šte. vilo nameščencev. Doslej je prišel 1 nameščenec na 450 zavarovancev, zdaj bo pa prišel na 500 zavarovancev en nameščenec. Lani je slo za upravne stroške 0.500.000, letos se bodo pa ti stroški po redukciji zna. tno znižali.
I Križarji |
— Sedeš Zveze slovanskih hranilnic ▼ Za" grebu. V ainusdu sklepa letošnje skupščine Zveee slovanskih hranulaiic v PTaizi :n seje uipravnejsa odbora Zveze na Sušaku je bil za prihodnje leto izvoLjen za predsednika Zveze z^rebški župan Rudolf Erber. Zato je sedež Zveze slovamskLh hranilnic zdaj V Zagrebu. Zveza šteje okroa 700 samoupravnih hranilnic Poljske, Češkoslovaške in Ju-soslavije s hranilni/mi vlogami okrog 40 miljard Din. Od tega odpade na Jugoslavijo komaj 46 hranilnic z vlogami, 2. miljardi Din.
— Zračni  promet Sačak-Split-Dubrovnik.
Ne progi Sušak-Split-Dubrovnžk bodo letale prihodnje leto od i. junija do 31. avgusta amtibije češkoslovaške državne aračne proge- Češkoslovaški panlamerrt in ^lada sta ie dovolila pod poro za to progo. V Splitu zgrade v pristanišču hadirostainico v obleki veliike betonske plošče.
um
I
9
ZVOČNI  KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI
TELEFON 33-87_
PRVIČ V LJUBLJANI !
SENZACIJA SEZONE !
REVOLTA
Napeta vsebina. Romantična ljubezen. Krasni posnetki   iz zoološkega vrta Nekaj samo enkratnega !
V dopolnilo Foxov zvočni tednik i
Film predvajamo 9amo še danes Znižane cene:    Predelana aparatura:
V soboto premiera duhovite v>perete. BLAŽEN MED ŽENAMI.
— Večer slovenske glasbe v Beograda. V proslavo stoletnice rojstva Davorina Jenka,
ki je toliiko storil tudi za razvoj srbske glasbe priredi Coilegluni Musicmn v Beg radii v poneueijek avecau «.oncel i aiovenake »tužbene kulture. Na sporedu so del? sloven-dbno skladateljev od 15 stoletja do danes akJadbe Trubarja, Bohoriča, lpavca, Jeoka, Lajovoa, Sdcr jamca in Ostorca. To bo prvi koncert te vrst« v Jugoslaviji.
— Snega povsod dovolj. Dočim je včeraj v Ljubljani domala ves dan deževalo, je drugod zlasti pa na Gorenjskem močno snežilo. Na Gorenjskem ja zapadlo že včeraj popoldne ponekod nad 70 cm snega. Kakor pripotujejo železnioarrji je snežilo tudr. na Dolenjskem in sicer prav izdatno Vsi lolenjski griči so pokriti s precej debelo plastjo snega, ne manjka ga pa tudi v dolini Na Polževem j« zapadlo na trdo staro podlago toliiko novesa sneaa. da a« ie zdaj pol rnetna. Najmanj snega imajo na Štajerskem, kjer j>e včera' rud deževalo.
— Regulacijo Save pod Šmarno Bforo nadaljujejo. Pred tedmi že so pričeli regulirati Savo v VikerČah pod šmarno soro odnosno pod G-rmado. Dolavoi eo zravnali obrežje doslej že v dolžini več sto metrov in pre-ple^li broe s protiem. K Savi dovažajo hidi že kamen, ki ga lomvio v Duikicevem kam-nol-Tmu nod Grmado T^bni^kp rvidelek banske uprave vodi dela v lastni režiji.
— Zagreb dobi novo moderno bolnico. l>ancs so rflčeli v Zaflrebu graditi novo moderna ho'nicG. StTo^k; bodo zn*>šnW 65 000.000 Bolnico bodo gradih* v dveb eta. pah v prvi bodo zgrajeni oddelki za tuberkulozo klrursijo. dermatologijo, venerolo. £ijo, piediatrijo, psihijatrijo in neutrologri-
jo vsega "»l1* powteH. v dni?i etapi p« oddelke -za o kol :st'ko. ortopedUo. otorinolarn-golo0ijo In ginekologiyo. v*ega postelj. Vsa bolnica bo imela 743 pogreli Sredstva za prvo etapo v znesku 42.OO0 000 so ft zagotovi i ena. V Ljubi jeni se na o aidanju nove bolnice niti ne govori, čeprav bi bila na?m"nf  tako potrebi kakor v Zagrebu.
— Uprava fonda v korist Mapifn otrokom v savoriu ta slepe v Kočevju sporoča vsem ustanoviteljem dobrotnikom in članom fon* da. da se je 17. t. m. čitala v farni cerkvi v Kočevju maša zadu5nica za umrle dobrot* nike ustanovitelje in člane fondn- MaSl ^0 prisostvovali v^i gojenci zavoda s svojim učitelistvom. Upfa-vn fonda hO v bodoče izdajala posebna poročila t imenikom ustanovitvi iev. dobrotnikov in Članov fonda. Za vse prispevke darovane fondu se ustanoviteljem, članom in dobrotnikom najiskrene-je zahvaljujemo.
— Nov grob. Danes ob 2. nonoči je umrla v Ljubljani ga. Frančiška Bricelj stara 60 let. Pokojna ie bila splošno znana in r*ri_ liubliena Pogreb bo v soboto ob 14.30 s Hranilnfške ceste 11. Bodi ji khkT zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno so-žalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo 3prernenliivo vreme, ob'ačnost bo upa. dla Včeraj ie snežilo ih deževalo v Ljubljani in smo rrne1; do davi 32J mm pad^vn. v Zagrebu in Splitu pa je samo deževalo. Natvis'a temperatura je znašala V SpMtu 12. v Saroievu 9. v Zaofebu 6* v Beogradu 5. v Ljubljani 2.8. v Rooaski Stat;m m Sko-plin 2 Davi je kasral barometer v Ljubljani 760.7  temperatura je znaša1s 0 8
— Utonila ie. V potoku Jankomiru v Vrapcu so našli oni dan staro utonileruVčh v kateri so zda i spoznali 72 1efrK» AlofzHo Divjak stanurooo v /^arfreb'* Bnai ie duševno bolna In pred 17 dnevi je Izginila iz Zagreba.
— Težka ne*reča. Včeraj se js pripetila v Zagrebu te žica prometna nesreča. Pod tramvaj je prišla 30 letna služkinja Jelka Špehar. Tramvaj jo je podrl, da Je priletela z glavo na pločnik in obležala onervesčena. V bolnici so ugotovili, da si je pretresla možgane.
Iz Lfnbljane
—lj Javna seja mestnega sveta ljubljanske
ga. Predsednik mestne občine ljubljanske sklicuje v ponedeljek 23. t. m ob 17. v veli. ki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubija_ ni javno sejo mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu je poleg naznanil pred. sedstva samo prisega novoimenovanega predsednika in podpredsednika mestne občine ter vseh članov mestnega sveta po § 66 zakona o mestnih občinah.
—Ij Vlaganje davčnih prijav dohodka, ki je zavezan rentnini za leto 1936. Davčna uprava Ljubljana mesto objavlja poziv 0 vlaganju davčnih prijav dohodka, ki je zavezan rentnini za leto 1936. Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premožen tekih pravic, so dolžne te dohodke napovedati od 1. januarja do 31. januarja 1936. Rentnina «»e plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki ni»o zavezani zernl iarini, hišnemu davku, pridobnini, niti družbenemu nti uslužbenskemu davku. Predmet obdav. čenja je v letu 1935 stvarno doseženi dohodek.
I
bo iznenađenje za staro in mlado
i
— Športne srajce in vse drugo moško in damsko perilo, nogavice, rokavice samoveznice i. t. d. Vam nudi po res nizki ceni in v dobri kvaliteti tvrdka M. PIK-NAT. Sv. Petra c. 22 in Poljanska c. L (Peglezen).
—lj Konji po 6 »kovačev«. Včeraj je bil pri nas živins&i sejem, ki je pa bil zelo slabo obiskan. Živine Je bilo tako malo. da skoraj ne moremo govoriti o seimu. Tudi iz tega vidimo, da se je življenje skoraj po« vsem ustavilo zaradi brozge. Pač pa so bili na licitaciji stari vojaški konji. Za ta kljuseta se navadno precej ženo nekateri kupci. Večina je konjakih mesarjev. Včeraj so bili vojaški konji na prodaj od 60 Din naprej. To se pravi, da so bih* cenejši od lesenih konjičkov, ki jih zdaj ljudje kupujejo otrokom za darila ob praznikih. Vendar ne smete misliti, da kljub temu klobase niso dobre in da v Ljubljani ni ljubiteljev konjskega golaža.
—lj Izgubila se je denarnica z vsebino okrog Din 100.— Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slov. Naroda«.
—lj Prijava psov. Glasom razglasa mestnega poglavarstva, ki je nalepljen po mestu, morajo lastniki in rejniki psov (tudi v priključenih okoliških občinah in krajih) prijaviti mestnemu poglavarstva brez razlike vse pse, tudi pse čuvaje in mladiče, ki so na ozemlju mestne oDčine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstnem redu po začet« nicah rodbinskih imen*. 1.) A. B, C, C. D, E, F, in G dne 2., 3., 4. in 7. januarja 1936, 2.) H, I, J, K in L dne 8., 9.. 10., 11., 13 in 14. januarja 1936. 3.) M, N, 0, P in R dne 15., 16.» 17., 18. In 20. januarja 1936 4.) S, S, T, U, V in VV dne 2l.,22.,23., in 24. januarja 1936. 5.) Z in 2 ter eventuelni zamudniki dne 25., 27., 28., 29. 30. in ». januarja 1936. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustno ln sicer od 9. do 13. ure dopoldne pri mestnem poglavar* stvu, Gosposka ulica 15/1. kjer je plačali tudi pasjo znamko za leto 1936 v znesku Din 100.— za vsakega psa. Vsakemu aa-mndniku se bo zaračunala. pričenSi s 1. februarjem 1936 pasja taksa v dvojnem mesku. Takse oproščeni so le psi Čuvaji. AH je smatrati psa ia Čuvaja ali ne, o tem odloča mestno poglavarstvo. Kdor ne bo pra> vočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z globo do Din 9rj0.— odnosno z zaporom do 30 dni. Podrobna določila so razvidna iz lepakov, ki so nalepljeni po mestu.
—lj Podpore   brsaftosalnim   ia dragim
potrebnim, ki se nakazujejo na magistratu, niso nikaka skrivnost. Vendar pa je treba v interesu podpirancev čuvati neko diskretnost. Marsikomu, ki ni prišel po svoji krivdi v stisko, bi bilo neprijetno, 6e bi se njegova si romanci na javno razglašala. O vseh izdanih podporah v denarju, živilih obleki, zdravilih in kuriva pa se vodi natančna evidenca v posebni Kartoteki Vpogled v tO kartoteko je vsakomur mo^oč po Funkcionarjih dobrodelnih ustanov in organizacij po mestnih svetnikih, župnih uradih in okrajnih ubožnih načelnikih. Vsakdo, ki bi izvedel za koga, da izkorišča dobrodelnost, naj prizadetega osebno aH pismeno m znani socialno političnemu uradu.  ArKrnlmne in pavšalne
pa takšne prijave seveda ne Smejo biti. Zato se občinstvo naproša naj preneha zabavljanje in neumestno nami ga vanje po gostilnah, češ, kako nepotrebni dobivajo mastne podpore, potrebni pa odhajajo praznih rok. Vsakdo naj fajSi ston svojo socialno dolžnost ttt naj na odločujočem mestu prijavi vsakega izkoriščevalca podpor^_
J U T B I
Z. R. D. Rim
senzacija ia džungle te živalstva
RANGC
hi drago Sloni, tigri, levi udavi opica
<—lj Rožnik in šišenski gozd popolnoma otrebljena. Koliko bridke re vadi ne je v Ljubljani, je fasvidno tud iz leca, de so reveži popolnoma otrebil  R ofcn i k <n pa šiieneki
gozd »ub"b vej ki d račja. To ie bilo ie v jeseni, a hid zdaj pozim" še vedno za hara jo v 2ozd. kjer se posamezniku le s trudom po-srec; zbfat; za akrorhne butarico suhih e-jic, da si injimi zakuri doma peč adi »tedH-
—ij Toplo vabimo vae prijatelje glasbe,
da posotljo v nedeljo dne 22. t. m. zvečer v Hubadovi dvorani božični koncert Glasben« Matice Ihiblianiikp Spored je sestav. Ijeo ia skladb ki So primarne   za božični
Čas m obsega m skladbe z« orgie, ki jih bo igral Bohinc Stanko. Ravnate*; Betetto zapoje 4 Premrtove bodtične pesmi m spreanijer. antena kUv*rjaf operna pevka ga, Berno*-Oo4obova pa tri Bachov« arije ia božičnega oratorija, oba spremlja pianlait Marijam LipovSek. Mal ansambl, sestoječ iz dveh aoloviolin in čelojsola s spremije-vanjom godalnega kvintet« in čembal« pa zaigra Corellijev Ooncerto groaso, ki je napisan zm Sveti večer, v tej točki sodelujejo gg Ffeifer, FrevorSek, Leakovic, dalje OrniOcova. Draiii, Dermeljf Pertot in Pup-pis ter Marijan Lipovšek. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Začetek intimnega koncerta je točno ob % na 9. uro zvečer.
—lj O rjran i za torno. propagandni odsek S. j. e. u. vabi članstvo emigrantskih društev in prijateljet da se polnoštevilno ude. leže maše-zadusoiee za pokojnega voditelja koroških Slovencev Franceta Grafe-nauerja,. Zadušnica bo v potek 20. t. m. ob 7. v frančiškanski cerkvi.
—Ij Beda v Ljubljani Število brezposelnih se je v Ljubljani močno povečalo, tisoči meščanov žive v bed; in pomanjkanju. Da se najde vsaj za sik) izhod iz težkega gmotnega položaja sklicuje predsednik občine za jutri ob 18.30 v mestni posvetovalnici anketo o i>otno7ni akc'ii
—lj Božična pravljična ura z iirimi jaslicami vrs; danes ob ^»17, uri v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva ^eata. Pri« spevek Din 3.- Vse vabi k t^rmi prierftnenra božičnemu slavju TKD Atena.
—lj Korošci in prijatelji tvoroške! V pe-tak dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj bo daroval v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju g. dr. Lojze Kuhar slovesno sv. ma-šo-zadušnico za pokojnega voditelja koro« ških Slovencev Franceta Graf ena uerja. Vabimo vse v Ljubljani živeče Korošce, kakor tudi vse d rimo narodno čuteče občinstvoi da kar v največjem številu počasti spomin velikega pokojnika. Klub koroških Slovencev.
—-lj Zagoneten prosjak. V neko hišo na Tvrsevi cesti je prišel snoči visok. Čedno otlečen, mlajši moški prosit miloščine. Bo* rač pa ni dal od sebe nobenega glasu in je moledoval samo s kretnjami, kakor da je gluhonem. Ko je že odhajal iz hiše. mu je v razsvetljeni veži nenadoma stopil nasproti stražnik. Tedaj je pa berač v presenečenje strank na ves glas vzkliknil in jo ubral skozi druga vrata iz hiše. Zunaj se je izgubil v temi ,ne da bi ga kdo *e videl. V hiši so kmalu uganili, da £re za neznano tajinstveno. še mlado žensko, ki se preoblači v moškega in prosjači zdaj v tem zdaj v drugem delu meta.
ELITNI KINO MATICA
rele to !• 21-24
Danes težko pričakovana premiera najaktualnejšega, velefilma »ozone.
Afrika v plamena. Afrika vstaja.
BOSA IVI B O
je senzacija za staro in mlado. Sodeluje slavni črnski bariton PAVEL ROBESON in lepa rnulatka
NINA MAE.
Predprodaja vstopnic od 11-^13. Predstave ob 4., 7% in 9^4 uri.
PKEMIERN1 KINO
™   KINO UNION
Tel 22-21
DANES
Evangeljska veličastna drama
GOLGOTA
Rezervirajte vstopnice od 11 — 12.30 in od 15. ure dalje
1 I
Nogavice in rokavice vseh vrst, damske, moške in otroške ima trpežne in v veliki izbiri tvrdka Viloš Kamičnik, Stari trg 8.
Iz Kranja
— Vse elane in Članice prosimo, da se rednega občnega zbora kateri se vrši danes ob 8. uri zvečer v biv&ih prostorih kavarne Narodnega doma, sigurno in točno udeleže. S. K. Korotan.
— Božiček kupuje božična darila le pri zlatarju B. Rangusu. Bori vsak dan oglas v imeeratsiem delu.
— Gledališka predstava. Po dalj6efln odmoru se nam bo gledališka družina Narodne čitalmice zoPet predstavila. V četrtek 19. t. m. ob pol 9. uri zvečer ter v nedeljo 22. d«« ob 4. pop. bomo videli v Narodnem domu kmečko burko »Vaška Ve-
nera*. Sp»s*U jo je H. Hun ter, posloveni I. C«M.r, režira] p« bo zd*an! kranjski komik R«š Maicso. Za-bave in smeha bo na hiri dovolj. Vstopnice se dobe v predpro-daji pri R. Hdeb&u.
— Ustanovni občni zbor kranjskih ša. h isto v. Te dni učesnici dolgoletna vroča želja kranjskih sandalov, da pridejo do svoje lastne organizacije, do svojega klu °a. Po© ej bo delo mnogro lažje. V okviru kluba bo lahko zbiralo članstvo, kate raga b© v Kranju dovolj, saj je hilo zanimanje &kozi vsa leta veliko, pa bodus: med gimnazijsko mladino, kot med odraslimi. Vršile se bo&o 'aiiko prireditve kor sianudtanke, furnirji in podobno. K!ub bo kmei dobrega učitelja v osebi šahista g. šortljia, ki je bil dosaiaj član L&K- K>r jo vsa organizacija v rekah rebrnih, ljudi, bv brez dvoma uspelo izvesti vse potrebne predpriprave. Ker je ustanovitev klu on potrjena s strani oblasti, se b0 v petek 20. t. m. ob 20 uri vrStl v hotelu -Je'on ustanovmi občni zbor, na katerega se v a. OJK> v»e sadisti Radii pristopa v kh:'.* s.-Je treba javiti g. <: in gorju Hinku ali g. restavracije pri ?JeJenu«.
— Skakalna tekma. V nedeljo se je vi. Sila prva trening teknui na povečsai sokolski fkak^'nici pod Smarjetno ?oro Skakalo je 8 tekmovalcev, 2 pa laven kon. kurence. Najdodjši gkok v konkurenci Se dosegeil br_ Likar s 2-5 m. Izven konkurence pa sta skakala br. Novsak in br He-denik, oba sta dosegla skoke ?,Q m. Prepričani amo <ia bodo pri bo'jiih ftiežnib raiamera,h na sokolski skakalnici rt o**1 ž en I še da^"f; skoki
— Osebna ve*»t. V čin reze*nvneca kapetana I. klase je napredoval tukajšnji zobozdi-av-niik a. dr. Dra^o Demšar. NaŠ-e MalfCinf čestitke.
Strelska družina naznanja, da se vrši redni občni zbor dnu5ti\Ta v soboto dne 21. t. m. ob 8. zvečer v prostorih bivše kavarne v Narodnem domu. Člani ;m prijatelji društva vabljeni. — Malokalibarsko ^»trelia-nje se pa letos vns v dvorani bolela >Stara pošta« in sicer vssiko sredo ob 8. Upajmo, da bo zanimanje zn to streljanje tudi letos toii*kŽno. kot druga leta. —
— 18# januarja priredi >Ju£To^oVenako akademsko dmStvor v Kranjci sv0i prv elrtni ples pod visokim pokroviteljstvo^: g. rektorja univerze. Zato se naprošaj,, vsa kranjska dnifttva, da v teh dneh ne prtrejado ve*eh"C prebitek je namenjen Podipirtinjii   stroimaSnih d'^akov.
rm Zvočni kino Ideal _ Danes ob 4.   7. in 9.16 nri nepričakovana premiera velefilma LJUBIM ŽENE Clark Gable — Carola Lomnam Ganljiva zgodba žene.  ia je žrtvovala vse. da zadrži ljubezen moža
ijevanja mladoletnih deklet in raznih že. nltvenlh sLep-jrij. v Mariboru mu sed^j temeljito Lzprašujejo veat.
58 letni deiavec Florjan Javornik s Kozjega vrha pri Dravogradu je včeraj v gozdu tako pretepel 7 letnega pastirčki Gregorja Karničnika da je otrok popolnoma og-lušJ. Od udarcev' s palico je otrok ves marogart. Zadevo sedaj preiskujejo oblasti.
Malo pred |>olnoojo je izbruhnil na podr strešju Gustinove palače požar, ki je o-_;i •' žal vso oklico. Vnel se je neki zaboj v pralnici. (>d tod se je požar naglo razširil in zajel že vse ostrešje. Gasilci, ki so bili ij koj alarmirani, so z velikim naporom ogenj omejili, lvako je o£enj nastal, ni znano, mumijo pa. da je bil podtaknjen. Skoda znaša afcCOO Din.
K delavki Mariji Breznikov! v l>;vikn> ulici S je prej 8. dnevi prušla neka 24 dn< 2*1 iptna ženska s 4 mesečnion otroko-m to: ji ga izročila s prošnjo naj ga varuje vsaj tri d.ni, da bo med tem nastopala sJufcbn Brezni kova se je mJade matere ut«nM!il.ii ter »prejela otroka Sedaj pa matere n: od niko<lor. Brez.nikova je ^anes otroka iz-ix>čila policij^ ki poizveduje za brezsrčno materjo-
Drobiž iz Maribora
Maribor, 19. decembra. Preteklo noč je umrl v mariborski bolnici 56 letni krovec Petar Sodeč iz Oska pri Sv. Trojici. Pred dvema mesecema je padel s strehe in si zlomil ttrbtenico. Kljub akrtand negi v bolnici, kjer se Je zdravil dva meseca, je zdaj podlegel poškodbam.
Danes dopoldne jte ma.rlborska policija aretirala 29 letnega Julijana Friedmana, doma iz dunavske bano\'ine, ki je zabeležen v policijskih arhivih kot velik medna-rodtii slepar a 30 imeni. V Mariboru se Je izdnjaJ na odvetniško ga koncipijenta. Izgnan Je Skoro iz vseh evropskih držav. Zasiedaijejo ga zaradi raznih sleparij oblasti v Nemčiji, AVtrtnji ln Belgiji. V Belgiji I Je bal to večkrat   kaznovan zaradi zape-
Vlom pri Desi pojasnjen
Ljubljana, 1°. decemhna.
V noči od 28. na 29. novembra je bil iz vrkn v pisarniške prostore tvrdke »Desena Tvrsevi cesti drzen vlom. Ponoči sc jc utihotapil neznan vlomilec v uradne prostore. S ponarejenimi ključi je odprl vh ,dn" in pisarniška vrata in se veliko železno AVerfheimerico«. ki je bila scer ^amu avtomatično zaprta Iz blagajne ie pobral 41.000 Din v bankovcih, dooim je pu»tii za približno 15.000 Din drob ža nri miru.
O vlcrnu je bik obveščena policija, ki h uvedla temeljito preiskavo. Sprva o vlo milcu ni bilo duha ne sluha. Bd je skrajno previden in ni zapravljal ukradenega denarja. Minuli teden je pa policija opaTJOvala neko dekle, ki se je zelo elegantno oblačilo in tudi precej razsipno živelo Policijski agenti so jo prijeli in Jo vprašali, odkod ji denar. Zatrjevala je, da si je vse to prihranila, a v preiskavi »e je le omehčala in priznala, da ji kupuje lepe obleke in daje tudi denar njen prijatelj brezposelni mehanik Ivan C
Mehantka so policijski agenti več dni nadzirali naposled so ga pa prijeli m preiskali: na£'i so okoli 43.000 Din gotovine — bil je denar, ukraden pri »Desi«, — poleg tega pa tudi razno blažjo, ki si ga je bil že nakupil. Vse skupaj so zaplenili. Ivana pa izročili »odišču.
xxxxxxxxxx*xxxxxxk*k
MALI OGLASI
beseda 0.50 para, davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek 8 Din,
preklici
Im plamene odgovore giene maiin afiaav* je treba pruoaitj znaniKO  - Popustov ca male Jgiase oe priznamo
XXXXXXXKXKXyXKKXrtXrfK
P08EBBM) VFX«K0 IZBIRO
RAzno
Beseda *o pat davek a.- Dtti Najmanjši znesek S DtO
VESEL BOŽIČ In
SREČNO NOVO LETO.
Božiček, obiifti
B. Rangusa9 Kraa|«
Lepa darila^ ure* zlatnina, bleikristal   jedilni pribor itd.
Za praznike vina *es ulico! HaloSko belo       ltr. Din 7.— Srbsko ifrno „   „ 8.*-*
Cvifceat *. *
Rizling *♦  », m.**
Si Ivanec t M 12»—
Buteljčno 1. 19H2.   „   ^ 12.— Jabolčnik   sladki     m   - o.—■ Žganje'
Tropinovec ltr. Din 23.—
Slivovka »,   „    24.—
Hrusevec „   >, 28.—
Britljeveč ^  - 92.-*
kakor tudi razne fine likerje, konjak desertna vina Vam nudi po konkurenčnih cenah ter se prinoroČa: >Buffet« S. J. Je-roj, Ljubljana, Sv. Pefra
35«
eenenib Hubertus plašče« in lepo krojenih zimskih ^ukeni dobite pri Preskefju. Sv. Pitra e. 14 *K
PRODAM
Najmanj« sneeek t Otn Beseda AO oai davek 8.- Din
GRAMOFONI in plošče poee-rn* pfi Baniai, Miklošičeva c. 20.
.^45
LKPE JASLICE, trpežne, kompletne aH posamezne kipe. pa-stirčke. ovčiee hlevčke, vodnjake palme nudi najceneje Ko-njedič. Sv. Petra ceets 17 Ljub-l|ana _ 3418
rfAMOĆENO polenovko v*M petek in vse dnute delikatesa pri t. Buzzolini, Linajarjeva nlfea   ta Škofijo._^481
LEPO manjšo »LUTZovo pe4 tn aparat za kopiranje načrtov prodam po zelo nizki ceni. Po« izve gostilna »Končan«, Kožna dolina«_ 3544
SMUČARJI! vse potreblein« najceneje se Mapi pri Banjai, MikošičVra e. 20.
r
■ Danea in vse prihodnja dni do Božiča, krasna izbira S rib.
1 Polenovka mm polenta — brOdeC
Prijatelji MORSKIH Rl
Restavracij PRILJEVU"
Samo nase domače praske
.g^'-ADRIA
i
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo* tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našo ljubljeno mamo. staro mamo, sestro in taščo, gospo
FRANČIŠKO BRICELJ
19. t m. ob 2. uri, previđeno s sv. sakramenti, preminula v starosti 60 let
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiSe Žalosti, Hranilniška cesta 11, na pokopalifiče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1935.
Žalujoče rodbine; BRICELJ, DEISLNGER, PURAC, in ostalo sorodstvo.
Prva javna produkcija *■ konservatorija
zaokroženi pregled francoske muzike v glavnih
obrisih
Ljubljana 19. decembra Pod naslovom »Francoska glasba <t so gojenci državnega konservatorija v ponedeljek zvečer v Filharmoniji priredili prvo letošnjo javno produkcijo. V uvodnem govoru jt ravnatelj g. Julij Betetto povdar-Jjal, da je njegovo željo seaianiti ljubljansko publiko v še večja meri kot doslej s francosko glasbo, radevolje podprl g. francoski konzul ter brezplačno dni na razpolago konsenratoriju tozadevni notni materijal. G. Betetto se je zahvalil navzočemu konzulu za ljubeznivo pomoč in v navdal jn-ern govoru razčlenil program ter obrazložil historično glasbeni pomen skla-dateljskega delp posameznih na sporedu ae nahajajočih  frančopkih komponistov.
Pri produkciji je sodeloval številni in odlično zliti godalni orkester, sestoječ Lz članov konservatorijsko.ga orkestra in orkestra Orkestralnega društva Gl. Matice pod vodstvom profesorja L.M. škrjanca, dalje Ivan TorSfcČ iz II. letnika sred. Sole gojenec klavirske šole prof. Janka Ravnika. Ksron Kunpj iz IV. letnika sred šole in Boža šaplja iz VI. letnika sred. šole. oba <7 klavirske šole prof škrianc:i ter Štefk-« K<*rencr»(n absolventko pevske šole ge Vande WL=tinghausnove Na k1" vir ju jo ie spremlial Reinhold GaMatia Na spo. r, ju so bili nekateri nalmarkantne^i tvorci francoske glasbe od OoupeTina do R -vseli >.
v IS. stole-tju jo unurajoco lutnjo v Franc::- zamenil klavesin. Najznameni-tfišr učenci prvega klavesinista Cham-bonnicres.t so bili bratje Couperini. L#ud-vik. Franc in Kari. Ti so vodili francosko glasbeno umetnost skozi skoro 200 let. Najvarnejši iz dinastije Couperinov ie bil Fran imenovan s-le Grand« Njegovo ogromno delo obsega štiri debela knjige >Pieces des clavecin« štiri »Concerts rovan- instrumentalne skladbe, motete, dela Za a-odala. orgle i.t.d. živost, duhovitost, aahk-vta. pestra koloristika, profinjen okTis neizčrpna razrjorodnost preveva njegove skladbe. To je duh. ki govori tudd iz slik Vatteaua m iz povesti VoLtaira-Couperin jo eno izmed najznamenitejših imen v francoski glasbeni historija. Da bi dosegel Rameaua mu je manjkala samo velikost poleta. Godalni orkester je Cou-perinovo umetnost prikazal v zanimivi >Piece iiturgique.* CV>uperinu je sledil, kakor je bilo to tudi v historiji. Rameau s koncertom za klavir in godalni orkester. Rameau nam je poznan predvsem ter teoretik. Njegovo deJo >Traite de 1'har-monie reduite a s^s principes naturete« je pomenilo rev oluci jonaren boj harmonične koncepcije proti polifonski. Neprijatelji so Rameaua imenovali glasbenega geometra, očitali njegovi muziki. da je mehanična, da on komponira potom algebraič-nih računov, ćita se to kakor strupena kritika današnje moderne muzike. No ustvaril je za .klade nesmrtne glasbe. Njegov koncert predstavlja v slišanem aranžmanu interesantno soigro klavirja z dvema soloviolin^ma m ma&om godalnim orkestrom.
Nadarjeni Ivam Tunsič je svoj klavirski part izvedel s krepko vervo, zanosi to in poglobljeno kot odličen učenec odličnega učitelja. Faure čegar dokaj raztegnjeno Balado je na klavirju zaigral Egon Kune j t je bfl pred kakimi 70 leti prerok mlade francoske muzike. V epohi brezkritič-nega wagnerizma. je ustvarjal harmonije jutrišnjega dne in pripravljal glasbeni je-
zik novega veka do 20 let pred Debusey-jem. Faure ni pisal simfonij at* simionič-nih poemov, najbolj ae je uveljavil v pesmi in v komorni giaabd. Tudi njegova
teatralna glasba ni >teatralna<r (opere Prometej« m »Pen^iopa«; njegove peeani so n.pr. zlasti nekdaj doma in na Poljskem prav uspešno izpodrivale avstro-nemški 2>Lied<t. Na četrtem mestu programa je bil zastopan Charpentier s spevom »Luize« iz m. akta istoimenske njegove opere Pela ga Štefka Korenčanova. naši javnosti odlično poznana pevka, s toplo iskrenostjo in zmagovitim jasnim glasom. vL,uiza«,ki jo prav dobro poznamo že iz predstav našo opere, rivalizi-a v publicni priljubljenosti z VManon« in *Carmen.« Nien slog je slog: močnih gest in vznesenih tonov. Tn stil je gospodoval dosti doigo časa. Nove horizonte *e odprl š**!e Debussv. ki je tudi v orosr-armi sfl^diH Charpentieru. Boža    šaplja ie briljantno
zaigrala v ▼aeh barvah ae iskreči Dehuasv.
jev >L/ isle jovuese«. Oči vi dna je po literarnih snoveh sorodnost E>ebussya s Cou-perinom, a tudi, kakor pod vplivom Cou perina, živi pod vpiivom Debuasva gene racija Za generacijo. Slikarskemu Unpre sijonizmu se ni mogel od spočetka odfceg. niti tudi Roussel. a je poznejše s pomočjo sredstev.    ki jih je črpal    iz najnovejših harmoničnih dognanj ustvaril  velike freske, kakor npr. simfonijo v B-dur poetič ni pastorale »Fčte de printempse ta vrsto neobičajno izrafiniranih komornih umotvorov. K sklepu produkcije smo slišali njegovo jedro vi to.    ritmično   posebno razgibano »Simfonietto« s prenesetijSvimi. nepričakovanimi zaključki, ki namenoma npsigni-rajo na vsak običajni efekt. Produkcija je privabila lep-r število poslušalcev, ki so z velikim zanimaniem sledili skrbno naštu dira nem u in gladko izvaianemu profiramu. Zlasti so bili s»lLs<tt deležni doleo odmeva-joftih pohval
Ravnateljstvu konservatorija se moramo zahvaliti,   da nam    je podalo    tako lepo zaokrožen    pregled    francoska    muzike v glavnih obrisih  Na enak n*či*i bo sigurno pripravilo tudi r>regrt-*d muz*k*- drusrm Jcul-! tu-m^h narodov  Ta p^akfcn' način rvnika j glasbene rgrodovfn** fe ve'1 t-t-^pti k^»t v«a-I ko Be tslbn vri+fn^-n > 'ti duhovito g1acV^r»o predavanje brez glasbe. —č.
Najlepša skandinavska
žena
ki je pa ni mogoče proglasiti za kraljico lepote, ker je umrla že v z. tisočletju pred Kristusom
Ne gre za živečo, temveč za davno umrlo ženo ki je torej ni mogoče izvoliti za lepotno kraljico severa Če bi pa še živela bi bila baje najlepša na svetu. Nedavno so namreč odkopali blizu Skrv-sdrupa na Dan skem grob m našli v njem prav dobro ohranjeno žensko truplo Ravnatelj kodanjske<?a muzeja dr Bronholm ie izjavil da ie bila to nailepša skandinavska žena
Grobnica,   kjer so  našli  truplo danske lepotice   izvira iz 2. tisočletja pred Kristusom   O izredni lepoti  te ženske sklepajo že po krasni obliki lobanje  Brado je močna    zobje  veliki   obraz podolgovat ozek m celo plemenit    Nad čelom ie ležal šor* volnene  preje   naibrž  ostanki  okraska V ušesih so bil: pritrjeni spiralni obročki iz čistega zlara. Lasje se niso držali neposre dno lobanje, temveč so bili pritrjeni z nit. kami h glavi   Šlo je rvčividno za lasuljo Prvotne barve las ni b'lo mogoče ugotoviti učenirtk' rva menijo   da so bili'kostanjevi.
V splošnem stoje danski učenjaki pred zagonetko ker ne vedo ali gre za osamljen primer, ali je nosila ta ženska lasuljo iz potrebe, ker so v bili iznadb lasje ali pa je šV> za umetno okrasitev glave Ker v drugih grobnicah in grobovih še niso našli nobene lasulje, je zelo verjetno da ženske v onih Časih lasuli spU>šno niso nosile Dr Bronholm trdi. da so pranreb^valci Danske visoko cenili čistoto m nego telesa V starih  grobovih, kier so bili pokop^rn
moški, nikoli niso našli ostankov brad, pač pa zelo pogosto med prastarim domačim orodjem britve čudne obHke Iz tega lahko sklepamo, da so se že praprebivalci Skandinavije brili. V moških in ženskih grobovih so opetovano noši: krasno izrezljane koščene glavnike. Pa tudi nohti, ki so ostali na nekaterih truplih praprebivalcev Skandinavije  so lepo pristriženi in očiščeni
Tudi obleka najstarejših orebivvilcev Danske priča o dobrem okusu tako po kroju kakor po barvi Obleke so delali iz črne in rjave volne, narejene so bile naravnost umetniško Ženske so nosile krasne sandale moški š;roke usniene pasove z dvojnr znnonko iz brona, na kateri je visel meč Posebno leno so b'le delane no?n:ce in sicer iz lesa. bogato okrašene, znotraj r*i obšite z mehko kožo. da bi čim m-ani tmelo dragoceno orožje, ponos vsakega moža. Toda orožji niso nosili Aamo moški, temve? tudi ženske, kar nem zopet povedo mnogi žensk- grobovi iz Hitih časov. Toda žensko orožj: je biV> drugačno od moškega. Ženske so nosile za pasrm kratke meče. Zelo lepa so bila pokrivala, ženska in moška Na tem polju je bila razvita bogata domača umetnost Dr Bronholm :zr*o IbH-a trditev nekaterih raziskovalcev, ki pravijo, da so kazale skandinavske noše ie v najstorejših časih južni, zlasti italijanski vpliv Po njegovem mnenju so staroskandinavske narodne noše strogo skandinavskega izvora.
Televizijska premiera
V Parizu se je vršilo te dni prvo javno Pošiljanje slik na daljavo ob navzočnosti amega postnega ministra Mandela. Pred poslopjem kjer so imeli te.evizijeko P'«-niero. se je zbrala velika množica rado. vednežev. ki so jih puščali v dvorano v majhnih skupinah. Posebno velik naval je bil pred kemičnim zavodom, čeprav >e lik) in red so morali delati močni oddelki policije sicer bi si bili ljudje polomih' rebra. Produkcija je dosegla nepričakovano velik uspeh. Prve slike na platmi so vzbudile med občinstvom občudovanje, pa rudi osuplost Med gledalci ie bilo največ tehničnih strokovnjakov Takoj je bilo jasno, da se je televizija od prvih poskusov že močno izpopolnila S'ike so bile presenetljivo jasne in ostre govorjena fn peta beseda čista, brez najmantše motnje.
Gledalcev je bilo nad 3 000 in televizijska premiera jim je bila resničen užitek. Bogati program so '/polnile najboljše umetniške moči. Poštni minister namerava zdaj razmnožiti sprejemne postaje tako, da bo imelo že prihodnjo nedeljo ve? tisoč pariških prebiva'cev možn'jat seznaniti se s tem čudom moderne radiiske tehnike. Televizijske predstave bodo v bodoče 3—5 krat na teden. Francoska radijska rndustrija pošlje že prihodnje leto na trg mnogo televizijskih aparato\ po razmeroma nizki ceni.
Ilja Ehrenburg v Brnu
Znani sovjetski pisatelj Ilja Ehrenburg je prispel v Brno, kjer je v petek zvečer predaval o vprašanju ali pride nova kultura. Ehrenburg se vrača iz Moskve v Pariz in na CaSkoslovaškem je  priredil več
predavanj. Življenje si je razdelil ta mla« di, visoko nadarjeni pisatelj med Parizom in Moskvo. V Parizu dela, tam je napisal največ svojih knjig, v sovjetski Rusiji ima pa bogat vir, iz katerega Srpa gradivo za svoje romane. Uspešni razvoj Sovjetske Rusije se odraža tudi v njegovih delih. Pisatelj, ki v svojem največjem romanu sam ni
znal potegniti meja med resnostjo in posmehovanjem, ki je dal v svojem »Trustu D. E.< propasti vso Evropo, ki se je znal cinično rogati komedijantstvu starega sveta, s svojim pesimizmom je pa ostal vedno da* leč od opimizma socialistične graditve Sovjetske Rusije se je v zadnjih letih močno izpremenil. Ta izprememba se odraža tudi v njegovih zadnjih dveh romanih >Drugi dan« in >V enem dihu<.
Ehrenburga privlačuje preporod, ki ga, vidimo zdaj v sovjetskih ljudeh in narodih. V delu Sovjetske Rusije vidi vedno bolj prodirati elemente ustvarjanja. Kolhoznik Pahumov in pesnik Pasternak delata na istem delu, pravi Ehrenburg. Na kongresu sovjetskih pisateljev je bil baš Ehrenburg tisti, ki je naglašal temeljno potezo znača ja sovjetskih pisateljev: »Ne pišemo knjit» kar tako tja v en dan. s knjigami izpremi-njamo življenje in to silno povečuje našo odgovornost«. V Brnu je na predavanju prikazal gonilne sile nove kulture, ki nastajajo v Sovjetski Rusiji. Te sile so zdru* žile telesno delo z duševnim v eno sintetično celoto in odprle pisateljem nova pota k umetniškemu oblikovanju vseh raznolikosti izpreminjajocega se življenja.
V soli.
Učitelj: Mihec, zdaj mi pa Povej, oeaa pred 50 leti se ni bilo?
Mihec: Telefona, električne luča tu letala.
—No, prav. In česa se?
—In mene tudi še ni bilo, gospod ucateij.
Iz Maribora
—M sagi Mariborčani prejemajo te dni >Slovenski narod« na >gled Ze doslej so se Lahko prepričali, da je eden najboljih slovenskih dnevnikov in hkrati ed-mi in najbolj razširjen? r*>poldan«ki list irav*ake banovine. List posveča zlasti naišemu severnemu ozemlju veliko pozornost nn prmasa vsaik da/n najraziličnejče vesti iz Mairibora ki oiko-lice. vesti iz ffospodapskega. kulturnega ki diružabnesa življenja »Slovenađci Narod* kn izhaja v*"k iain popoldne, dosp«* šp is'; večer v VIar bor in ?a razmašalr1 v=em naročnikom dostavijo takoj po prihodu večernega vlaka na iom fTliuh temu. ia izhaja >SHo-venAki Narod« ki izhaja že 68 let, ki pri.na-ša to>litko zainimi.\mst' iz svetovnega življenja sta/ne mesečno samo 12. dnarjev. Zato. naroČite s"" ga vrt ?
— Primanip odlifn^mu javnemu delarra. Kdo ne pozn? mariborskega profe«»ria g. Jana Sedwvi«. ki si ie pridobil Dolarskega in jugoslovenskega naroda ! Te din i je »^e-skv časopis h«toricky« imenoval tega odflnč-nega javnega delavca za e>vojegw referenta, •v vseh jugo«aVrva(nskih m bolgarskih zgodo-vim-skih publikacijah. Čestitamo!
— Najemniki plačajo *eč kakor posestniki Letos so plačali mariborski hišni posestniki 15.390.000 dinarjev državnih, bano* vinskih, mestnih in občinskih davkov za svoje zgradbe. Preračunano pa je, da plačajo od te vsote 78.88°/o samo stanovanjski najemniki hišni posestniki pa le 21.237c Pa naj kdo noreče da je tu pravica! Presodite in povejte!
— V ponedeljek, ne v sredo! Uradni dan zhornice za trgovino, obrt in industrijo se zaradi nujnih poslov pri zbornici v Ljubljani preloži v Mariboru od srede na ponedeljek 23 trn
— Včerajšnji trg je bil v Mariboru «e*a slabo založen, kar je posledica deievoe^s vremena. Na zelenjadnem trgu je b%> le 7 vozov krompirja un zel matih glwv, precej čebule ter jako malo salade Temu primerne so bile tudri cene, s katerimi mariborske gospod ki je včeraj niso bile nič kaj zadovoljne.
— Novinar i Jave w Mariboru. K nam j« dospel odilični eksotični pisatelj in novknar z Jave, g Hadži RaHen Muetapha, ki je na turoejri po Evropi Kako- na Dunaju ki v Gradcu, bo zanimiv eksotični coet predavaj I tudi v Mariboru, v dvorani Ljudske univerze o %Iaivi in Baliju« Predavanje, ki ga bo- | do spremi iale skioptične slike, bo v petek 20. decembra.
— Bo najbrže potegavščina. V ponedeljek popoldne je na policiji zabrnel zvonec. Neznan glas, poroča, da je na Kralja Petra trgu zloglasni Pajman, pajdaš nedavno ukročenega razbojnika KoŠanJca- Seveda je bila vsa policija takoj na nogah in na kolesih, s katerimi so pohiteli na lov za nevarnim vlomilcem. Toda na Kralja Petra trgu so namesto Pajmana naSH le nekega mariborskega mesaria-
— Na deieli gori. Silen požar je uničil * Laznic: pn Lirobusu viničarijo Ivana Ko-cutra. Oenjeni zubi): so povzročili 30.000 dinarjev škode- Kako je nastal požar, domačini ne morejo pojasniti.
— Pismo jo je izdala. V Bevčah živita 30« letna posestniea S- d. in njen 22 letni bivši hlapec A. V. Oba sta gojila drug do drugega gorečo ljubezen in ni ju motilo, da je bite posestniea poročena. Ker ji je bil mož na poti. je venomer nagovarjala svojega ljubimca, naj ubije njenega moža. Ko je bila pred kratkim S. v bolnici v Mariboru, je od tam pisala svojemu bivšemu hlapcu.
sedanjemu ijubčku dolgo goreče pismo in ga prosila, naj vsekakor ubije napoto njune ljubezni. Toda na njuno veliko smolo je prišlo to pismo v roke njenega moža. ki mu je grozila »mrt. Izročil ga je orožnikom ki so ugotovili, da je imel ljubček dva sa mokresa pripravljena. Zadeva ae bo končala pred sodiščem.
_ Vsiljivi  prodajale« telefonskih imeni
kov. Včeraj ae je zglasil pri dr. Leonhard tu, zdravniku na Aleksandrovi cesti, dobro znani prodajalec telefonskih imenikov. Do* ma je dobil samo služkinjo. Brž je vzel b aktovke imenik in ga vsilil služkinji, če* da so ga gospod doktor naročili. Nič hudega sluteča služkinja je akvitizerju verjela in mu izročila zahtevano vsoto. Ko je pri šel zdravnik domov, se je reva preverila, da je postala žrtev brezvestnega akviziter-ja telefonskih imenikov. Seveda je zadeva prijavljena policiji.
— Tisočak, pisalni stroj... Včeraj zvečer je pristopil na Kralja Petra trgu k stražniku 30 letni trgovski sluga Kari '1. iz Rad vanj a ter skesano priznal, da je za pil tisočak, ki mu ga je njegov gospodar izro čil, da ga ponese v Maribor neki tvrdki Na policiji pa ae je izkazalo, da |e H. ukradel gospodarju pred dnevi tudi preko 20»O dinarjev vredni pisalni stroj, ki ga je skušal prodati za malenkostno vsoto. Nepoštenega slugo bo poliriiT  izročila -*di£čn
— Smolo jo imH. Te dni je nefcS ml« rti moški skozi okno vM v spalno sobo Jakoba PavSca v Jaabni pri 6rni. Vlomil je v omaro ter Ukradel 2 črni obleki, nar čevljev, budiMco. zhnelco jopico in več kosov peTihi ter tako o5kodo^ posestni/k« za ilcoli 2OO0 dkiarjev. Vlomilec je bil tako neor^den. da je slekel svojo razcapano obleko in se oblekel v ukradeno. Po raBtrgaffr oblek: so apOTmar! ^onvflca Je to Vmesne D., kri so ga kjročili sodišču.
Iz Ormoža
— Poroka. Pred kratkim se je Dorocti* na Humu pri Onmozu g-fV. Masten An to nija, poSestbniška hči z g. parbom Andro jem, p©*, v Mekotnjafeu pri žerovlnoih Obiilo sreče!
— Odprta noč  in  dan  *o groba vrata
Nedavno je po kratki in muAni boteooi umrl mladi grospodar Simon Ven ta, ki s0 ga vsi centri to epo&tovaH. Pri odprte«m grobu se je od nJega poelovtl njegov sosed to prUjaterj, predisedtnik obetne Ot*tu. ševci g. JoAk « Lab Pogreba se je ndeležiio mnogo ljudstva te okoUce. PrUiite-rl Pa »o Pogrebe! ce&o fcs Martbonm.. Ptuja to Or anafav
Me zamudite
in naročite za božično številko »Slovenskega Naroda44 takoj svoj oglas, ker izide za praznike naš list v posebno pestri in povečani nakladi. Uspeh tudi najmanjšega in-sera ta je torej zajamčen. Oglase sprejema uprava do 23* decembra do 18. ure
L Jesenic
— Podružnici TKS m SPD na Jeseničan
priredu&a v četrtek 19 t. m. on 20. aipimi-stično predavano«' znatnega aa.paoaui hValja-dane K rob&Uia o uspehu njegove losuedncjje na Kavkaz. Predavanje se bo vršilo v pno~ storiih Krekovega prosvetnega doma. Preda-vajlalj bo pokao&i nad sto krasnih skiiojptočnih posnetkov s ka<\(kaškega velegorjia. Vari prijatelji planon nskrerjo vabeijni.
— Podruiniea Sadja^kega in vriuar>kega društva na Jesencah je iiniefca dne 10. t m-ob 20. smo j rednu občni zbor. Iz poročil v«e<h funkcijonarjev je razviden zelo vebik naipre-dek podružnice S podporo mestne oboine si je podružnica n^bavLla ^kropujinaco, raz.ua Škropila ter umetna gnojila, kateruh Lahko poslužujejo tudi nečlani. Ker .nia podn-iiinioa svoj inventar shranjen v rirostonih nairodne sole, se je sklendlo prispevati Din 100 n. boždoniico šolsfci deoi. V preteklem letu je podružnica prirediila celo vrsto predavanj in (iisđcusijela h večerov, lei so biifc v&i izredno dobro obiskani. Odbor je ostal •ounoma dosedanja a predsednrakom dr. Rekarj««] m tajndoo gdč. Mimi Penkovo na čelu. Odlbor podružnice se najtooleje zahvaljuje vaem, kateri so j: na ta aLi oni načun prifKMnogk k taiko lepemu in občekoristnemu razmahu ter vabi v svoj krog vse, ki jim je mar lasrtini gospodarski napredek. Za Din 25 letne čla-narine dobivajo član: mesečniik .Sadjar in vrtnarc ter vae potrebščine po anjhnnj ceni.
Uon Feuchtwagner:
110
aZfd Suss
Bomavn
Nekaj tako vzvišenega, tako sladko in prekipevajoče živl)en.skega se ne da doseči z neznatnimi, na zvijačo oprtimi advokatskimi sredstvi. Ah je to njegova ideja? Ala ie pa to rekel Žid? Naj bo že kakorkoli, Žid je nadaljeval. To mora biti storjeno genijalno in mahoma. To se mora zgoditi tako, da se bo dežela prebudila zjutraj in opazila, da kar tiS v svojem vojvodi, v svojem od boea danem vladarju, da ni nič drugega, nego koža. meso in kri svojega kneza. Prej ne sme priti do nobenega malenkostnega boja. spora ali nespametnega oklevanja. Ne. to se mora zgoditi tako samo ob sebi umevno in naravno, kakor se odpre popek, ko pride njegov čas.
Da, da. da! 2id ima prav! Nemogoče je in ne more si m*srHi, da bi se o tem prepuraK V tem primeru bi bil vojvoda podoben prismuknienemu dvornemu norcu, vse njegovo življenje bi bilo smešno in prazno. Toda tega oni ne razumejo RemcMngen. Fichtel. Pancorbo in drugi. To so zvest' shižabn'k^  dohr čistniki.
bistroumni diplomati, manjka jim pa genij m prodornost duha, da bi razumeli nekaj tako čudovitega v vsej sveti enostavnosti. To zna — človeku se ustavlja zdrava pamet pri tej mrisl: — to zna samo Žid.
O vsem tem vojvoda in Sdss nikoli ndsta govorila. Toda to se je prelivalo od enega k drugemu, to se je pretakalo med njima brez besed. Tako ?e bilo vedno skozi zadnje tedne V obeh ie bilo eno življenje. 2id je odgovarjal z nemimi dejanji na nema vprašania Karla Aleksandra. Bilo je kakor da vdihava zrak. ki ga je vojvoda izdiha val. Bila sta ne-razdružno zvezana kakor dva dela enega telesa.
Zid je vedno bolj divje ščuval vojvodo I na njegovo bogopodobnost, njegovo cesarsko neobrzdane sanje. vKl mu je v kri ves svoj zažigajoči, fanatični ogenj Zastrupljeni voivoda je željno iskal v njegovem skrivnostno pomembnem pogledu novo podkrepitev, nove. močne se pobude. Včasih je pa v njem za trenutek ugasnil ta ogenj in raznršljal je. kam ga privede to čudno, nenaravno prijateljstvo Zdelo se mu je neizrečeno grozno, da bi moral do svoje smrt; živeti ob tem človeku, ki čita njegove misli in pozna njegove naiskrivneiše tame Sami ne vemo.
Ijih globinah našega srca, to potiskamo navzdol, kadar sili na dan, in sami tega ne priznavamo. Ni mogoče, da bi človek, v katerega je preteklo toliko njegove lastne teme, ni mogoče, da bi bil tak človek na svetlem in da bi se svobodno gibal med ljudmi. Zdaj ga potrebuje, načrt se ne da uresnačiti brez niega: današnje posvetovanje je to znova dokazalo. Toda ko bo vse stor eno mu zaveže jezik, pokoplje ga v najgloblje temnice kje v trdnjavi, n*koh več ga ne izpusti, kakor ne izpustimo na svetlo skrite zlobe, podlosti in podivjanost: lastnega srca.
Nezaupljivo in sovražno je pogledal Sussa. Morda je že prečital negove misli? Napisal je torej resknpt kakor je spoznal za primemo! — ga je nahrulil. Suss se je vljudno in poln vneme priklonil glasno sopečemu. razvnetemu možu, toda iz oči mu je odsevalo mračno porogljivo, borbeno pričakovanje V njegovih očeh je bil izraz volka, ki dobro ve. da mu plen ne more u;ti
15.
Debela se je zvijala, stokajo? r>°d neznosnim oritiskom in napetost o. Bilo je iasno da so katoličani že ko*ča?; priprave in da bodo udarili vsak čas Na vseh sti~m~h so se no;av!ia!T grozeči zn^ki ki
niso obdajali ljudi samo z domnevami* temveč z gotovostjo še tako brezskrbnega človeka. Blizu meje se je zbirala tuja vojska, bavarska in wurzburška. Enajstčlanski odbor je imel zanesljiva poročila, da so samo iz VVurzburga poslal vojvodi 12X100 mož. Niihovc sprednje straže so stale v MergentheJmu in čakale na povelje, da krenejo naprej Tudi v deželi sami je bMo vedno več vojakov, govorečih tuja narečja, bavarsko in fransko. Korakali so iz kraja v kraj ponoči v manjših oddelkih. Vojvodski gradovi in trdnjave so bile polne vojakov. Vse trdnjave, Asperg, Neufen, Urach, Hohenwiel, tfi-binški utrjeni grad, so bile opremljene po predpisih najmodernejše strategije. Za popravilo ceste na Asperg so uvedli prsimo delo, delali so noč in dan. Za zo med posdi i ni trdn avarni so skrbel' posebni kurirji in nihova poročevask^ služba je bila sijajno organizirana. Smod-nišnice v vsej deželi, posebno na velika tovarna Hansa Semmingena, so delale noč in dan, izdelujoč razstrelivo ;n zažvsalne snovi. V neskončnih transa nrnh so do vazali topove in streKvo. Videč skrivnostne vozove je ljudstvo trdilo, da so na njih naloženi sami rožni venci za bliža:očo se spreobrnitev. Toda naloženo *e bilo samo ?frel'vo
Očitno ogražanje vere je razburilo tud: najbolj mirne ljudi. Na vseh straneh so imeli tajna zborovanja, ustanavljala so ie tajna društva za zaščito vere, mehčani in kmetje so dobivali skrivaj orožje, pogumni ceh krojačev m sodarjev si >e izposodil od socehovcev v svobodnem mestu Esslrngenu lovske puške in muškete Celo iz stuttgartske orožarne je večkrat na zagoneten nač n izginilo mnogo oroža in potem so najmiroljubnejši malomešča-ni smeje in s plah m ponosom kaza V meščanom skrite puške
Vojvoda je za povedal stuttgartski konjeniški gardi, naj začne orožne vaje Poveljnik te najmočnejše meščanske milice v vojvoojinri je bil major von R&der častnik iz najintimnejšega vojvodovega prijateljskega krožka Bi1 ie dober protestant in obenem najboljši Remchingtmov rx)močnik pri voašk; nrjran:zacii"' katoliškega načrta. Ta topi. omejeni mož ni videl v nameravanem državnem prevratu nič hudega, nn razumel razburjenja, ki g:» je vide-l na vseh straneh, nnvsod e videl samo bojev;tost in zlobo Če hoče vojvoda več prostora za katoličane, zakaj pa ne? Dežela je velika, za cerkve e v nje dovoli   prostora.   Ustava? Parlamen'0
^•ohnefa0 veumnosM
Piejnje Jostp Zopanete. — Za »Narodno rjsnarnoe Fran JeserSek. — Za opravo IB
— M t LjuMjam.