t
Qlž^cm
NO. 131
AM6RICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOR___
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIli
V Egejskem morju napetost popustila
Poziv Združenih narodov k neposrednim razgovorom med Grčijo in Turčijo je spor med njima nekaj umiril.
ATENE, Gr. — Grčija in Turčija sta previdno sprejeli poziv resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov k umirjenosti v medsebojnih odnosih in k obnovi' neposrednih razgovorov o pripadnosti posameznih delov Egejskega morja kot njunih o-balnih voda.
Poziv Grčije na ZN je delno zmanjšal napetost med obema državama, ki je dosegla višek pred par tedni, ko je Turčija poslala svojo raziskovalno ladjo Sismik I iskat olje pod Egejskim morjem.
Varnostni svet s svojo resolucijo ni rešil nobenega vprašanja, ki povzročajo spor. Tudi če pride do obnove neposrednih razgovorov, ni verjetno, da bi bilo katero od njih rešeno.
Spor med sosednjima državama povzroča težave NATO, ko onesposablja njegovo skrajno južno krilo, Grčijo in Turčijo pa goni v oboroževalno tekmo, za katero nobena nima sredstev.
U. S. Steel opustil povišanje cen za 4.5%
Zmanjšano povpraševanje in konkurenca sta prisilila največjo jeklarsko družbo ZDA k umaknitvi povišanja cen.
NEW YORK, N.Y. — United States Steel Corporation, največja jeklarska družba v ZDA in na svetu sploh, se je pod pritiskom trga odločila ze preklic poviška cen svojih izdelkov za 4.5%, ki ga je napovedala za 1. oktober. Njenemu zgledu so sledile ostale jeklarne, da bi o-hranile svoje kupce.
Na splošno prevladuje prepričanje, da bodo jeklarne sedaj umaknjeno povišanje svojih cen pločevine in drugih izdelkov u. vedle takoj, ko se bo položaj na trgu obrnil v njihovo korist.
Industrija gospodinjskih naprav, kot so štedilniki, zmrzo-valniki, pralni stroji in slično, je objavila, da bo zaradi preklica povišanja cen jeklene pločevine, ki jo potrebuje za svoje izdelke, opustila sicer neobhod-no zvišanje cen. Avtomobilska industrija, največji odjemalec jeklene plovečine, ki je povišanje cen za avtomobile letnika 1977 že Objavila, pa doslej še ni nič povedala, ali bo to zvišanje z ozirom na cenejše jeklo zmanjšala ali ne.
Novi grobovi
Ivan Istvanic
Preminul je Ivan Istvanic s 3066 W. 110 St. v Clevelandu, star 30 let, rojen v Zagrebu. V Clevelandu je živel od leta 1969 in bil zaposlen kot zidar-kontrak-tor za sebe. Zapušča ženo Stephanie, roj. Meglen, hčer Su-zanno, brata Franja in Vlada v Jugoslaviji in Steva na Švedskem, sestre Angelo, Barico in Drasico ter starše v Jugoslaviji, v Clevelandu pa strica Steva Strncarica. Leži danes, v četrtek, v Belding & Webster pogr. zavodu na 175 So. Broadway, Geneva, Ohio. Pogreb bo v petek ob 11. uri v cerkev sv. Pa-trika v Thompsonu, Ohio, potem pa na pokopališče Vernih duš v Chardonu.
Frances Sraj
V Lake County Memorial bolnišnici v Willoughbyju je po dolgi bolezni umrla 80 let stara Frances Sraj, roj. Virant v Velikih laščah, od koder je prišla v ZDA leta 1920, na E. 68 St. v Clevelandu živeča 53 let, tekom bolezni pa pri hčerki Mary Er-del v Eastlake, zaposlena več let pri National Acme kot delavka pri stroju, vdova po leta 1967 umrlem možu Primožu, mati Josepha (Mich.), Franka, Mrs. Mary Erdel in Mrs. Agnes Millard, 11-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra pok. An-gel$ Mostar, Mary Zadnik, Josepha Viranta, (v Jug.) Janeza in pok. Franka Viranta. Pokojna je bila članica Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo jutri, v petek iz Želetovega po-
Goljufije v Medicaid
Posebni senatni odbor, ki preiskuje javno zdravstvo, sodi, da je precejšnji del 15 bilijonov dolarjev, izdanih letno, neutemeljen.
WASHINGTON D.C. — Ko volivna programa obeh glavnih strank govorita o potrebi splošnega zdravstvenega skrbstva, vzbuja pozornost zasliševanje pred senatnim pododborom o zlorabah sedanjega, omejenega zdravstvenega skrbstva -— Medicaid, predvsem v mestu New Yorku. Sen. Frank J. Moss, demokrat iz države Utah, in več članov odborovega osobja so šli osebno v New York in v razne druge kraje preizkusit postopek javne zdravstvene oskrbe.
Pri tem so dognali ne le skrajno izanikrnost, ampak obsežne zlorabe in goljufije. Zdravniki so “bolnike”, ki so bili pri predhodnih preiskavah popolnoma zdravi, spoznali za bolne po raznih nepotrebnih preiskavah in jim predpisali najrazličnejša zdravila.
Sen. Frank F. Moss je pričal pred pododborom, katerega načelnik je, o svoji skušnji v “zdravniških tovarnah”. Isto so storili njegovi sodelavci. Četudi so v 10 letih izvedli ponovno preiskave o poslovanju javne zdravstvene oskrbe Medicaid in opozorili na, njeno neučinkovitost in obsežne nepravilnosti, te niso bile popravljene. Po sodbi senatnega pododbora, ki mu načeluje sen. Frank E. Moss, je
William in Emily Harris ostaneta revolucionarja
LOS ANGELES, Kalif. — Ko je sodnik obsodil Williama in Emily Harris, znana člana Syn-bionese Liberation Army, na od 11 let do dosmrtne ječe za krajo 4 avtomobilov, dve ugrabitvi, rope in pobeg pred policijo iz Kalifornije z iskano Patricio Hearst v maju 1974, sta izjavila, da sta revolucionarja in da bosta to ostala.
Prihodnje leto prideta znova pred sodišče za svoj delež pri ugrabitvi Patricie Hearst in druga nasilj a.
-----o-----
Moskva poziva Sirijo, naj zapusti Libanon
Sovjetska zveza je začela javno pritiskati na Sirijo, naj se umakne iz Libanona in sodeluie z “naravnimi zavezniki’ .
ŠOLSKI ODBOR CLEVELANDA JE VLOŽIL SODBI PRIZIV
šolski odbor Clevelanda je prišel do zaključka, da sodba zveznega sodnika F. Battiste ni zadovoljiva in je zato vložil proti njej priziv. Odbor je mnenja, da sodnik ni upošteval njegovih razlogov in ugovorov obtožbi, da je kriv šolske segregacije.
CLEVELAND, O. — Ko je bila v torek zjutraj ob sedmih objavljena sodba zveznega sodnika Franka J. Battiste v tožbi NAACP (Narodne zveze za napredek barnih ljudstev) proti šolskemu odboru mesta Clevelanda in prosvetnemu oddelku države Ohio, se je razširila naglo kot blisk po vsem Clevelandu in okolici. Clevelandski šolski odbor in državn- prosvetni oddelek sta kriva nastanka segregacije v šolah Clevelanda, je odločil sodnik F. J. Battisti, in odredil, da tožitelj in oba obsojenca pripravijo v teku 90 dni načrte
Iz Clevelanda in okolice
šolskega odbora Charles F. Clarke in nadaljeval: Sodnik ni omenil pričanja šolskega nadzornika Paula W. Briggsa in predsednika šolskega odbora Arnolda R. Pinkneyja ter drugih, kar vse dokazuje, da odbor ni imel nobenega namena ohranjati segregacije.
Odvetniki šolskega odbora so vložili dva priziva pri sodniku Franku J. Battisti, ki je sicer na večer pred objavo sodbe odšel na 2-tedenske počitnice nekam na zahod dežele, enega pa
grebnega zavoda na E. 152 St. ob izplačanega letno od 15 bilijo-9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., J nov dolarjev za Medicaid do
ene četrtine brez resnične potrebe na temelju raznih nepra-
vilnosti zlorab in naravnost goljufij.
Cene deželnih pridelkov nadle za 4%
WASHINGTON, D.C. — V času od 15. julija do 15. avgusta letos so cene daželnih pridelkov Padle po podatkih Poljedelskega tajništva za 4%, kar je naj-večji padec od lanskega novembra. Cene deželnih pridelkov so s tem padcem prišle pod one Pred enim letom.
Poljedelsko tajništvo pripominja, da ni računati, da bi ce-ne hrane padle v enakem razmerju, ker so porastli stroški Predelave in prevoza.
Vremenski prerok
Delno oblačno in hladno z naj-višjo temperaturo okoli 68 F .(20 C).
nato na pokopališče Vernih duš.
Johanna DeVito
Včeraj je umrla v Kaiser Foundation bolnišnici v Parmi,
Ohio, 74 let stara Johanna DeVito z 2156 Waynoka Rd., Eu- j Plutt, sestra Mary Sotoschek did, Ohio, roj. Žitnik v Hambur- (N.Y.) in Josepha Žitnika
gu na Nemškem, od koder je j (Mich.). Bila je članica Kluba J s svojimi oboroženimi silami in
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije segregacije šol ZSSR “Pravda” je začelo pozi-I	„ ,
vati Sirijo, naj se umakne iz |	Zaskrbljenost m
Libanona, kamor je posegla s !	negotovost
svojimi oboroženimi silami v ' Četudi je jasno, da na odobri-letošnjem juniju prav v času, Itev Pl’edlo§ov in na njihovo ko je bil na poti na obisk v SL |lzved,bo tekom sedanjega šolske. rijo predsednik sovjetske vlade	s^010 n’ mogoče raču-
Aleksej Kosygin, ter naj sode- nati’ je sodba POTzrodila veliko luje
na.l
s svojimi “naravnimi zavezniki”. Ti zavezniki so po besedah “Pravde” Palestinska o-svobodilna organizacija in libanonski levičarji, ki jih podpira Moskva.
“Pravda” se v svojem pozivu Siriji sklicuje na sklepe neuvrščenega vrha pretekli mesec v Colombu.
Za razmere v Libanonu Mo-
zveznemu prizivnemu sodišču v za odpravo protizakonite j Qjncjnna^jju Vložitev prizivov
je bila sklenjena na posebni seji šolskega odbora v torek popoldne soglasno.
Državni prosvetni oddelek bo o vložitvi priziva še razpravljal, je izjavil njegov pravni zastopnik Mark O’Neill. Njega je sodnik obsodil odgovornosti, da ni nič storil za odpravo šolske segregacije, četudi je bila ta očitna.. .
nati
skrbi in nejevolje, pa seveda tudi zadovoljstva in odobravanja. Verski in drugi vodniki so pozvali prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, naj postopa odgovorno.
“Ločene šole niso enake” šele ort leta 1954
J. Battisti je vrsto slučajev
, „	Sodnik Frank
Šolski odbor je po kratki prou- navedel v sodbi _______j_.
čitvi sodbe in njene utemeljitve od leta 1940j kjer s0 šoIski vodi_ odločil, da bo vložil priziv na telji kršm ustavo višje sodišče, ker sodnik ni upo- ustvarjanjem in

z namernim ohranjanjem je bila šol za
njakov” toda ze namiguje, da ;in pritiskom ckoliščin»; toda iolJblla ta zakonita- Sele tedaJ 3e del odgovornosti pada tudi na ski odbor g tem ni zadovoljenj on Sirijo, ki je posegla v Libanon '
|na polju segregacije šol več kot en~ katerikoli šolski odbor v kate-
,	žaj v smislu zakonov in storil
prišla v ZDA leta 1907 in bila slovenskih upokojencev v Eu- podprla “reakcijo”, namesto
zaposlena 38 let pri Fisher Body i clidu, Kr. št. 1 Progres. Slovenk,, “naravnih zaveznikov”. Za
Corp. kot šivilja do svoje upo-'ADZ št. 45 in UAW local 45. Po- krat Moskva še ni uporabila tr- remk0ii mestu v dežeželi kojitve, žena Johna A., mati greh bo iz Želetovega pogrebne- dih besedi in groženj, toda te Franka J. Plutta, pok. Josepha ga zavoda na E. 152 St. v soboto lahko še pridejo, če ne bodo v in pok. Alberta Stopar, stara! dopoldne ob 10. na Lakeview po- Damasku zasegle sedanje mir-mati Franka, Jamesa in Johna kopališče.	ne.
; in pritiskom okoliščin”, toda šol- Vrhovno sodišče prišlo do za_
C Lri	r* F /-»v*-.	r»-*i	’-70/rt/'\'\rr'lllQV'*	I	v	v
ključka, da “ločene sole niso enake”, med tem ko je bilo preje
trdi, da je skušal popraviti polo-
Odločitev in priziv
“Mnenje sodišča ni podprto z dokazi,” je dejal glavni odvetnik
SER JUGOSLAVIJA NA KONFERENCI NEUVRŠČENIH V COLOMBU NASILJA NAD KOROŠKIMI SLOVENCI NI OMENILA
“Katoliški glas” v Gorici v Italiji izhajajoči slovenski demokratični tednik, je o nedavni konferenci neuvrščenih držav v Colombu objavil 26. avgusta 1976 sledeči zanimivi sestavek.
Petnajst let je minilo, odkar so se v septembru 1961 na pobudo še živečega predsednika Jugoslavije Tita in že pokojnih državnikov Nehruja iz Indije in Naserja iz Egipta zbrali v Beogradu predstavniki 25 držav, ki so si nadeli oznako “neuvrščeni”.
Kaj pomeni pravzaprav neuvrščen, je težko označiti. List “New York Times”, ki je precej naklonjen vsemu, kar diši po levici, piše: “Težko je ta izraz točno definirati, saj je ta definicija nejasna celo v Jugoslaviji, ki je ena od pobudnic tega gibanja. Neuvrščenost pomeni biti gospodarsko zaostal, pomeni biti (z izjemo Jugoslavije) ne-Evropejec, ne pripadati zahodnemu ali vzhodemu blo-
ku, zahtevati večji delež svetovnega bogastva in se bolj ali manj postavljati po robu ZDA, Izraelu, Južni Afriki in Čilu.’'
Ta oznaka vplivnega new-vorškega časnika kar drži in jo* je potek zadnje, pete konference neuvrščenih v Colombu v luči raznih deklaracij tudi potrdil.
Konference neuvrščenih so se od leta 1961 vršile 1965 v Kairu, 1970 v Lusaki (Zambija), 1973 v Alžiru in sedaj v Colombu.
Colombo je glavno mesto otoka Cejlon, ki se je po razglasitvi neodvisnosti preimenoval v Sri Lanka. Sri, ki se izgovarja z blagim šumnikom na začetku, torej Šri, je ime enega izmed kraljev, ki je živel pred vrsto stoletij, Lanka pa v simgaleščini, jeziku večinskega dela prebivalcev — manjšina so tamili — pomeni otok.
Prestolnica Sri Lanke (12 milijonov prebivalcev) je danes svetoče mesto Colombo s 600,000 ljudmi V 14. stoletju se je imenovalo Kao-lan-pu,
portugalski duhovnik Fernao de Quiyroz mu je dal naziv Colu mb o, kar so Angleži, Francozi in Nizozemci spremenili v Colombo in pri tem je ostalo.
Eden prvih državnikov te dežele, ki je leta ]948 dobila neodvisnost od Velike Britanije in bil kasneje od nekega domačega fanatika ubit — kakor Gandhi v Indiji -— Solomon Bandanaraike, je sredi petdesetih let tole zapisal: “To je čas, ko moramo živeti in pustiti tudi drugim, da živijo, ko si ne moremo dovoliti, da bi se med seboj tako hudo sovražili, da bi bili pripravljeni žrtvovati vse človeštvo v imenu nekih “iz_ mov” ali zaradi kakšnega drugega razloga.”
Njegovo politično dediščino je prevzela žena Sirimavo Bandanaraike, ki vlada otoku skoraj nepretrgano, odkar je izgubila moža. Ona je bila tudi gostiteljica pete konference ter je z govorom tudi pozdravila zastopnike neuvrščenih. Na konferenci je bilo 86 polnopravnih članov, deset
dežel je poslalo opazovalce, šest evropskih držav (Avstrija, Finska, Portugalska, Romunija, Švedska in Švica) ter Filipini pa so bile sprejete kot gostje.
Navzoč je bil tudi glavni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim. Po njegovih besedah niso več samo glavne velesile tisti dejavnik, ki bi odločilno vplivale na razvoj mednarodnih odnosov, temveč imajo tudi neuvrščene države svoj pomen pri uresničevanju ciljev in načel ustanovne listine Združenih narodov, saj predstavljajo dva bilijona ljudi, to je polovico človeštva.
V središču zanimanja je bil na konferenci jugoslovanski predsednik Tito, ki so ga govorniki ob otvoritvenih pozdravih označili kot “očeta neuvrščenosti”. Tito si je dal pripeljati v Colombo ladjo “Galeb”, na kateri je v času bivanja na otoku stanoval ter neprekinjeno sprejemal razne državnike.
(Dalje)
na stališču, da so dopustne ločene šole, če so “enake”.
Ob koncu svoje sodbe je sodnik F. J. Battisti namignil da bo v proces desegregacij e šol pritegnil tudi predmestne šole, če se bo to pokazalo kot nujno za integracijo šol Clevelanda.
Pri NAACP veseli uspeha
Tožitelji pri NAACP so izrazili zadovoljstvo in veselje nad uspehom svoje tožbe. Povedali so, da bodo naprosili dr. Gor-dona Posterja, profesorja iz Floride, da bo v njihovem imenu izdelal načrt za desegregacij o šol Clevelanda.
Tudi nekateri družbeni vodniki in politiki so sodbo pozdravili, večina cerkvenih in drugih vodnikov pa je pozvala vse k ohranitvi miru in k odgovornemu postopanju.
Župan Perk proti prevažanju
Župan R. J. Perk je na tiskovni konferenci dejal: “Jaz sem odločno proti prisiljenemu prevažanju, kot sem vedno bil. . . Sedaj še ni nobenega razloga za vznemirjanje. Mi ne vemo, kaj sodnik misli, toda mi verjamemo na temelju zavračanja prisilnega prevažanja od strani predsednika Forda, da bodo upoštevane druge rešitve... če bo Ford jeseni izvoljen, bo to pomenilo, da ljudje v tej deželi ne marajo prisilnega prevažanja šolarjev...”
Predsednik mestnega odbora George L. Forbes je dejal, da je razočaran nad prizivom Šolskega odbora sodbi F. J. Battiste.
K molitvi—
Članice Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ so vabljene danes popoldne ob dveh v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Frances Sraj.
Slovenska pristava vabi na večerjo—
Odbor za gradnjo športnega centra na Slovenski pristavi vabi v soboto, 4. septembra, od 6. do 9. zvečer na večerjo z govejimi zrezki. Po večerji bo ples, za katerega bo igral Triglavski kvintet.
Zadušnica—	%,
V nedeljo ob 10.30 dopoldne bo sv. maša za pok. Franka Svigla ob 3. obletnici smrti.
Spremenjene maše—
Sv. maša za drugo obletnico smrti Jakoba Žaklja je preložena od nedelje, 5. septembra na četrtek 9. septembra ob 8. zjutraj. V nedeljo. 5. septembra ob pol enajstih dopoldne bo sv. maša za Franka, Terezijo in Edwarda Zalokar.
Slovenščina v šoli v Mayfieldu—
Oddelek za odraslo vzgojo v Mayfieldu sporoča, da letos znova nudi tečaje slovenskega jezika, pa tudi italjanščine, španščine in francoščine. Tečaji se bodo začeli 27. septembra, vpis pa je že v teku. Za brezplačno brošuro kličite 442-2200, ext. 303 ali pa pošljite kuverto s svojim naslovom na Adult Community Education Division, 784 S.O.M. Center Road, Mayfield, Ohio 44143. Vpis za domačine je $14, za prebivalce drugih občin pa $16.
Zadnje vesti
WASHINGTON. D.C. — Kong. Wayne L. Hays je včeraj sporočil guv. J. A. Rhodesu v Columbus, Ohio, da odstopa kot kongresnik 18. v oliv nega okraja v Ohiu. Isto je sporočil tudi C. Albertu, govorniku Predstavniškega doma. Etični odbor Doma je nato soglasno sklenil preiskavo o obtožbi kong. Haysa, da je plačeval iz javnih sredstev Elizabetho Ray, 33 let, samo za “spolne usluge” in ne za vršenje pisarniških poslov v njegovi kongresni pisarni, končati.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford in demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter sta se sporazumela, da bosta imela tri javne razprave pod pokroviteljstvom Lige volivk na televiziji pred vso deželo. Prva bo 23. septembra, trajala bo 90 minut in bo posvečena domačim in gospodarskim vprašanjem.
CAPETOWN, J. Af. — V črnskem predmestju Athlone je prišlo do izgredov v takem obsegu, da je morala policija rabiti strelno orožje. Pet oseb je bilo ranjenih.
JOHANNESBURG, J. Af. — Predsednik vlade John Vor-ster je odklonil obsodbo rasne politike Južne Afrike, ki jo je včeraj izrekel ameriški državni tajnik Henry Kissinger.
WASHINGTON, D C. — Predsednik Ford je zahteval od Pravosodnega tajništva točno poročilo o vesteh, da je direktor FBI C. Kelley rabil javno lastnino v osebne namene in sprejemal darove od svojih podrejenih.
Ameriška Domovina
rtinafrtafe-uiiKa
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Rožjnan svojim kristjanom ni prav nič drugega pridigal kakor papežev odposlanec v Tucumanu. Pa mu celo v Vatikanu zaprošene avdience niso upali dovoliti. Kako ga je to bolelo. Bolelo je tudi nas in nas še boli, pa zato prav gotovo nismo nič slabši katoličani. Upamo, da se danes, ko rdeči valovi udarjajo ob baziliko sv. Petra, tudi tam bolj zavedajo, za kaj smo se mi borili. Da bi naša žrtev vsaj drugim prinesla sadove.
PubUxhecl daily except Wed., Sat., Sun., and holidayj, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
• Združene države:
923.00 na leto;	za pol leta; $7.00 za
e Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 Petkova izdaja $7.00 na leto
3 mesec«
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 monthr Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
63
No. 131 Thursday, Sept. 2, 1976
Čas odpira oči
Ko se je komunizem pojavil znova kot nevarnost v svobodni Evropi, so tam začeli gledati nanj in na njegove “osvobodilne vojne5’ s precej drugačnimi očmi kot še pred nekaj leti, ko so ZDA same skušale — ob o-bilni kritiki svojih zaveznikov onstran Atlantika — rešiti Indokino pred komunističnim osvajanjem. Komunistična nevarnost je močno vidna in občutena tudi v Latinski Ameriki, med drugim v Argentini, kjer živi tudi precešnje število Slovencev. V Buenos Airesu izhajajoči slovenski tednik “Svobodna Slovenija” je nedavno objavil s podpisom K.K. sledeči uvodnik, brez dvoma zanimiv tudi za naše čitatelje.
‘ihmmh® srsdišč-3 v Parizu |e potrebno podpore
CLEVELAND, O. — Kakor po mnogih drugih krajih sveta si v teh dneh tudi Slovenci v Parizu ustanavljajo svoj center, ki bi naj pomagal ohranjati slovensko zaVešt in skupnost so-venskih rojakov v zdravem; verskem okolju.
V načrtu je dom z dvorano, katera bi služila tudi za kapelo, prostore za slovensko šolo in verouk, knjižnico in župnijsko pisarno, nekaj sob za goste in stanovanje duhovnikov.
Posebno Slovenci, ki smo pred leti živeli v Franciji, živo čutimo, kako izredna je bila pomoč slovenskih duhovnikov. V skromni pisarni, ki je služila za “prvo pomoč” slovenskim rojakom, smo našli dober nasvet, priporočila za zaposlitev in ve-
že skoraj osem let traja borba argentinskih vojaških enot proti gverilskim napadom levičarskih sku- 'liko pomoč v gmotnem in du-pin raznih odtenkov: od razočaranih peronistov, preko ^ovnem oziru, komunistov ruskega in kitajskega kova, pa tja do j Glavna oseba te velike nese.
trockistov in anarhistov. Ta borba zavzema včasih jkične delavnosti je bil č. g. Na-	,
tak obseg, da postaja na eni strani velika ovira k no- jce Čretnik, ki se bo te dni mu-	za	kongres in pohvalil tiste tare
tranjemu pomirjen ju in h gospodarski okrepitvi, na idil nekaj dni med nami. Poseb-	župnike, ki so se	zavzeli	za
drugi strani pa postavlja Argentinp v mednarodnem j no mi, ki že leta čutimo dobro-	kongres, organizirali	pnhoa	m
svetu v slabo luč in ubija zaupanje v njeno politično in to slovenske skupnosti, ki se o-tc\ ° upam '° 51.z pdJT,0 jsimi
Še vedno je čas za prijave. Obrnite se na sledeči naslov: Rev. Anthony Kovačič 632 Hillside Ave.
Charlotte, N.C. 28209	.
A. D.
Vtisi i evharlstišiisga
kongresa
New York, N.Y. — Ko sem prebral lepo poročilo dr. Cirila Mejača o evharističnem kongresu in slovenski udeležbi, sem takoj videl, da bom moral nekaj napisati, da bodo bralci Ameriške domovine dobili popolnejšo sliko o kongresu.
Pišem kot nepristranski opazovalec.
Res sem bil v odboru, a sem se mogel udeležiti samo eno seje (bili sta dve). Niti v New Yor-ku niti v Philadelphiji nisem imel posebnih dolžnosti. To, da sem pozdravil škofa Jenka na večerji v Princeton klubu v New Yorku, je bilo že po kongresu.
Ciril Mejač je naštel vse posameznike, lajike in duhovnike, ki so se res z vso vnemo lotili dela
čen način so prišle s svojimi i župniki skupine iz Toronta in' Loraina. Videlo se je, da še vedno velja, da gredo ovce za pastirjem.
Škof Jenko, ki ni niti mlad niti zdrav, je prišel iz Kopra in v času svojega bivanja v Ameriki obiskal Slovence v Clevelandu, Washingtonu, New Yorku in Fairfieldu. Pa je njegovai delo v Kopi'u prav gotovo važnejše in odgovornejše kakor delo tistih, ki niso mogli žrtvovati niti enega dne. Škof Jenko je žrtvoval tri tedne!
Dr. C. Mejač - tega on seveda ne bo pisal - se je oprijel dela, ko so vsi poklicani odpovedali. Vodil je vse predpriprave, pisaril na vse konce in kraje, hodil na seje v Philadelphijo in New York, organiziral udeležbo Slovencev iz Washingtona - ki nimajo niti fare, pa jih je bilo za en avtobus - da je končno moral poslušati, kaj bi še bilo treba storiti od tistih, ki sami niso naredili nič.
Simon Kregar je na svoje stroške živel cel teden v hotelu v Philadelphiji in tam v delu in garanju preživel del svojega letnega dopusta. Ni imel časa, da bi mislil na “veteransko influenco”.
Da je bila slovenska udeležba na kongresu kar lepa in številna je izključna zasluga Cirila Mejača, Simona Kregarja, Toneta Babnika in župnikov A. Hribška in p. Rogana ter vseh, ki so njim pomagali!
In druga plat zvona?
Neko društvo, ki se šteje, da je slovensko in katoliško in ima celo ime po svetnici, je Mejaču odgovorilo, da se ne bo udeležilo kongresa, ker imajo članice tisto soboto piknik (izbrale so prav to soboto) in ker njihovih
bro voljo.
gospodarsko bodočnost.
Vse kaže, da je mednarodni komunizem izbral Južno Ameriko, zlasti pa Argentino za torišče sodobnih revolucionarnih podvigov. Mi, ki komunizem poznamo, j pomagajmo ^za vemo, da zanj ni počitka. Izbira vedno nove kraje: enkrat Grčijo, drugič Korejo, potem Vietnam, nato Angolo ali Palestino itd. Poskuša vedno nove načine boja: včasih v odprti bojni črti, drugič spet z gverilo po velikih mestih.
Ugrabijo imovitejše ljudi in za njihovo svobodo zahtevajo neverjetno visoke odškonine; prav tako napadajo letala, proglase potnike za talce in zahtevajo prostost zaprtim pristašem. Napadajo zlasti osebnosti, ki so jim načelno nasprotne in z vso svojo jezo hočejo streti moralo policijskemu osebju in vojakom, ker so pač ti dvoji poklicni čuvarji reda, katerega oni načrtno rušijo, zavedajoč se, da samo v kaosu lahko pomagajo svojim idejam do zmage.
Javnost dan na dan pretresajo poročila o bombnih napadih in o umorih branilcev javnega reda, od pre prostega policijskega stražnika do častnikov najvišjega čina.
V sredi te borbe brez premirja se je pred nekaj tedni dogodilo nekaj, kar je zbudilo splošno pozornost in kar je posebej za nas in naše dogodke v domovini pred 30 leti pomembno: Papeški nuncij, to se pravi u-radni papežev zastopnik pri argentinski vladi, je osebno prinesel papežev blagoslov argentinskim vojakom, ki v izrednih težkih okoliščinah čistijo provinco Tu-cuman nezaželenih domačih in mednarodnih gverilcev.
Papežev zastopnik je ob oni priliki povedal besede, ki so bile namenjene bolj argentinski javnosti kakor pa vojakom, ko je dejal, da je vzrok vseh nasilij v ideologiji, ki ji je vsako nasilje dovoljeno, če le služi njenemu namenu. Ne le gverilce, tudi ideologijo uvažajo od drugod v našo deželo, ki je bila doslej krščanska. Pohvalil je vojake, ki nesebično vrše svojo patri-otično dolžnost in za ceno svojega življenja branijo domovino, ki je v nevarnosti, da ji uničijo njene osnovne vrednote: vero v Boga, spoštovanje osebne svobode in pravice. Ne le vojaki, ampak tudi vsak posameznik in tudi Cerkev je dolžna dati vso oporo boju, ki brani narod, da se ne pogrezne v območje tujih idej.
Če hočemo primerjati posamezne faze argentinske gverile z razmerami v Sloveniji v letih 1941-1945, bomo našli veliko skupnih točk. Ista mednarodna zla sila nas je pričela uničevati, podobnih sredstev se je posluževala, a dobila je v načelno jasni večini naroda odpor, ki ga noben drug narod doslej ni bil zmožen dati.
Plačali smo ogromno ceno v tem boju: padel je v grob cvet našega naroda. Bili smo premagani. Ne na bojneih polju, ampak prodani za diplomatsko mizo.
Kako boli tak poraz. Stari rimski rek: Gorje prema-g^ncem! se je nad nami izpolnil v najstrašnejši in naj-gnusnejši obliki: z genocidom naših mladih in poplavo vo najpodlejših laži o naši borbi.. Te so vedno orožje tistega, ki se zaveda, da je do zmage prišel na tuj račun in potom zločina.
Toda. morda bolj kot to, kar nam je storil sovražnik, nas je bolelo, da nas v marsičem niso razumeli tam, kjer smo razumevanja najbolj upravičeno pričakovali in po njihovih navodilih ravnali. Osramočeni in
branja v verskem in kulturnem Yhsi domov. Omenil je Korotan, življenju, poskusimo podpreti Zvon, cerkveni zboi od Sv. Krita veliki načrt tfer po možnosti 'ža ter skupine narodnih noš iz našo veliko do- !New Yorka in Clevelanda.
Bog živi!
Lojze Bajc
Nekaj stvari je dr. C. Mejač verjetno nehote izpustil, nekaj pa jih je verjetno hote zamolčal.
i Bodimo pravični!
laiitanje v Sveto deželo' Brez Koi-otana bi biIa sioven
in Rim
ska udeležba iz Clevelanda sramotno nizka ali pa je sploh ne bi
----—	j bilo. Korotan je pripeljal seboj
CLEVELAND, O. — Pred ča- - okoli 90 pevcev in z njimi prija.
som se je oglasil v uradu Ameriške Domovine prijazni slovenski duhovnik č..g. Anthony Kovačič, župnik fare sv. Ane v Charlotte, North Carolina. Ob tej priliki je father Kovačič ob.
tel j e in častilce Korotana. To je bila pa tudi vsa organizirana udeležba iz Clevelanda, slovenske ameriške prestolnice, mesta štirih fara, ki-čo jih zgradili slovenski ljudje in sedeža bogve
novil naročnino na naš list, ka- (koliko slovenskih in katoliških terega dogoletni naročnik je in društev. Clevelandski škof, ki je nas prosil za objavo o njego-:Prisostvoval slovenskemu bogo-vem romanju v Sveto deželo in služju v soboto, 7. avgusta, je Rim. Naj nam oprosti, da se je m01'al hiti presenečen, ko je vi-
objava nekoliko zavlekla.
Kdo je father Kovačič? Rojen
del iz svoje škofije od vseh slovenskih duhovnikov samo mgr.
je bil v Sloveniji. Osem let ja Baznika in svojega lastnega ka-študiral na International Uni- Piana-
dežele in Rima . ter skrbel za | Slišal sem, da so se vozile vso varno in udobno potovanje. Ce-jnoč 13 ur z avtobusom. In ča-z vsem sovraštvom preganjani naš vladika Gregorij na romanju je $899.	kala jih je še pot nazaj! Na sli-
ce se že duhovščina ni brigala, bi se morala zavzeti za udeležbo Ni dovolj, da ob vsaki priliki povdarjamo svoje slovenstvo in katolištvo, včasih je treba za oba tudi nekaj žrtvovati. Sicer je naše sklice-slovenstvo in katolištvo
versity Propaganda Pide v Rimu in tam prejel naslov dok-, v .	.
torja. Nato je dve leti kaplano-l^lru®tvfYn_.‘'iab. val po begunskih taboriščih v Južni Italiji. Preteklih petindvajset let pa je kaplanova! in j župnikova! na osmih različnih i
župnijah po Severni Čarobni, 6 nd ,	...
zadnja tri leta pa je župnik fare i ..	„
sv. Ane v Charlotte, N.C., ter 1“ .be. . ° nejT11--;r •
, ,	.	„	.. Tisti, ki organizirajo romanja
duhovm vodja Cunallo" g*a-1 FraJk Mal.quett bi
a,a tamkajšnje škof,,e,	jtako	organizirati romanje
v dneh od 9. do 18. novem- |v philadelphijo. Frank in Mar-ira 1976 bo father Kovačič vo- JqUe|;te jim ne bosta ušla, evha-dil romanje v Sveto deželo injristnični kongres pa jim je ušel Rim, v Betlehem, Nazaret, Je. 'vsaj za 50 jet. ruzalem, po Galileji in ob reki j To, kar velja za Cleveland, Jordanu, v krajih, kjer je Jezus velja tudi za Lemont, Chicago, živel in deloval. Za dva dni se Milwaukee, itd, od koder ni bilo bodo romarji nato ustavili v !mkogar. Z malo reklame in starodavnem večnem mestu Ri- j prepričevanja M vsaka fara mu, si ogledali najmogočnejše llahko poslala vsaj zastopstvo, če cerkve sveta, slovite spomeni- jže ni mogla poslati večje sku-ke. Vatikansko mesto in bazili- jpine. Tako pa smo imeli mnogi ko sv. Petra.	vtis, da so neke fare bojkotirale
Romarji bodo odleteli iz New ne samo slovensko udeležbo na Torka na KLM letalu. Prenoče-i kongresu, ampak tudi kongres vali in hranili se bodo v naj- jsam. Petdeset let ni bilo kon-boljših hotelih. Med letališči in jgresa v Ameriki in zdi se mi, da hoteli bodo deležni vsestranske je bil tudi zadnji za gotove Iju-zadovoljive postrežbe. Father !di prezgodaj.
Anthony Kovačič pa bo njihov j V moji bližini so sedele v
vodič, kateri jim bo pokazal in pojasnil vse znamenitosti Svete
cerkvi starejše gospe iz Hamiltona. Bile so oči vidno izčrpane.
Oh 3Q-Mci
smrti Slovenca gen. Leona Rupnika
Gary, Ind. — Ako nismo poznali ljubezeni generala Leona Rupnika do Slovencev poprej, smo to lahko spoznali ob napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Takrat je poveljstvo jugoslovanske vojske odločilo, da se Slovenijo braniti ne more. General Rupnik je bil takrat v Zagrebu razočaran in zato tudi povedal svoje. Ni hotel iti z jugoslovansko vojsko naprej v Cmo goro, ampak je rekel z odločnostjo: Jaz ostanem v Sloveniji in bom delil usodo mojega slovenskega naroda!
Ostal je mož beseda, dal se je na razpolago Slovenskemu narodu v najtežjih časih, kar jih pomni zgodo vina Slovencev. Slovenskemu narodu je dal na razpolago- vse svoje zmožnosti in spoznali smo da so te njegove zmožnosti tako velike, da so bile kos tedanjemu težkemu položaju. Kakšne so bile te njegove sposobnosti, ni potrebno omenjati, ker te poznamo vsi Slovenci, tako protikomunisti, kakor tudi komunisti. Vse svoje sposobnosti in skušnje je nesebično uporabil za reševanje Slovencev tako v civilni upravi, kakor tudi v vojaški obrambi. Vse to je vršil tako zadovoljivo v tistih težkih časih, da ni bilo o njem slišati nobene kritike od strani prebivalstva, ki ga je zato ljubilo.
Ob trideseti obletnici njegove nasilne smrti naj bodo te vrstice napisane njemu v spomin in zahvalo. Naj bo dovoljeno te vrstice napisati meni najmanjšemu med majhnimi in to v ime-članic ne bo, zato tudi ne bodo nu trideset tisočev slovenskih nič prispevale za stroške Icon- mučencev, katerim se je tudi on gresa. Ko bi vsaj molčale!... :sam Pr^ru^k ®e posebno rad Pravzaprav je pa bilo boljše, dajnaPi®em te vrstice v imenu pet-
jih ni bilp!
Začeli sino z zamudo v cerkvi
naj st tisoč slovenskih domobrancev “srca' slovenskega naroda1
in dvorani. Zaradi zamude in katere jo pomoril brat komunist, predolgih govorov so v cerkvi (M tako sami ne moiejo govoriti, odpadle litanije in zelo učinko-jAko bi mogli govoriti, bi govo-vite pesmi po obhajilu in na koncu litanij. Zaradi zamude v
dvorani je mogel Korotan peti samo nekaj pesmi.
V cerkvi so bile prve klopi rezervirane za Korotan. Korotan je šel pa na kor. Tako je v cerkvi zijala praznina in ljudsko petje ni bilo tako ubrano, kot bi bilo lahko.
Napačno je bilo, da ni nikdo predstavil ljudstvu v cerkvi zbrane duhovščine in v dvorani predstavil posamezne skupine. Tako bi vsaj vedeli, kdo smo in odkod. Tako smo pa morali samo ugibati.
C. Mejač ni omenil Kregarje-vega govora v šolski dvorani. Govor je bil globok in tehten. Ne bi bilo napak, če bi ga Ameriška Domovina objavila v ce-
rih tako: Gospod general, nismo Vas nazivali le oče domobranstva, ker ste v tistih strašilih časih za nas res po očetovsko skrbeli; smo v sebi čutili, da ste nam še veliko več, oče nas vseh in zato smo Vas tako tudi imenovali! Tako spoštovanje in razpoloženje do Vas je popolnoma prevladalo vse drugo med nami.
Ko je novomeški udarni bataljon pregnal zadnje oddelke komunistov iz Suhe krajine v Belo krajino, ste nas sredi teh bojev obiskali v Soteski ob reki Krki v aprilu 1945. Vlažne so bile Vaše oči, ko ste meni in mojemu bratrancu osebno častitali, ko sva prejela odlikovanje za hrabrost, za katero sva bila predlagana že v oktobru 1943. Se ne spominjam, kaj ste nam govorili
je med nami domobranci zavladala žalost in zaskrbljenost. Ta naša žalost je gotovo bila večja kot v številni družini, kadar tej umrje oče, kajti domobranci smo popolnoma zaupali le Vam in v Vašo sposobnost, tega pa sedaj nismo več imeli. Zdelo se nam je neverjetno, nismo takoj verjeli, da je resnica. Malo tolažbe smo imeli v tem, ker je bil z na-bi zopet Vaš sin Vule, pod njegovim vodstvom smo dobili še zadnjo zmago, ko smo v Borovljah odprli slovenskim beguncem pot v svobodo. Več pa tudi Vaš sin Vule ni mogel storiti, ker se je podvrgel novemu vodstvu, poveljstvu in so nas potem razorožili in sramotno izdali takratni prekupčevalci narodov.
Ker smo Vas dobro poznali, smo si tudi predstavljali, koliko ste takrat trpeli tudi Vi, še posebno potem, ko ste zvedeli za našo tragiko, usodo Vaših sinov, nas slovenskih domobrancev. Tudi drugega razočaranja ste imeli dovolj, pa iz ljubezni in zvestobe do svojih domobrancev niste mislili na beg. Ko je konč-!no tudi Vas takratni svetovni (mešetar poslal v žrelo komuni-Ističnemu zmaju, ste tam 3 po-;nosom izpovedali svoje prepričanje in umrli za svoje ideale, kot so to že prej storili deset tisoči Vaših ljubljenih slovenskih , domobrancev.
j Hvala Vam naš oče, general iLeon Rupnik! Tako Vam kliče-'mo vsi, od komunističnega brata | pomorjeni domobranci, hvala j Vam, ker ste nas v tistih za Slovence najtežjih časih izobliko-jvali in utrdili v nepremagljivih idejah, za katere smo se skupno 'z Vami, strnjeni v enoto in ka-jmenito gmoto borili. Za Boga, ,narod’ in domovino! je bilo Vaše geslo v vodenju domobrancev v , boju za resnično svobodo slovenskega naroda, v boju za: , “Resnico”.
Ponosno smo se bojevali za te edino prave ideale, s pesmijo na ustih in z lahkim srcem smo odhajali v boje, ker smo bili prepričani, da je naš boj, boj proti j hudiču in ?ato Bogu po volji, 'Bogu vdano smo tudi prelili svo-jjo kri. Bog! Narod! Domovina! 'Ni nam žal, da smo za te ideale 1 morali pretrpeti z Vami vred prerano mučeniško smrt, kajti vemo, da smo tako skupno z Vami začrtali vsemu svetu edino pravo pot, po kateri bodo slej ko prej morali hoditi naši zanamci, ako bodo hoteli še kedaj živeti v resnični svobodi in rešiti svoje duše . . .
Hvala in slava Tebi, j unak slovenskega naroda!
Za pomorjene slov. domobrance S.M.
loti. Tako bodo imeli vsaj nekaj |v Vašem nagovoru, moral pa
od kongresa tudi tisti, ki so sedeli doma.
Še nekaj!
Ko smo napravili pred mašo Newyorcani obhod po Philadelphiji, smo imeli med seboj tudi tri brhka in zala newyorska dekleta v narodnih nošah. Kakšno pozornost so zbujale! Japonci, Kitajci, Indijci in bogve kdo vse so jih fotografirali. Zdaj ogledujejo njihove slike po vsem svetu! Tudi nekaj!
Teh par besed sem napisal v prvi vrsti, da se zahvalim tistim, ki so slovensko udeležbo organizirali, tistim, ki so na kon-
je biti ta Vaš nagovor zelo ganljiv, kajti spominjam se, da smo vsi navzoči domobranci imeli solzne oči!
Tedaj sem se tudi spomnil Vašega sina Vuleta, ki je ob ita-Ijanski kapitulaciji rešil gotove smrti okoli tisoč vaških stražarjev iz novomeške okolice, katere so komunisti hoteli zvabiti prav v ta kraj, v Sotesko, kjer so j imeli pripravljene zasede, da j nas tam uničijo, kot so to storili s turjaškimi borci. Vaš sin Vuk je pravočasno spoznal nevarnost in nas odpeljal na Zameško, kjer smo pod njegovim vodstvom v
Štirinajst mesecev,
13 operacij
CINCINNATI, O. — Chris Parrot je star 14 mesecev, vendar doslej še ni zapustil bolnišnice, kjer je prišel na svet. V j začetku junija 1975 se je ro-jdil s samo 20 cm črevesja, j medtem ko ga imajo normalni novorojenčki skoraj 3 metre.
Deček je bil že trinajstkrat na operacijski mizi. Za njegovo prihodnost so v skrbeh, ker ga morajo stalno hraniti v žilo, zaradi tega pa venomer prihaja do motenj v venah.
gresu sodelovali, in tistim,, ki so Protinapadu pognali v beg napase kongresa- samo udeležili in|dajočo komunistično vojsko in uživali, kar so jim drugi pripra- tako dobili prvo večjo zmago
vili (vključno kranjske klobase iz New Yorka). Vem drugim pa
dobili
nad komunisti... Gotovo smo Vas dolenjski domobranci še bolj
- lahko vam je žal, da niste bili 'ljubili tudi zato, ker smo v Va-
lued nami.
Dr. Zdravko Kalan
-----„0----
Lovljenje rib in plavanje vodita
šem sinu Vuletu videli tudi del Vaše sposobnosti. . .
Ko smo prvega maja gledali z Bloške planote, kako se vali komunistična vojska v smeri proti Trstu, in smo potem odšli WALLINGFORD, Pa. — Po- i proti Ljubljani, smo vedeli, da Vpraševanje tukajšnje Sindlin- 'smo na koncu. Seveda je tedaj ger & Co., ki se peča z ugotav- ! zavladala med nami negotovost, janjem zanimanja potrošnikov, Ko pa je tretjega maja prišla vodita letos v športnem udej- vest, da so Vam proti Vaši volji, stvovanju prebivalstva naše de- odvzeli poveljstvo domobrancev žele ribolov in plavanje.	in Vas razrešili vsake dolžnosti,
Čaj in pomanjkanje vitaminov
Ljudje, ki popijejo dnevno štiri do šest skodelic čaja, se izpostavljajo nevarnosti, da bod0 imeli težave zaradi pomanjkanja vitaminov.
O tem sta poročali na posvetu društev za eksperimentalno biologijo profesorici havajsko univerze Sandy Buhr in Doris Hilker.
Pri ljudeh, ki popijejo kvari čaja na dan, sta ugotovili, se že po tednu dni pokažejo znamenja pomanjkanja vitarm' na B-l:	pretirana utrujenost«
živčnost in pomanjkanje tek3-Vitamina je primanjkovalo, e®' prav so imeli ti ljudje sicer n-strežno prehrano. Tanin v čaj11 veže vitamin, od tod pomanjkanje, trdita raziskovalki.
Orohišnšce z lemonfskega hribska
!■ Marija se je ozrla na Savinjsko dolino.
L. 1453 je bil v Savinjski do-bni marca tako huda zima, da so ljudje umirali po cestah in je živina cepala po hlevih. To je za pomlad, nekaj nenavadnega, še prava zima ni bila prej tako strašna. Tedanji opat v Gornjem gradu Gaspar Pinter je povabil vse duhovnike okraja k procesiji 12. marca, naj pridejo s svojimi verniki v Gornji grad. Zbrala se je velika množica ljudi. V procesiji so sledili monštranci s sv. Rešnjim Telesom, ki jo je nosil opat, motili, klicali Marijo na pomoč in peli. Tri ure neznosnega trpljenja od mraza in ledene poti! Naposled so dospeli k cilju romala, h kapeli Matere božje v Kokarju. Malo ljudi je moglo v njo, drugi so s šklepetajočimi zobmi sledili sv. maši zunaj. In gtejte čudo! Ko je zvonček naznanil povzdigovanje in je duhovnik povzdignil sv. Hostijo, ■le od juga zapihal topel veter. ^res narod se je zgrudil na ko-tona in se glasno zahvaljeval Dariji. Ljudje so obljubili, da bodo še tisto leto pozidali Ma-riji v zahvalo lepo cerkev. Ob-tjubo so držali. (Iz “Marijine božje poti” p. Odila Hajnška.)
T “Včasih Bog piše ravno tudi s krivuljami.”
To je angleški pregovor, ki Pomeni v našem jeziku, da Bog tudi iz greha lahko napravi ne-
in tudi kot tak umrl. G. župnik
ZahvaSa MZA
Euclid, O. — Hvaležna dolž-)
ga je lepo pripravil na srečanje nost narekuje, da se vsem in vsa-z Bogom z vsemi sv. zakramen- (kemu zahvalimo za doprinos in ti. Kako vse drugačna bi bila pomoč, da je bil misijonski pik-smrt tega moža, ako bi bila Ur- |nik v nedeljo, 11. julija, tako us-ška zavrgla svojo vero! Da, res >pešen. Piknik je bil v pomoč je: Bog včasih piše ravno s kri- jSlovenskim misijonarjem in mi-
vuljami...
3. Srce Jezusovo, brezno vseh čednosti.
Kaj je dobrota? Trdna odločitev osrečevati druge. Dober človek ne išče sebe, izživlja se za druge ljudi. So še tudi danes, v teh časih materij alizma ljudje, ki pozabljajo nase in mislijo tem bolj, kako pomagati potrebnim. Dobroti in pravi ljubezni navadno sledi cela vrsta čednosti:	resničnost, poštenje,
pobožnost, dobrotljivost, velikodušnost, krotkost, čistost, uboštvo, ponižnost, modrost, vzdržnost, potrpežljivost, skromnost, zvestoba in vztrajnost. Vse te lepe čednosti bodo pognale, ako najdejo v srcu dobro zemljo, dobroto; Srce našega Zveličarja! je polno ljubezni in dobrote, zato je pa tudi polno vseh čednosti, kot smo jih našteli, je brezno vseh čednosti.
Zdaj pa malo razglabljajmo o teh stvareh, v kakih odnosih smo mi s čednostmi. Želimo biti čednostni, saj moramo postati taki, ako se želimo izogniti peklu. Nobeden od nas pa ne bo dosegel v kaki čednosti najvišje stopnje, ako ne bo v njegovem srcu kraljevala mati čed_
sijonarkam.
Kot vsako leto je tudi. letos prišel na piknik Father A. Wol-bang, C.M. da je opoldne opravil sv. mašo na Slovenski prista- prinesel za ta namen. Ne bom vi. Letos je somaševal Father ,navajal posameznih imen, ker bi Joseph Lekan, S.M., ki se vedno udeleži naših prireditev.
Opoldne je bilo med sv. mašo
r	i	*
šel med nas. Ker je ves čas de- mo katerih sedaj brezbrižno ho-Jen naraščaj v zakonih med tujci cientk. Na določena mesta je jževalo, niso bile pete litanije pri ‘dimo, ker se nam zdijo nepo-(in med mešanci, kjer je vsaj en nastavil elektrode, potem pa je kapelici, ampak smo jih peli kar‘membne, bodo v luči božjega zakonec tujec, je zmanjšal za- pacientkam naročil, naj si v mi-v dvorani. Petje je bilo res lepo ,vrednotenja dobile neprecenljivo skrbljujoči primanjkljaj rojstev slih predstavljajo vesele in ža-ubrano. Potem je nekaj srečnih | vrednost. In tudi nasprotno: to, |skoro za polovico. Vendar še lostne trenutke ter razloge,
'pri žrebanju dobilo dobitke, kdor .kar se nam zdi, da je “suho zla-pa pri tem ni imel sreče, pa je j to”, bo kakor smet. V božji “ban imel zavest, da je pripomogel k dobri stvari.
Več kot gmoten uspeh pa je vredno, ko vidimo toliko znanih obrazov, da je v nas še živo zanimanje za misijone. Naj bo Bog plačnik slehernemu, ki je kaj do-
pri tako obsežnem delu gotovo koga pozabil. Hvala pridnim delavkam v kuhinji, možem pri še kar sončno in vroče, ni ka-J točenju pijače, njim, ki so raz-zalo, da se bo vreme tako hitro . prodajali tikete, darovalkam pe-spremenilo. Imam vtis, da se biva, pomočnicam pri razdelje-j“zlato”. Vsem se za vaše sode-vediio eni in isti udeležujemo te,vanju dobitkov na srečelovu in lovanje najlepše zahvaljujem in sv. maše. Father Wolbang nam seveda vsem, ki ste darovali do-!prosim za vaše zanimanje in poje v lepem govoru predočil, kako bitke. Naj bo vsem Bog dober moč tudi za bodoče.
M. T.
ki” velja čisto drugačna valuta in čisto drugačna pravila poslovanja, namreč: “Kar daš, dobiš; kar obdržiš, izgubiš.” Ali z Jezusovimi besedami: “Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil.” Ko s to prispodobo ponazoru-jem doprinose, ki jih storimo za misijone, naj, nam še v bodoče ostaja zavest, da bodo naše večje ali manjše žrtve - listje - v nebeški valuti spremenjene v
Hitlerjeva cista rasa
in kraja ne morem ime- in v dušno dobro našega bližnjega. ,S to čednostjo lahko dosežemo vse druge čednosti. To je velike važnosti v duhovnem življenju in vendar je tako preprosto, to je, ni nam treba
kaj.zelo dobrega. Nekaj takega jnosti “ljubeča dobrota”, to je Se je zgodilo nekje v Ameriki. P°užiti se v delu za božjo slavo °seb kovati.
Urška (izmišljeno ime) je bi-vzgojena v dobri katoliški ^fužini. Obiskovala je katoliško osnovno in srednjo šolo. Do-kfo katoliško dekle! Saj je celo sanjarila, da bo postala sestra.
^avno en teden pred graduaci-jo je vzela noč. Pustila je pi-SlUo, naj je ne iščejo, ker bo ta-krat, ko bodo čitali njene vrsti-Ce> 'že na Havajih s svojim ženi-^0lla. Se bosta tam takoj poro-cda in jima potem nobena po-
kdja ne more do živega. Si lah-predstavljamo trpljenje nje-staršev in cele družine ... iako vzorno dekle in naredi kaj takega! Kje je zdaj vzgoja v katoliškem domu, katoliški šo-,1- Tako razočaranje! A Bog je rhel tudi v tem svoje namene sedaj uvidimo tembolj jasno,
smo vsi pri tej sveti daritvi plačnik!
združeni v eno: tisti, ki so naj Naj pridam tej zahvali še neko terenu in mi v zaledju, ki njim srbsko pripovedko o kmetu, ki pomagamo.	je v jesenski noči šel skozi gozd.
Po končani sv. maši so nam Pod nogami mu je šumelo listje, pridne delavke pripravile ko- Nenadoma je zaslišal glas, ki mu Kakšno važnost je polagal silo. Sreča-je bila, da je na tem je ukazal:1 “Naberi si čim več Hitler na čistost arijske rase, je prostoru tako obsežna dvorana, listja!” Kmet si je mislil: “Kaj znano. Svojemu kmetijskemu da nas dež ni oviral; če bi bili bom nabiral listje, čemu mi bo? ministru Dapreju je naročil, da zunaj, bi bili vsi mokri. Bali smo Listje je listje!” Glas je še bolj je izdelal načrt, kako bi po zma-se, da bo vreme zadržalo ljudi	odločno ukaz	ponovil. “Naj bo,	gi prečistili nemški narod. Pru-
in bodo zaradi dežja ostali doma.	da bo mir!”	— je zagodrnjal	ska veleposestva so nameravali
Kljub slabemu vremenu pa mo- kmet, pobral pest listja in ga preurediti v gojilniče čistokrvne rem reči, da udeležba ni bila stlačil v žep. Ko je prišel domov arijske človeške pasme. Glavna manjša kot prejšnja leta. Saj je se mu je zdelo, da postaja žepjnaloga pri tem bi pripadla nem-vsem udeležencem streha nudila nekam težak. “Kaj je s tem list-iškim letalcem, ki so bili posebno zavetje pred neurjem. Pri vseh jem?” se je kmet čudil in priž- uspešni v zračnih bojih s sovraž-smo opažali veselo razpoloženje,	gal luč. Potegnil je listje iz žepa miki.
razgovor in smeh, ko so ljudje	in pri luči vidtel, da listje ni bilo :	z	izgubljeno zmago	so	pro-
pri mizah sedeli. Kolikor verp,	več- listje, ampak - suho zlato, j padli	načrti o čisti nemški	rasi.
da je vse, kar so pripravili za	“O jaz norec!” se je kmet udaril j^aj	rekei Hitler, ko	bi vedel,
piknik, bilo razprodano.	po glavi. Zakaj nisem poslušal j^ako so se po vojni mešala nem-
Med oddaljenimi se je tudi tistega glasu in nisem nabral več g^a dekleta z ameriškimi črnci letos, kot vsako leto, udeležil Ustja? Sedaj bi lahko bil bogat. jn z (jrugjmi zmagovalci nearij-piknika prejšnji kaplan pri Ma- j Take dogodbice se godijo sa- ske rase? In kaj sedaj, ko tujci riji Vnebovzeti, Father dr. Pa- mo v pravljicah, boste rekli. Ni dejansko rešujejo Nemčijo pred vel Krajnik, sedaj župnik fare res! Če prebiramo sveto pismo, propadom zaradi odpora Nem-sv. Cirila in Metoda v Lorainu, moremo doumeti, da nam Bog cev proti otrokom? razmišljati	o	tisočih	stvareh	‘ Ohio. Z njim je prišlo še nekaj	pripravlja še veliko večja preše-; Nemške statistike kažejo, da
kaj	naj	zdaj ukrGnGmo, kaj	po~	^drugih udGlGZGnk iz Loraina.	nscGnja, kot	^a jg doživel ta	število porok med Nemci iz leta
— Narodni gozdovi v ZDA vsega skupaj obsegajo okoli 200 milijonov a-119.000 otrok nenemškiK staršev, krov površine.
To pomeni, da je bil vsak šesti -------------------------
novorojenček (ali 17%) tujega	.um	• i
porekla. Pri večini teh otrok	Memorials
(namreč 38%) je bil vsaj eden tiraSKa kafiUlOSeska ODn od staršev Turek. Naj večji de- EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-lež nenemških novorojenčkov so NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV zabeležili v Zapadnem Berlinu ^125 Waterloo Rd.	m-ttl?
in v Baden-Wuertembergu, med------------------------------
tem ko je prišla pokrajina Sch- M Al I OGLASI
leswig-Holstein pri rojstvu tujih _~	______________
otrok na zadnje mesto.	1
ST. CLAIR AREA
Four family frame for sale, 4
1.	" Če moreš, dihaj podnevi in garages, needs repair. Call 486-
ponoči le svež zrak.	0255!
2.	Gibaj se vsak dan na pro-!	(27 avg. 2.3. sep.)
stem, s hojo ali z delom.	j	FOIl RENT
3.	Jej in pij zmerno in pre- 2bedroom upstairs of double,
prosto. Pij vodo, mleko, jej sa- Garage. 20441 Lake Shore Blvd. dje, izogibaj se alkohola.	Euclid. $175 a month. 481-4258
4.	Umivaj se vsak dan s hla- !after 6 pni
dno ne s toplo vodo.	(132)
5.	Ne nosi ne prelahke ne pre- ------------------------------
težke obleke.	V NAJEM ODDAJO
6.	Opravljaj redno svoje dolo- Štiri sobe oddajo v pritličju na
čeno delo.	j 1142 E. 66 St. z garažo. Kličite
7.	Živi v suhem, prostornem! 531-6640.
tem — samo eno! Jezus je rekel Marti, da je le eno potrebno. Ko beremo knjige, da bi našli v njih, kako priti do te čednosti, ali do druge ali tretje, saj nam jih manjka cel ducat, a vse so potrebne... treba je iztrebiti grešne navade, mišljenje itd. Posledica je, da obupamo in ne vemo, kje začeti... In to je kar hoče hudoba doseči. Ako mu uspe, da razdelimo svoje prizadevanje na več stvari istočasno, namesto da bi posvetili svoje dušne sile samo enemu, je zmaga njegova. Dobil je najvažnejšo bitko. Eno in samo eno je potrebno — to je mati vseh čednosti in sovražnica vse budobi-
a “'božja pota niso naša pota”.
Gče in mati je nista zavrgla. rska je vse razložila, kako je . pUŠlo do njenega bega od do. pe m 'Pregreh, ki vse prežene iz
^ Seznanila se je z vojakom, iarca- .To Prava ]jubezen do ki Je prišel na dopust s Hava- ;Boša’ kl se ka'ze v sovraštvu do Vnela se je ljubezen. Ve-	greha’ V ljubezni in od’
dela je, da bi ji starši branili po- ,locnem sklePu- delati in žrtvo-r°ko s tujcem, ki ga pozna šele !ati. se ,v delu za_Bo£a in zveli-bekaj Jni. Niti najboljši prija-
'djici v šoli ni zaupala svoje Ute ljubezni. Kaj jo je briga-a dipiQma High School. Sledila je srcu, ne pameti. Njen izvo-IShi je vse preskrbel za beg z . talom, čakal jo je na dogovor-vj^ern mestu in vse “jima je j 0 Po sreči”. Po preteku enega e a se je Urška vrnila z možem °hiov na obisk, ko je imel ta a°PUst.
Co^ž je oboževal svojo ženi-.	^ dosegla je, da se je začel
^Pirnati za njeno vero. Bil je fezverec. Katoliški duhovnik r u Je razlagal resnice naše ve-. *o ko je bil dovolj poučen, k® Prejel sv. krst in še druge za-j,1 aaiente, seveda sta se tudi po-j^Ula pred duhovnikom, šk Vse popravljeno
To
Zdaj in Urile bila popolnoma srečna, k srečo je povečal prihod krep-j^e§a sinčka. In sta zopet letela staršem, da se tudi ona raz-6s&lita vnučka.
hi^5ed ^ meseci je bil mož od-jj SceP iz službe. Zapustila sta aVaje in prišla v rodno mesto. a je pridno z ljubeznijo a na raku bolnemu možu. ne’ko je trpel in umrl pred v ba,i tedni. Urški in družini je ^Uko tolažbo zavest, da je
Čanje bližnjega. Prava ljubezen do Boga je polna gorečnosti za božjo slavo in dušno dobro sočloveka — med tem, ko se tako imenovani “pobožni” ljudje veliko bolj zanimajo za svoje interese, svoje potrebe. Denarne zadeve imajo prvo častno mesto; časti in slavi posvetijo mnogo misli; fina zunanjost in prizadevanje za njo vzame jim mnogo časa; težko delo in dolžnost so neprijetne itd. Navedli smo samo nekaj primerov, kar nas oddaljuje od prave ljubezni do Boga, da ne moremo doseči tudi drugih čednosti. Ljubezen do Boga bomo dosegli, ako ne iščemo sebe, ako se bojujemo proti samoljubju in sebičnosti.
s. M. Lavoslava
Tudi Father Victor Tomc je pri- kmet iz pripoveoke. Stvari, mi- y leto pada, istočasro pa naraščajo poroke med tujci ali Nem-Jci in tujci. Pri devetih odstotkih vseh parov, ki so se poročili v jletu 1974, je bil vsaj eden od ; novoporočencev tujec.
Uradniki Zvezine statistike v ’Wiesbadenu so opazili, da se sklene posebno veliko porok med tujci ali med enim tujcem 'in enim domačinom v Hambur-!gu, v Hessenu, v Baden-Wuer-tembergu in v Zapadnem Berli-!nu. V poročni statistiki “mešan-I cev” stoje poroke med enim j tujcem in eno Nemko na prvem ! mestu.
! Pri nemških dekletih imajo j Italijani s kvoto preko 15 odstot-!kov med svojimi inozemskimi tekmeci največ upanja na uspeh. Tudi Amerikanci, Avstrijci, Jugoslovani in Nizozemci so dobro-Idošli. (Predsednica nemškega [Reichstaga je poročena z Jugoslovanom). Nemški fantje si pa i poiščejo svoj neveste najraje med Jugoslovankami. Za njimi šele pridejo na vrsto neveste iz Avstrije, Nizozemske in Francije.
Samo velikim družinam “Au-slaenderjev” se imajo Nemci zahvaliti, da se število rojstev in smrti približno ujemata. Števi-
in zračnem stanovanju.
8. Po delu ne išči razburljivih zabav. Ure odmora in počitka naj pripadajo tvoji družini.
Zemlja naprodaj
Na Igu pri ljubljani je napro-
9.	Ponoči spi, noč je določena jdai zendj3- Kličite tel. o81-17G6
za spanje.	— Annette Keserich, 1098 E. 66
10.	Glej, da bo tvoje življenje Cleveland, Ohio 44103.
bogato na dobrih delih.
IZ ŽIVALSKEGA VRTA — Gorila Tunuka v Bronx živalskem vrtu s svojim novorojenim mladičem. V zadnjih letih je imela 4 mlade, same samce.
V**1
KIJ IN KJE
Zapuščina Agathe Christie, znane angleške pisateljice detektivskih zgodb in odrskih del, je bila razmeroma zelo majhna, ka-1 kih 190.000 dolarjev. Že pred! mnogimi leti je pisateljica raz- ' delila in podarila svoje dohodke ^ in avtorske pravice. Njene knji- ’ ge so prevedene v 28 jezikov, I celotna naklada pa je dosegla milijonov izvodov. Po več živel kot dober katoličan -njenih knjigah so posneli filme. I
NOVE VRSTE'SMUČARSKI.SKOK.— Vodni smučarji si privoščijo razne vrste igre. (Va sliki vidimo^stegna TeTanC^vodnih'-smUcar^h j: Cypress''Gardens, Fla.
vedno se je rodilo v Nemčiji v kaj jih popada bes. letu 1974 preko 101. tisoč manj j Po risbi, ki jo je izdelal in-otrok kot je umrlo starih ljudi, strument, je profesor takoj ločil Brez pomoči tujih očetov in pacientke, ki jih mučijo depre-mater bi se povzpel ta primanj-!sije. Šest različnih čustev — kljaj otrok na preko 200.000.'sreče, žalosti, jeze, strahu, pre-Ker je bilo v nemških klinikah senečen j a in studa — ni mogoče rojenih približno 99.000 dojene- vselej brati s prostimi očmi z kov z vsaj enim od staršev obraza, ker so reakcije včasih “Auslaenderjem”, se je znižal ta prenagle, instrument pa lahko primanjkljaj za polovico. Ven- loči normalno stanje od bole-dar niti otroci tujcev niso mogli zenskega, ki zahteva klinično dosedanjega primanjkljaja pre- zdravljenje.
prečiti.	------o-------
V Zapadni Nemčiji je bilo rojenih leta 1974
Da boš dolgo živel
Neki pariški zdravnik je ne-, davno dal deset “staromodnih”, zdravniških nasvetov za dolgo življenje::
FOR RENT
2 rooms and bath, down, private entrance for one person, off street parking, not furnished, at E. 68 St. Call 731-9431.
(132)
-(132)
Elektroni merijo čustva
Ljudje po navadi vedo, kdaj so srečni, kadar pa niso, lahko po želji tudi prikrijejo svoja čustva.
Psihiatri si hočejo zagotoviti, da jim bodo bolniki govorili resnico. V ta namen imajo zdaj instrument, ki ob dotiku mišic na obrazu registrira 'celo tisto najbolj prikrito stanje, ki ga s prostimi očmi ni mogoče videti.
Profesor Schwartz s harvardske univerze je z elektromiogra-fom (EMG) odkril spremembe nn obraznih mišicah 24 pa-
-(133)
V NAJEM ODDAJO
Pet lepih, čistih sob oddajo zgoraj, brez živali. Kličite 481-2380!
(131)
FOR RENT
6 rooms, adults only, newly decorated, separate basement, on 1133 E. 71 St. 4 to 5 o’clock only.
-(131)
Help wanted Male or Female
Help Wanted SUPERINTENDENT
Wonderful opportunity for full time working couple. 25 housing unit. Must have knowledge of all around maintenance.
Call 831-3177
(131)
1. Carbon monoxide gas, a deadly killer —
A.	Smells bad.
B.	Makes your eyes water.
C.	Is odorless.
?. You are trying to light the oven of your gas gas range, and the match goes out too soon.
A.	Should you try it again immediately with a second match?
B.	Should you turn off the gas, wait a minute, light a second match and slowly turn the gas back on?
—ANSWERS—
ssuoiejoqE-j sraiu/vuapun Aq aojAjas Ajajes oiiqnd
B se papjAOJj
•ajnjxim awsoidxa aij} Mopq j|2 ujooj qp.M papt] -!P aq 0} |B!4 jsjij aqj Suunp padeosa qaiqw se3 paiun'qun aqi'sMonB ‘40 paium se§ eig IIP Ae|ap ainuiui aqj. -3 7 ■uogeuip
-Jooa tnoA page jo quaiu'aSpnf jno£ pojsip ueo pue ‘Sugejmi -uou 'ssa|io|03 osje sf H U T
Help wanted male or female AUTO TRAVEL COUNSELOR
General office. AAA Call 579-6091 for interview
(132)
Help Wanted Male
DELO DOBI
v avto delavnici. Govorimo slovensko.
CITY AUTO FRAME 10721 Broadway	G41-4998
(131)
Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
HIGH SCHOOL BOY
For cleanup, painting and light maintenance in neighborhood manufacturing plant. Should be available for work from 3 to 7 p.m. plus Saturdays. 361-6263.
(132);
Ženska pomoč
Žensko za pomoč starejši ženi, da ostane čez noč, ji kuha in ji pomaga pri oblačenju, nobenega ; čiščenja. Kličite po 6. zvečer 481-0400.
i	(134).

iJanez Jalen:
V1H
Tretja knjiga
ZOREČE PŠENICE
BC»o<apoi3gg>ggogcgoqqcqgggeg»oooGH^
“Tiho, baba!” Presukani je stisnjeno pestjo nameril svoji ženi.
“Nič se ne naraščaj!” Košata je hotela Lisjaka še bolj spodbosti: “Če bi se Ostrorogovci in
s glavka hitela šepetati drug drugemu. Imena sta si dokaj pove-
dati. Pod njima pri studencu je počasi žuborel tartek curek vode v podstavljeni vrč. Na nebu je ugašala zarja. Na Veliko jezero
Tufovci spopadli, prav gotovo i je pa legala tema.
ne zamahneš, ne rečem, ravno po črnoglavka je morala oditi
očetu.' Niti komu izmed bratov nazaj na kolišče. Opreznemu se
bi ne upal razklati glave.
“Kdo to pravi?”
“No. Kadar to storiš, si pri priči smeš vzeti črnoglavko.” “Bomo videli.” Lisjak je kar pihal od jeze. Niti vedel ni, kdaj je spustil Črnoglavkino roko.
Kakor bi bila ves čas čakala samo pravega trenutka, kdaj od-podi lepo mladenko izpred oči svojega moža, je Pisana Tulpa z vso močjo sunila črnoglavko v hrbet in se zadrla: “Kaj še stojiš tu, štor! Takoj se mi poberi! Mar misliš, da bom jaz vozila pitno vodo od studenca?”
Tulpa črnoglavki ni mogla bolj ustreči, kakor ji je. Je bila lončarica, edina izmed vseh na kolišču, že prej skozi lino v koči spazila v leščevju na Plešivci
pa nikamor ni mudilo. Najrajši bi ostal kar na Plešivci in noč in dan bedel nad Zvesto. Pa kaj, ko je Ostrorogi Jelen že kar gotovo težko čakal, da mu pride poročat o črnolasih vzhodnjakih. Saj bo komaj hotel verjeti, kako jim Turovci lezejo v čreva. Dre-kobrbci!
PRAZNO OBZIDJE
Zorela so žita. Kolišče Ostro-rogovcev je imelo dosti opraviti s setvijo. Ženske kar vse in še dokaj moških. Drugi pa so dan za dnevom hodili na lov in do-našali obilno plena, da žanjcem in žanjicam ni manjkalo mesa. Zdelo se je, kakor da se bojev-
Tudi je bilo Ostrorogi Jelen pre-slovito ime. Kaj bi mu jemali na J | siva leta ostrino. Saj še ni opešal.
Kolišče pod Rožnim, hribom je zgodaj zahrumelo., Z njim vred so se to jutro razživeli tudi najbližji sosedje, črnolasi vzhodnjaki. Le kaj namerjajo?
Ostrorogovci so se razšli po vsakdanjih opravkih. Nad Velikim jezerom so se preletavali ptiči, v jatah in posamič. Raz Brdo, od vzbokle planjave zrele pšenice, se je razlegla pesem mladcev in mladenk. Iz izliva Reke je pa priveslala mogočna Argo. Nekako teže natovorjena se je zdela danes kakor druge-krati.
Ostrorogi je sedel pred svojo veliko kočo pod rogovjem orjaškega jelena. Poleg njega je na tleh čepela Bela Ovca in povezovala v snopiče zelišča za vrače-nje. Nanosili so jih ji bili od vseh strani. Sama ni več zmogla daljšega pota.
(Dalje prihodnjič)
niki Ostrorogega Jelena za vz-
-j---- . ------„ -	hodnjake kar nič več ali pa zelo
Opreznega Srnjaka. Da se čim-|mai0 menijo, čeprav so kdaj pa prej snide z njim, se za udarec j	ge vedno premenjavali z
njimi uplenjeno divjajd.
niti zmenila ni. Naglo je odhitela po vrče, stekla navzdol k vodi, odrinila drevak in odve-slala proti trdini. Košate in Pisane in Presukanega, ki so se molče in v jezi razhajali, niti pogledala ni več.
Črnoglavka je pristala pod studencem. Mimogrede je podstavila vrč pod curek in že stekla po rebri navzgor proti iešče-vju. Kar nič se ni bala. Zemljo je zagrinjal že mrak in s kolišča niso mogli več razločiti, kaj počne na trdini..
Srnjak je že dolgo ždel prav Ha robu grmovja. Stiskal je pesti in zobe in se sam sebi zdel
podoben privezanemu psu, tako nagnusna.
Otroci so se golobradih črno-lascev naravnost izogibali. Kaj bi se jih ne! Radovednost so bili že davno napasli. Tujci jih niso nikoli prijazno gledali. Nazadnje so pa še zvedeli, da je čarovnica Medeja umorila in razsekala svojega lastnega bratca. Hov! In pa — Po jasah so zorele rdeče jagode, po goščavah pa črne borovnice. Juh! Mar so bili otrokom polizanci in tiste vlačugarice s kolišča Turovcev. Črno si barvajo obrvi, lepotičijo si obraz in ustnico imajo rdeče, kakor bi izpijale otrokom kri. Kuzle! Nobena krastača ni tako
WASHINGTON, D.C. — Delavski dan je zakonit praznik v
naši deželi od leta 1894 na melju posebnega zakona.
V blag spomin
16. OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE SOPROGE IN DOBRE MATERE
na kratko in na tesno, da niti zalajati ne more. Sedaj ni utegnil s pivkanjem opozoriti črnoglavke nase. Kar poklical je mladenko:
“Zvesta!”
“Hoj!” •
Lepa lončarica Turovcev je smuknila v grmovje. Oprezni jo je stisnil k sebi, kakor bi se še vedno bal zanjo.
“Si le spet pri meni.”
“Sem. Pa ni dosti manjkalo, da bi se nikoli več ne videla. Trdno sem bila odločena, da zabodem Triandra ali pa Lisjaka. Kogar koli. Potem pa še sebe.”
__5 J
“Kdaj postanem tvoja?” “Brez tebe se ne vrnem k Dravi. Kar zanesi se name.” “Prav!”
Po rokah in obrazih začrnela od borovnic, se je mladež od jutra do večera mudila na trdini, si pekla gobe, zdaj pa zdaj tudi kakega ptiča ali v ilovico zagne-tenega ježa, zvečer pa prinesla na kolišče polne tobolce jagod in borovnic, da so tudi odrasli imeli vse počrnele zobe in so ženske jagodičje sušile še za zimo. Se res kar nihče ni utegnil kaj prida ukvarjati s tujci v kam-nitni ogradi pod Strmim hribom Ljubljanski magistrat stoji dandanes nekako tam — Vsi so se zanašali na sivoglavega Ostrorogega Jelena. Bo že ukrenil, da bo prav. Najbolj je bila preverjena o glavarjevi preskušeni modrosti Bela Ovca. Vračilja mu je hotela celo spremeniti ime v Belega Medveda. Pa gospodar
Kakor bi ščebetalo v leščevju ni hotel privoliti. Se je še vedno na Plešivci dvoje ptičev, samec | zanašal na kosti belega bobra, in samička, sta Srnjak in Črno- ki že o pravem času spregovore.
j VSE PO UVOŽENIH TIRIH — Mrs. Rosalyn Carter in njena hčerka Ann na nakupovalni vožnji v Plains, Ga. Za-enkrat še vse po starih, uvoženih poteh
•	Potovanja skupinska in poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevedi Davčne prijave
N. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
Terezije Pistotnik
ki je odšla od nas dne 5. septembra 1960.
16 let je že minilo, odkar si zapustila nas. Kako žalostni smo vsi, ko Tebe več med nami ni.
Draga soproga in mati, počivaj v miru!
Žalujoči ostali:
JOHN — soprog
S1NOVL, HČERE, ZETJE, SNAHE, VNUKI in VNUKINJE TER DRUGO SORODSTVO Bedford, O. 2. sept. 1976.
Delavski dan
te-
V BLAG SPOMIN
TRETJE ŽALOSTNE OBLETNICE ODKAR SE JE ZA VEDNO LOČIL OD NAS SRČNO DOBRI MOŽ, SKRBNI OČE
MATI MODIC
umrl 2. septembra 1973
Hladna zemlja Te pokriva, a na Te mislimo vsak čas. Rešen si skrbi in trpljenja. Tvoje srce sladko spi.,
Tvoji žalujoči:
Pepca, soproga Stanley, Mike, sinova šest vnukov Lojze, brat.
Cleveland, Ohio 2. sept. 1976.
NOVO OB STAREM — Na visokem Severu je nekdaj bila naj zanesljivejša zveza s pasjo vprego. Postopno jo izrivajo razne vrste motornih vozil, na večje razdalje letala. Tele. jonske zveze posreduje v novem času satelit preko posebnih anten. Na sliki vidimo tako anteno del sistema RCA Alaska Communications, Inc., v Noorviku. Psa se za novost ne menita.
R&D SAUSAGE COMPANY
15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110
PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE
Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST.	692-1832
.... •	• ‘V.. V 'V ’	.
SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK — Keith Moon je- zmagal na tekmovanju škotske ------
glasbe. V zmagoviti skupini nastopa kot bob rigr. flf g sliki ga vidftno, ko s težkim kladivom razbija pročelje orgel, ki so jih rabili v rocky filmu - “Tommy”. K temu .zaključnemu slavju ga je povabila radio postaja Glasgow.
“rock”
NO VICE- * »sega sveta
NO VICE- ki jih poirebujele
NOVICE- ki jih dobite ie sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /

PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMSO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinafc v Mio
Ameriška Domovina
Povejfe lo sosedu, ki že ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dela
ae priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!

TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE