i01 t**" jeli in iko v PRO TA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Jssaed dally except Sandnys end H olideys -VEABX. •t Chicago, IllinoU. un.i.i «»♦. POCt^tCflM Um Act «f CflDirM* •! Marckl. U7». chicago, ill., sobota 4. avgusta (august) 1917 stev.-number 162. ved za izvoz Boj med trgovsko Vprašanje prohi- Splošna stavka L Mednarodni kapi liga uklonita levtrake. .fltŠKiTlACB SPOEAZUM JjjlERI&KO VLADO lu ponuja ladje v zameno u živila. ^ton, D. C. - Predsed-politiko prepovedi B aa živilu iu drugo blago, /r , Johni občutijo v nevtralnih ki meje ol> Nemčijo. ikaišČe prva sporazum mini državami, da dobi produkte i/. Združenih Norveška obljubil je, dn lic Uvažala drugega v Nemčijo »v« j«1 prepričana, Združene državo imeti ne plovejo skozi nevarni kje pripravljena dati mi Mago 80,000 tonaže za trans-peij<» pomožnih .sredstev' za o, ee Združene države dovo-iHolandski žlvils, ki jih potresoma. tka vlada je izdaliTvprepo-izvažanje medenine, svin -[Wtn, nikla in drugih kovin, kri ji v kratkem slede druge tralne dežele z enako prepove- DRILCIH NIMAJO SLEDI. Mont. — Tukaj sta dve tiji miličnrjev, dn preprečita rte, ki se lahko dogode, ker je little umorjen ua stra -ten način. in šerif izjavljata, d:* H aledi t) morilerh, ki ko lin-l L«f t Ih, kar s«* t i (V njih spozna- JilliDin Sullivan, advokat uni [••vuiskih rudniških delavcev, 'I. <1» pozna pet linčnrskih "K oblasti mu pa nočejo je porota izrekla, da ni kriva. Trgovska zbornica naznanijo slcozi svoje trobilo — di • Htriktwga javnega tožitelj« Chas. M. Fic-kerta, da ne sprejme porot-njškegu pravoreka kot dokaz, da je prosta. iPittkert pravi, da jo posadi zopet in zopet na zatožno klop, in če je treba, pojde pred porotnike «e-deni'krat. Po njegovi teoriji je .lahko oproščena šestkrat, sedmič se pa lahko posreči, da bo obsojena in obešena. Iz te teorije jaano sledi, da gre za boj ured trgovsko zbornico in delavstvom. Delavske unije plačujejo ogromne troške za obrambo, trgovWka zbornica pa za javnega tožit olja iz nklad'a, v katerega je nabrala $1,000,000. Vsaka obrav -nava stane delavce mnogo denarja in državni pravdnik hoče s ponovnim« obravnavami popolnoma osušiti obrambni sklad. 'Velelkapitalistični /interesi vseeno za'btevajo glavo Tom Mooneyja, četudi je Oxman razkrinkan kot krivoprisežnik. Izjava Ounha, uanie«tni.ka javnega tožitelja, "če bi tudi vedel, da je vsak« priča prisegla po krivem, ki je tpriČaJa proti Mooneyju, tedaj ne ganem « prstom, dta dobi Mooney novo obravnavo," gre sedaj od delavca do delavca na pacifični obali. Ta izjava odkriva v jasni luči namene trgovske zbornice in javni tožitelj se ne briga, če so vsi krivo-prisežniki, ki so pru'nli proti Mooneyju. Kljub temu, da so obtožili priče, ki so pričale po krivem proti Billingsu, nima Billings najmanjšega izgleda, da pride iz ječe, ker so krivoprisežnike odkrili šele po njegovi obsodbi. Ko se je obravnava proti Reni Moone.vjevi nagibala h koncu, so spoznali, da ne bo obsojena. Hitro so ukilicnli veleporoto, da je obtožila Aleksandra Berkmana. nerkman je anarhist in vsa obtožim nima drugega namena, 1«>t nasuti javnosti pe«ka, da so vodje strokovnegn delavskega gibanja v San FVaikciscu tudi anarhisti. Javni tožitelj naznanja, da pride Berk ni an ali Israel Weinberg kiinii I u pred porotnike. Zadnji je član eksekutive šoferjev, ki vrtzi-jo avtoomnihiMie in član organiza-(rje tesarjev. Njega so stlačili v a-fero, ker je odklonil nagrado, ki tnn jo je ponudil železniški deted-tiv Swnnsen, če pomaga z njegovo izpovedjo obsoditi Mooneyja. biclje zopet odloženo? RAZPRAVLJATI HOČEJO O NJEM SE LE V JESENI. ., Ljudstvo nestrpno čaka na rešitev živilske predloge. W. W. visi na niti. Waahington, D. 0. — Prohi bi -cionisti so prepričani, da bi bila Bheppardova piohrbicionistična rezolucija sprejeta tudi v zb<»rni. ci, vendar pa pra vi jo," (da jf bolj IMMiietno počakati z njo do pri-hodnjega zasedanja. Demokratična • stranka ovira najbolj Shcppardovo rezolucijo, ki je bila nprejeta v senatu. De-mokratje so namreč .na zborovanju svoje frakcije sklenili, da se ne pečajo z drugimi zatkoni kot « tistimi, ki so potrebni za vojno. Voditelji demokratične .večine iz-javljajo, da ne morejo storiti nič v prilog glasovanja o pmhihicio-niftki rezoluciji. Kongresnik K. J. WeM>, vodja prohibicionistov, pravi, da ne M bHo pametno zdaj glasovati o rezoluciji. Kongresnik Harrison iz Misnis-srppija, prohibicionwt, meni, do je nemogoče zdaj glasovati o rezoluciji, ker je konferenca demokratične frakcije sklenila, da hc ne bavi z drugimi kot z vojnimi predlogi. Tako stoji vprašanje prolhibici-je zopet tam, kjer je bilo. Gospodje v kongresu zapravljajo zlati čas z vprašanjem, kaj sme Ijnd -stvo piti, medtem ko ljudstvo nestrpno -Čaka na rešitev živilske predloge, ki je zanj velike važnosti. STRAftNI DOŽIVLJAJI NA OOEANSKEM OTOKU it r: - Trs i STAVKA NA 2AOAH AE TRAJA. Hoquiam, Waah. — Na žagah in v šiimah stavka okoli 8,000 delavcev, stavkokazev je pa 500, od katerih večina dela na žagah. Delo počiva v šunvaavkih taborih, na žagah so prenehali rezati Im. Delavci so prepričani, da »ma-gajo. Taboriščni preddelavei ao odšli v mesta »n prigovarjajo štrajkar-jeni, naj se vrnejo na delo. Delavci j trn odgovarjajo, da «e rwii vrnejo na delo, če priznajo osemurni delavnik itt. jim ne bo odtrgana mezda. ^L® Na žagi v flraya Harl»orju dela knP"je jeiklene plo. » obratovati žag ei.^'^i0!1 tr. J Štrajkarji ao organizirali |H»se J^r M- pripravlja, da (m». P«ajHike i»dj< v trama I-,Hovl" * vladno slu/bo, bo ves iy.voy. pod > Ari* * "Mlal irntrnkcije. jekla v zavez* '',f ii^ služi vojnim l , * -'"r r« ir-i w»irajnarji ao wriganK M, . JH i,,,M JafK>nsk*ilb<»n odbor, ki pazila tihotapce j^j <"fmtišlci službi, prodajalce VpKi* HO stavkarji treani, tihotap<'i pa prckJ in ja jo voditelje sta^e. | Mexico City, Max. — AirferWka topničarka je rešila z (doka Cli-perton, koravdxke sestavine, U mehiških žen in otrok, katere je čakala tam gotova smrt. Oto>k je oddaljen 650 .milj od mehiškega obrežja in rešeni pripovedujejo strahovite zgodbe o doživljajih na otoku. Američane. To se zgodilo, ko je živež že pošel. Zapovednrk ameri-škc ladje je ponudil pomoč tudi Mehikancem, ki so jo pa odklonili, češ, da se kmalu vrne ladja s potrebščinami. Udja ni seveda nikdar prišla. Ko so pošle živilske zaloge, ko bili kolonisti primorani živeti o ribah in jajcih ptic, ki *o gnezdile na otoku. Pojavil se je škorbut in več kot polovica kolonistov jc u-mrla. V letu 1915 je skušal kspitan Arnaud s tremi mornarji in v Čolnu doseči ladjo, ki *e je pok s zala na obzorju. Čoln se je pre kurnil in vsi so tftonila. SPLOftNA 8TAVKA UOROŽA POUSKI PRIDELEK NA ZAPADU t o izjavi Haywooda zaatavka 260 tiaoč članov, če na bo dovo -ljen povratek v Arizono. < hicago, III. — NV ilia m D. Hay-v»hk1, finančni tajnik I. W. W„ e izjavil, d« bo poklUanih 250,(MM) Maveev na štrajk, če ue tlo vol i o izgnancem se vrniti v Arizono. Haywood je dejal: "Bil sem pr kri I j en braojaviti tredaedniku Wilsoivu, da bo pro. [lašen splošen štrajk v srednjenu apadu, če ne vrnejo mož iz Arizo-te k njih prijateljem in družinam, e vsi člani in tisti, ki siiupatizi-a jo z njimi, prenehajo z delom, io počivalo 250,000 mož. Do aedaj e nisem dobil migovora iz Wash-ii^tona." j ve pride do atavke sedaj, tedaj io izguba na (Milj^kem pridelku v ednjem zapadu ogrour.ua, govo-vodje I. W. W. Prenehali bodo z delom tudi v rudniških distriktih v Micliigann in .Minnesoti. : ( Biabee, Aris. — Serif o vi «lcpu-"ji so brez pravega oblastvenega [ovoljenja eskortirali Kred II oora, ki je prišel iz lx»s Angele-in je advokat I. W. W. iz me-Pripeljali ao ga pred "Ligo ijalnoiiti" in ga izpraševali, po j je prišel v mesto. Povedal je iko, da je zagovornik 12(H) iz* ancev. Na to so ga odvedli šerifov! y*lal izjavo, da je šel k županu Bisbeeja a piami od guvernerju ('aampbella in šerifa okraja 4'o-chise. Moore je dejal, da mu je lokalni odbor rekel, ki gospodari v mestu, odkar so bili rudarji in biznisma-ni deportirani iz Bisbeeja, ^ ^ r ' NJE AMERIŠKIH CET jr V KANADI IleaiMaa y Krhsha «sl|»eljsli v zapor Chicago, IU. - Howard (,roM, |HU|Dg||BUROOV NEČAK V predalnik "Li«t za spbišno %o - WOTI STRICU vezanje", je podal 4z*vo, V v kateri priporoča, da vihajo ^ ^ u meriike čete tudi v kanadskih vo-, F ra.nr.. Hehliek Mi VREME. '•aeiflku. VINBRA "JT" Danea lepo vreme in malo aor- O. C. — Druiro kejše kot v petek; lahki severni IHl ' m vetrovi ^ apremene v južne >t | dne 15 Soločni vzh.»d ob i M a. m ; [solnčni zahod ob 7 iN p. »«• talisti delajo za mir. 8TRAH JIH JE PRED SOOIA-ALIZMOM IN LJUDSTVOM. Ravno radi iatoga vzroka tudi kle-rikaloi podpirajo mirovno gibanje. London, JI. a v g. — "The New Kurope," londonski tednik, ki je z ozirom na svoja poročila zelo informiran list, piše, da so začeli finančniki in veliki kapitalisti na Angleškem, v Franciji, Nemčiji iu na Španskem delati za mir, kersf boje, da je revolucija po vsi Kvropi neizogibna in za njo jc soci ulizem, ako se vojna še zavleče. Dalje piše omenjeni list, da i* ravno te«a vzroka agitira za mir tudi katoliška cerkev, ki imu svoje politične veljake v vseli drža-vali. Cerkev se boji revolucije. To je razlog, da je Mutija Nrzlierger, vodja nemških klerikalcev, zelo navdušen zn mir tudi brez nuck-idj, ako ui drugače, snmo da se obdrži stari sistem monarhij In kapitalizma, v katerem ima cerkev svoje zatočišče. '' The New Europe'' pravi: " Informirani amo ia abaolutno aanaa-ljivaga vira, da ja imela konfa-rano« mednarodnih finančnikov, ki aa ja nedavno vršila v Švici, popolnoma drug namen, kakor ao pa poročali v javnoati. Vdalažanci konferenca ao imeli prad očmi in. tereae mednarodnega kapitala ln razpravljali ao, da je hiter mir na obhodno potreben, kar drugače grozi nevarnost revolucija iu socializma vai Evropi. Finančniki aa marajo, da pada vaa Evropa v po lolaj Rusije. Zborovaloi so ae pa-čali s vprašanjem, da li bi bilo mogoča zbližati vojskujoča aa dr» jaških talMiriščih .neriške armade, je U na Fra.ieo- iw-Ti avi d. je v taborišč" •!>• M t »lr.nl. a. fc«to**l Kajzer se boli, da bo treba osta-viti Belgijo. SKLICAL JE KONFERENCO SVOJIH OPROD. Konferenoa ja aklenila, da w Nemci na amejo umakniti v Plandrijl London, 3. avgusta. — "Držite bojno črto za vsako ceno!" Tako se glasi ukaa neiušl.ega kazerja, ki ga je dal ua včerajšnjem vojnem zboru v Brusi u I« Amsterdama javljajo, du je huj-aer pozval v Bruse I vse svoje višje poveljnike z zapadni fronte na Izredno posvetovanji. Takoj prvi dan augleškn.francnr!.e ofenzive je kajaer prihitol a ruski1 fronte »•nravnost v Belgijo iu zn njim so piišli maršal Hindenburg, general i.udendorff, kronprlu« bavarski ki on princ Ruprechl, nadvojvoda Al'-recht Wirteubei.M;i in |Midnd-miinl ter inoruarišk! n.blister Ka-peUc, lz nemških virov poročaju, da je kajaer vse ku', drugega kot zadovoljen z neuspešnimi ofenzivami kronprinea v tampan I Ji, a v.laj pa še pride ze/rtniškn ofenziva v Flandriji. Posledica koufereii'*o v Bnialu je tiila, da morajo N «ma| ua v»a-ko ceno obdrlati boji.* liniji* v Mnudriji, kajti poin? nn dotični fronti, ki varuje »uhu'arinsk« u-porlšče ua belgijskem obrežju, bi bila katastrofa. Biivrslu bron-prlne dobi vwc rezerve Ir baterije, kolikor jih je nn razpolago, an u-hrambo belgijske fronte. Da je kajzerjev ukaz "Drftlt* fronto!" že znan nemškim čet mu v Finn-driji, dokazujejo divji protinapadi, ki so jih pričeli horševati Nemci zadnjo noč. O'.oUfi severno-Iztočno od Yipresu jf bil vso noč prizorišče krvavega klanja. Nemci SO napadli s tako silo topni-ništva nove angleške pozicije, Ua« kor še nikdar ua aa*)dni fronti, iu komaj so jih vrgli Augložl nazaj, so takoj napadli suovu s podvojeno srditostjo. Drli so kakor slepi čez morje liltln, k« gu je nu-redilo deževje zndn|lb treh dni, čez jame in grabne, lit so Jih naredile granate in ki so zd»ij napolnjeni z vodo — drli so knkor blazni iu obležali v blaPt in vodi pod strašnim ognjem angleških granat. V vsakem slučaju uemškegu prntluapudtt it bo prlS', niti na pol pota, kajti vselej Jlb Je ujel zn-stor ognja, ki Jib Je zinlc in slin-čil v blato. Kjer so pa dos.gli brl-tiške zakope, so Jih takoj poklale škotske čete, ki so odbile imp i i zs napadom. Ko ja danes poi etl! dan, Je bilo videti stotine In stoti-ne nemških mrllčev, ki so lefnli v blatu lu vodi pred angleškimi po. zid jami. Vsa furija nemških pro. tinapadov Je naperjena prrtll Izgubljenim pozicijam južno od Frezeuburga. Zbirali so se v moč-nih postojankah ob cesti, ki vodi do železnice Ypres-Roillers lil vua-kikrat so skušali vzeti napadene pozicije a naskokom. Nemški ujetniki, ki so Jih zni*-li zadnjo noč — blatne, lačne In napol mrtve vsled 48runegn bde. nja v deževju in pod neprestanim ognjem anglMklh fojpov — pri-povedujejo, da se sleherni vojali na nemški fronti zaveda t'cllk« nevarnosti nove zavezniške ofen-živa. Poveljniki mi jih neprenabo ma tolažili, da pridejo na pomoč velike rezerve vojaštva. Vojni urad Javlja, da so angle, ške čete prvi dan ofenzive ujel« 40:t'l mož io v plenile o*eo. Ko,..v M strojnih pušk M zakopnlh mož-narjev. Pariz, 3 avg, - 1'rsdno poro-čilo prsvi, ds je ns be|Bljskl Iron-ti še rmiiaj slabo vreme. Severno od Alane Je bilo včeraj topniško bojevanje. .Iiižnolztočno od Hemaa sta se izjalovila dva nemška napada. Na levem bregu Msse ao Nem-el ponovili napsde v go*du Avo-eoaoft, toda brez uspeha Berlin čez l*oiidon, .1. avg Na flamlerskem bojišču je včeraj popoldne ponehala topniška bi*, ka, toda proti večeru Je aovraJnik ponovil ksnonado, kateri so sledi- ,!>.!>. M I »»rws, f a^Mat prosveta GLASILO SLOVENSKE NAHOD NE PODPORNE JEDNOTE Ishojs dnorno LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cen« ogloaov po dogovoru. Rokopisi ao M Trofejo.____ Naročnino t Zodinjona drteve (isvoo Chicago) ia Ooaada |S aa Sito ao pol leta in 76« sa tri susses; Cbicogo ia inozemstvo |4.»0 aa |2.26 sa pol lota, 91.lt sa tri maaoco. NmUt ao TMb kor faoo otifc a "PROSVETA" SSS7 So. Lowodolo Avmm, Cfcloog o, Hllooio. "THE ENLIGHTENMENT" Orgoo of tbo Slovoaic National Boooflt SooteCy. Issued daily oscopt Buatfh»»nd Holiday. Owood by Slorooic Notloool Boooflt Socioty. Advertising rates on agreoaeat. Hobocriytiua: Unltod Sutoa (except Chiesgo) and Canada M Chicago and foroiga countries, $4.60 per year. 444ws ' 4 P ROS VETAJ^ ^^ Tolofoo Lowodolo 4ass. Doluan r oklopoaju o. pr. (Jooijo 30-17) polog voiogo ioaooo io ooolooo pmm—l, da vm Jo o loot doovoaa potoklo oaročoioo. Pooorlto Jo pravošoooo, do oo vow oo ootovi liat. V imenu demokracije. y —————— „ * | ' Časopisje, ki zagovarja vdekapitolistične interese, ie vedno trobi v avet, da nemiki denar podpira organizacijo I. W W., da vprizarjo itrajke. Is teh besed poenotila pameten človek, da je propaganda I W. W., kateri so se mnogi posmehavali in so jo hoteli fpraviti a sveta s navadno fraso, da jo neameriška, pridela postajati nevarna vele-kapitalističnim interesom. Zakaj? Velekapitaliati niao ie nikdar povedali pravih vsrokov sa delavski nepokoj, in če je pričela prihajati njih denarna mošnja v nevarnost, tedaj oo vedno skušali prikriti vsro-ke delavskega nepokoja z lažjo. To je atara resnica, ki se ne da utajiti. Mogoče je reenica ,da propagandist I. W. W. bolj živo osnanjajo avoj evangelij aindikalisma. Mogoče je tudi resnica, da se bolj pogosto in bolj živo oglašajo ljudje, ki mislijo takole: "Jas rasumenm stvar takole, vidim krivioo in vem pripomoček sanjo. Ce to govern, tedaj iae bo ljudstvo razumelo, drlo bo sa menoj in v nekaj mesecih bo ljudatvo rešeno vseh muk in trpljenja. " Pametni ljudje ne vidijo v tem nič drugega kot individualnost in sicer potencirano individual-&oot„ ki Fi domišlja, da lahko spravi vse gorje s tega sveta v eni noči, če pove svoje sdravilo s krepkimi gestami v svet, ki pa nikdar ne doseže uspeha ,ampak le podira, kar so delavci sgradili. Ali to nima nič opraviti s vzroki, ki sadnje tedne povsročajo delavski nepokoj. Odkar je isbruhnila vojna, je lakomnost nekaterih velekapitali-stov po profitu postala neizmerna. Draginja je tako narasla, da de-lgvci, ki trajno delajo, ne morejo ishajati s mezdo. Družinski oče, ki danr. gara dan sa dnem, prihaja tudi od dne do dno do sposnanja, da so čimdalje bolj pogreša v dolg, četudi njegove roke vsaki dan pridno gibljejo od sore do mraka. Nekaj tednov nasaj smo čitali v velekapitaliatičnem časopisju, da jo ierif organiziral v Bisbee pod vplivom rudniških kompanij, ŽOles-niikih korporaoij in podkupljenega časopiaja, pod napiai s debelimi črkami, da na organisaoijo I. W. W. vplivajo pronemški elementi, da ustavijo produkcijo bakra v državi Arisoni. Našim M ta tel jem je že snano, do je takrat navadna meščanska sodrga, organizirana od šerifa in oborožena od rudniških kompanij, deportirala nad 1,200 rudarjev in malih bisnismanov. Naložila jih je na vlak sa živino in jih rasložilo v drugi državi, med potjo jim ni dala vode in živeža. In to kar se je sgodilo v državi Arisoni, ne dokasuje, da so tam demokratične razmere, Če lahko drhal isvrii kaj takega, potem to dejstvo dokasuje, da je tam prav malo spoštovanja do sakonov, in da vlada tisti, ki je boljie oborožen. Tak nastop ni demokratičen, ampak je bolj anarhističen. OGLEJMO BI, KAKftNE LJUDI JE DEPORTIRALA DRHAL IZ BIBBEE. MED IZGNANCI JIH JE 433 OŽENJENIH IN 309 JIH IMA OTROKE, TOREJ 80 DRUŽINSKI OČETJE. MED NJIMI JE 266 POSESTNIKOV V BISBEE; 202 JIH JE KUPILO ZADOLŽNI 0E BVOBODE; 515 JIH JE PODPISALO PRISPEVKE ZA "RDE-ČI KRIŽ ; 62 JIH JE ODSLUŽILO V AMERIŠKI ARMADI, 60 JIH JB ODSLUŽILO V MORNARIOI IN 466 JE BILO REGISTRI-RANOEV Mogoče je bilo med temi 1,200 možmi nekaj odroienikov sveta, ki bi ga radi odrešili po svoje in kar čos noč. Ali to ne daje pravioe dr hali, da deportira 1,200 mož. V državi Arisona so sodišča in če se je kdo pregrešil proti postavam, ga kasnujejo sodišča In če je kdo kršil pottave, sakaj ga niao poeta vili prod sodišče? Drhal v Bisbee je vsela postave v svojo roko, pomagala je rud-niškin kompanijam in železniškim korporaeijam. Serif je prisegel, da bo čuval postave in ustavo, pa jih je pogasil in še oolo vodil drhal. To jo tnarhijal Pred par dnevi je ulomilo v prenočišče v Butte, Mont., sodem na-iemljenih moš, vseli so ls posteljo agitatorja I. W. W in ga obesili zunaj meata kot podgano Zdaj razpisujejo nagrado ta odkritje strahopetnih morilcev, velokapitalistično časopisje pa hoče olepšati ta umor, da umorjenemu agitatorju I. W. W., ld jo sedaj mrtev in seveda no more, govoriti, podtika rasne besedo, ld so po postavah kas-njive. ' Če je agitator res to govoril, sakaj ga niao postavili pred sodišče? Zakaj velokapitalistično Čaoopiajo opravičuje strahopetno moril ee s takimi sugestijami, ko moriloe oboo j a vsak pameten človek in te igrata nad njih brutalnim ia strahopetnim dejanjem? Ali Uko opravičevanje ne obuja suma, da jo bil umor izvršen v intereeu rudniških ba-ronov, do zlomijo stavko? Drhal v Bisbee je pljunila na postave in ustsvo in poelužils so je brutalne pravice močnejšega, kl je vedno krivica V Butte, Mont., je sedem strahopetnih moriloev ponoči umorilo človeka, ki je mogoCe bil duša ondotnega delavskega gibanja To so fakU, ki se ne dajo utajiti in ne saviti. Vlada v Waahingtonu je proglasila vojno v imenu demokracijo Ali če ne bode voditelji drhali v Arizoni In morilo! v Batu, če jih iztlede, kaznovani, kako naj se ml zgražamo nad infamijami. ki so bile izvršene nad ljudstvom v evropskih monarhističnth državah ,v katerih je želja kronano*a prismuknjeno* ukaa? Časopisje, ld zagovarja velekapitalistfcne inUreoe, prihaja v jav- noet t debelimi lažmi, da nahujoka javnoot proti štrajkarje* ia prikrije infomije iakomnih denarnih mogotcev, ld sicer pozdravljajo sa- stavo demokracije, dajejo za "Rdeči križ", mojUm pa oplonjujojo ljudstvo. In U je nevarna igra, ki jo igrajo plutokratje a pomočjo volekapl-Ulističnega čaaopisja. Labko vodijo nekaj ljudi sa nos in le nekaj časa, ne morejo pa voditi voeh ljud1 in tr*Jno M noa Caveant conaules! Če je vojna v imenu demokracije, jo treba v imenu demokracije pomttk s anarhijo, četudi prihaja od ljudi, ld imajo polne blagajne zlata, da ne bo demokracija Ubtta, ampak da se rasširi po vaem svetu. Položaj na evropskem bojišču. < Nadaljevanj« • prvo atroal) li napadi od Langreniarcka do reke Lys, ki so ps bili brez uspeha. Na nobeni točki ni sovražnik pridobil niti pedi tal, imel pa je ve-like izgube in ujeli smo pur sto Angležev, ki so bili udrli v uaie pozieije. Ruska fronU. Petrograd, 3. avg. — Uradno poročilo; Severozapadno od Čoti-na, med rekama Zbroč in Dnje-ster, so naše čete ostavile pozieije v okolišu Kudrincev in Mihe. Med Dnjestrom in Prutom nadaljuje sovražnik ofenzivo in koneentrirt vse svoje sile na našem .bregu Dnjestra. Proti večeru je sovražnik okupiral Pevebijkovee, ^'ior nI, Potok, Dabrinovee, lforočovce in Kučurmotor. V Karpatih je so-vružnik potisnil naše čete do reke Put ne. V okolišu Moldavic« so nase čete pričele z ofenzivo, pognale so sovraižnikn nazaj in u-jele 132 mož ter vplenile osem strojnih pušk. Berlin čez London, 3. avg. — Med Zbročom in Dnjestroan so bile poražene ruske zadnje straže blizu Vigode na cesti proti C o-tinu. Severno od f'rnovic in južno od Dnjestra se naše čete bližajo niMki meji. V Karpatih se Ru*i umikajo med Prutom in južrtoiz-točniin pobočjem Kelemenskih gora. Naše in avstro-ogrske Čet? slede sovražniku, ki na več krajih nudi srdit odpor. Naše čete stoje pred Kinipolungom. Med rekami Oituz in Kasino nn rumunski fronti je sovražnik včeraj ponovil o-fenzivo z veliko silo z namenom, du okupiTa goro Knsinul. Ntffmdi so bili odbiti. Razno iz inozemstva« Spremembe v ruskem armadnem vodstvu. Petrograd, 3. avg. — Gen.' Bru-silov, poveljnik vseh ruskih armad, je resigniral in na njegovo mesto pride gen. Kornilov, čigar mesto v osmi armadi prevzame gen. ('eremisov. General Vasilkov-skij je postal poveljnik gamizije v Petrogradu. General Radko Dimitrijev, poveljnik 12. armade na fronti pri Rigi ,je tudi resigniral in njegov naslednik je gen. Pnr-skov. Dimitrijev je Bolgar, ki služi v ruwki armadi že od začet k n vojne. ('ivilni komisar Gobeče, ki se mudi na fronti, javlja, da je položaj na bojišču veliko boljši. Enajsta armada, ki je s svojim begom od Zlate Lipe naredila nsjveč zmešnjave, se zdaj pogumno bori blizo llusijatinu. Sedma armada tudi izvršuje silovite protinapade. Pri vseh četah je opaziti dobra znamenja, vsled česar jc upati, da bodo vršile svoje dolžnosti napram revoluciji. Začasni odbor dume je včerdj izdal oklic na ljudstvo, v katereii pravi, dn ai nekatere neodgovčrne stranke prilaščajo preveč oblasti, vsled česar je prišlo do katastrofe na fronti in anarhije v Petro-gradu. Odbor upelira na ljudstvo dn nsj podpirs eno ssmo oblast, ki je začasna vlada. Minister za zunanje zadeve Te-reščenko je ponlsl telegram ruskim poslanikom v zavezniških državah, v katerem pojasnjuje aa-veanikoin polodaj v Rusiji, rekoč, da se je v momentu uspeftne ofenzive v Galiclj posrečilo sovražniku izzvati po svojih agentih re-beljon v Petrogradn, ki *e je razširil tudi no del krmnde. Toda Ru *ijs se ne bo pit«tils ns t s način uiugati in motiti v svojem odloku, nadaljevati vojno do končnega triumfs nsčel, ki jih je prokle-mirols ruska revolucija. Kaj jo na Orikemt l^i t hI on, 3. ovg. — f« Aten poročajo "Exchange Tek grapi*." da je v Atenah, Pireju in ostalih krajih Itake proglašeno vojno stanje. Zakaj, brzojavka ne pove. ZADNJE VESTI. stražarji John W ] Afield in NV^ obtoženi uuiora Gfa da ao : dva zarnqtca I** "rrMii, Nikolaj Romanov nima volilne pravice. Petrograd, 3. avg. — Ministrstvo je sklenilo na izredni seji, ki se je vršila za ureditev stvari glede na ustavodajno skupščino, da bivši car ne bo ime) volilne pravice pri volitvah delegatov za skupščino. Berlinski župan ima besedo. Amsterdam, 3. avg. — Semkaj je dospela pondeljkova številka lista "Berliner Zeitung am Mit-tag," ki vsebuje nekaj odkritega mnenja berlinskega župana Rei-ckeja. Župan namreč odgovarja na vprašanje: Da li je Nemčija na predovala v notranjih zadevah tO liko, kolikor je na bojiščih v treh letih vojne — in pravi: "Vprašanju moram z obotavlja njem pritrditi. Zdi se, da smo po stali narod profit a rskih mešetar jev. Tisti, katerih še ni korumpira la mamonova gonja, so se pogr*ez-nili v preponižno hlapčevstvo Skratka, Nemčija se počasi potaplja nazaj v oficijoznost. Mi smo šc vedno na vrvici, ki nas vodi ne kam . . . avobodni ljudje nismo. Pričakujemo nasveta od tucata delavcev, pa pride beseda potiho ma od vladine mize: "Ne zaupajte tem ljudem; to so otroci." Kar nam je treba, je parlament, ki ima oblast, ne pa samo zakono dajno niašino; vlade nam je treba, ki sestoji izJjudi, kateri ne bodo mislili, da binHcrat zna več od vsa kega navadnega smrtnika le zato, ker je birokrat. Bodimo svobodni ljudje — nc pa svobodni samo'lia papirju!" Ruski kmetje in nuno. Petrograd, 3. avg. — Opatica Pikvinskega samostana v Vorone-žu se nahaja v ječi. Aretirali so jo delegatje kmečkega sveta in odpeljali v zapor. Samostan poseduje ogromna polja, ki so jih imeli kmetje v najemu. Ko je izbruh nila revolucija, so kmetje odrekli najemnino samostanu jn sploh niso hoteli več obdelovali samostanskega polja. Opatica ^e najprej o-Štela nune, da delajo na njivah. Kmetje pa niso bili s tem zadovoljni in šli so na polje ter pognali nune, ki so bežale v bližnji hlev. Nato so kmetje sklicali avoj krajevni svet in sklenili, da opatica ni več vladarica v aamostatiu. Prijeli so jo in odpeljali v zapor. MEDNARODNI KAPITALISTI DELAJO ZA MER. flfoJolJavooJo Iksroo v parlamentu, da Francija mora izvojevati mir z orožjem, ako noče postati sužnja Nemčije. "Želimo mir," je rekel Ribot, toda časten mir. Kakšen bi bil mir, če ga sklepamo danes? Odreči bi se morali AlzacijULorenu in aam! bi morali trpeti škodo, ki jo je povzročil sovražnik na naših tleh. Uničena Francija, katera zasluži, da maršira na Čelu civilizacije, bi sicer še živela, toda zraven nas bi bil mogočen blok centralnih držav, ki bi bile pravi gospodarji in mi bi bili sužnji z Belgijo vred. Zmaga se mora izvojevati I Zmaga ne more biti z diskurijnini, temveč samo z orožjem." Nato je zbornica ponovno potrdila resolucijo z dne 5. junija t. 1H ki pravi, da mora Nemčija po-vrniti Alzseijo-Loien in plačati odškodnino za storjeno škodo v aeverni Franciji kot mirovni pogoj. Debato je izzval noeislist Re-naudet, ki je zahteval, da zavetniki morajo priti s definitivnimi pogoji za mir. Podlnga za avetovni mir je po izjavi socialistov pravosodno vprašanje, ne pa teritorijal-no. Rcnaudel je zahteval, da za Waahington, D. C. 3. avgusta Po pozitivnih informacijah, ld so jih dobili uradniki V Washingtonu, jo Nemčija imela ultimat Av-'^UW KOTEL JB strije 14 ur preje, preden Jo bil __ odposlan Srbiji. f T- Izjavljajo, da jo prejšnji nem ški zunanji minister Zimmermann to priznal, ko to pritisnili ttonj, da jd Nemčija bila podučena o akciji njene zaveanioe, ld je pov-zročjla vojna. ** Nemčija je v tvojih javnih dokumentih vedno trdila, da jo Av ttrija ni vprpšaht sa svet glede ultimata, ld je odrekal neodvisnost Srbiji. To dokazuje, da ae je strinjala z Avstrijo in da ji je obljubila, da jo podpira pri njeni akci Las Palmas, K^^k, ~ *»rni kotel nai^J barke, ne4oi«ne s ,,ru_ Ma ia NB HODITE fig? VODO ji. Dunaj, ( 3. avgusta. — Avstro-ogrske čeU to vstopile v Černo-vice, glavno mesto Bukovine. (Čeraovice so mnogo pretrpele v vojni. Menjale so desetkrat gospodarja. Pred vojno je imelo mesto okoli 70.000 prebivalcev.) Wheatland, Wyo. John »lose je altoftl v jarek hladne vode, ki met no namakanje z! ga je kap in se je po-sem čevljev globoki vodi. London, 3. avgusta. — Oamille Huytmans, belgijski ujnik InUr nacionalne socialistične konferen-oe, te je v intervjuvu napram poročevalcu bolaadtkega lista '' Han-delobladt" izjavil, da sU Rusija in Avstro-Ogrtka blizo sporazuma. Ta veot je došla iz Kopehage-na Exchange Telegraph kompani- Ji. Paris, 3. avgusta. — Socialistična parlamenUrna skupina se danes snide v parlamentu, da razpravlja ,če M. Thomas, municij-ski minister in član francoskega vojnega tvoU, še ostane v zdajšnjem kabinetu. Njegovo mesto je bilo omajano sinoči s glasovanjem v tbornici, 392 proti 61. glasovom, zahtevajoč Alsacijo - Loreno in druge koncesije pri mirovnem sporazumu. Večina socialistov jc odUgnila tvojo pomoč vladi. 20,000 ZDRAVNIKOV MAD0. Washington, D. C. - v partment naznanja ,, za armado 20,000 zdrai leg 120,000 mož v sunit ru. Polo vira teh j mož v sanitetnem »baru jejo do 1. oktobra. UGODNO ZA Pi Waahington, D. 0. - je klasificiran i» T je zagovor j aJ na p«"' ga zakona. OTROŠKA Pi Lancaster, Pa. - T pojavila orrnška P« v enem mew*11 ^ žrtev. SEVE NASNA1MJJ® Wathingu* D- ^ __.deportment JJJ ^ TRUE STRAŽARJI ARETIRANI | kot dve sto p^^ IN OBDOLSBiri UMORA. naznanjajo «^ __ao registrirati prtKjikt, Chester, Pa. — Bclopoltniki vo ^ m ^ zopet vdrli v uirvir«ko ns*Hbino. ^ — —----—, ^-------- — -•-i Pripeljali so se v avtomobilih in uja i w verniki objavijo svoj mirovni pro streljali kar tjavendon. Oddeli so, ne prsih ta i ^ gram in More fHkoj vae korake za ' «1 m formiranje organizacije držav. To bo prisililo Nemčijo, da sname razgrajače in pretepače, masko s obraza in razkrije svoj po navodiln disirifctnega vojni program. | nega tefitelja so bili tew* il, ^ nad sto strelov, prede« je doila honOnu na lice meets policije m pregnala >sd nekaj je m P«11*, jav ! Pr^jek (P"*"* ' ,iV , rulita aretirani | Ksj ae ppisi X3* _Namenil sem trt misli nupwsti delovanja Slo JTZvV. Sicer je bilo o ukorekoč uuiogo -iup»« -tf«iu seoi sklenil neka-M ♦ ffloMje I8Z- irftSosva ai več tuko kot je bilo in enkrat ne bo to več v [tot j« danes; to je dejstvo, TJ več ovreči. Na podlag; ^rwno malo proučaVkt narodov, *ko smo bbib** JL*fmo istih. Premotn-JSidan^oji položaj, ka- JTZmMI U a.arMkaterenm >v v starem kraju. Tudi ozvani 'iiaprednjaki in soae naenkrat postavili CTili drugo stran, ki ne na -drugega kot prepir med na-ftoro bi človek trdil, da fco-je na«, toliko prepričanj in •tk> takih, kateri današnji jasno razlagajo, čeprav jprecejšnja večina "na-B««' mislečih. .go bi temeljito poznali današ-■ji sistem ali ustroj življenja, bi u ^^ ampak bi ho delovali z drugimi narodi odpravo današnjega ka pitali -Iga sistema, katerega posle-„ je današntfa krivična vojna, loaatogo ima socializem. Kriv-y r tem le ta, ker je še mnogo ^socialistovki še ne poznajo ia si ga vsak po svoje f, pač kakor mu veleva nje-... prepričanje in kakor jO že jt kij slišal o njem govoriti. Vseli pa je, kje je slišal iri od in Čeprav od najbolj zagri-aovražnika aooializma ali !ega fanatika, kateri mu je doval, da socializem hoče riti vero, da ihoče vse pre • razdeliti na enake dele, bomo potem vsi gospodje in no-delavea itd., vse mogoče in e stvari. Naravno j^ toda mnogi zavračajo social i -aa, češ, saj to ne more biti, to je pfote, hi to ravno radi tega, r li ne poznajo, ker ga krivo evajo. jajmo nekoliko o tem, opravijo nekateri naši 'učeni', šerejo in ao naročeni na več laminih listov — kateri pa žali-leže v kakšnem kolu nepreči-_ i ia najbolj na takih mest Mi, Ija bi ae človek naučil največ — pravijo, da so vsega tega gorja pHd e. In kr. m kapitalisti. To-aj i odpravo teh, bi po njihovem anju nastalo pravo blago • je, toda po mojem mnenju bi Mo ravnotako, ;kot da bi šel na fa* ia požel osat, misleč se s Sa inubiti tega nadležnega pleni*. Toda osat bo lepo zopet •Mtel Torej drugega mi ne pre-, kn« osat izpuliti s korenino ako *e ga hoče iznebiti. Rav-•• uko ima osat današnjega kri -M't* kapitalističnega sistema ^je globoke »korenine. Kadi te-M potreba, da ae te korenine Jwplje in izruje in le na ta naši »e bomo znebili našega delav-aovražnika. Pusto zmerja -n» nabavljanje čez "farje" ne '•ia ait-, pač pa škoduje na u-f*»«*ialiunu. Ravno tako nič *WKt,i reševanje socializma pri Drugega nam ne preostaja JJ1 »Čiti in zopet učiti, (spoznati današnji po. Cmerimo torej nepristransko, ^najemorala priti prej ali slej, ^ule pač take razmere in ta-t Tudi vojn n« bo •Mee, skorsmo govore nekaj *vetpvnem mini in ga y, . mr* »'iti, akoravno bi ZTu ** kakih par iT11,1 * napravU mir, toda iZJIlSV4*«0^ ne more bi Ib1 ^ JT w H le takrat mogoč, K *** države medsebojno ! » medsebojno podpirale. tesali izmenjevali m\\k i 'l mesto ds- EP^Itelj, sko hi ae vas C" Mriavil, ,0k« W hUo fciTttl spe kali- ___ gospodar, ampak država. Za delavce ae to lepo glasi biti Ar-žavni delavec, tU gospodarji se boje za "svojo". ^ Zakaj ste torej nasprotni socializing T Samo radi tega, ker fa nt poznate, /Mo ne verujete v nje' ga. Izmišljujete si le puhle fraze iu trdke, du je proti veri. ^dcia prepričati vas hočem na tem' mestu, da socializem ni in ne more biti ria^roten veri in ravno tyte ne, ker igna on sam na ssfri vero. Ako je iie bi imel, se n* bi danes toliko pisalo in govorilo o njem. (Vj)Oštevati ae mora gotova dejstva, go javljug-oč a se v naravi, pa če se tudi uče v cerkvi ali katekizmu, nič za Jp. Vera, upanje in ljubezen, 'katere 'ao, ozirom« b! morale bhi, (temelj vere, so naravni pojavi, .katere ne odpravi no be na friJa. V šoli so nas najprej u' čili o veri. Rekli so, da je vera čio-vedru potrebna za "zveličanje". PrSšel sem *edaj do zaključka, da je to resnica. Ako bi ne imel vere, da'bom plačan za svoje delo, bi ne delal. Ako bi zidar ne imW vere, da' bo vzidali hišo, jo ne bi sploh zidal. Ako bi kmet ne veroval, da to kaj pridelal, br ne sejal. Ako bi starši ne verovali, da bo njih sinček "gospod", bi ga ne dati v šole. Ako ne verujemo v Socializem, čemu ae piše in dokazuje ljudem to, kar aami ne verjamemo. Navsezadnje bi bHa no. rost ddkuzati staremu verujočemu človeku, kateri nima več druge to-lužbe kot to, da bo po smrti živel "tam gori in užival večno veselje", dokazovati, du ni nebes ki angeljev hi nobene tiste stvari, kar on veru je, ker bi mu s tem v-zeli le mir in pokoj njegove duše; prldobtti pa s tem nič drugega kot to, da bi nas imel za hudičeve privržence in bi se začel izogibati nos. Pustimo torej takim ljudem ki se jim ne more nič več dokazati v njihovi veri, iker imajo s tem le mir in tolažbo v srcu, ker veru-jejo in akoravno verujejo ono, kar ni in ne bo. Havno tako je z upanjem, .ker se naslanja na "vero." Kdor ni-ma vere, nima upanja. Ljubezen je nasprotna egoiemu. Ona nam veleva, da se veselimo tudi sreče svojega soseda in ne samo svoje, da živimo tudi za druge ne samo zase. Ljubezen v .družini, ljubezen med narodi pospešuje mir, blagostanje, zadovoljnost in potrpežljivost med posamezniki in med narodi. Razum je pojav, ki ga narava deti različno med ljudstvo, radi tega je zelo neumestno zaničevati aH rogati se takim ljudem, ki so slabega razumi. To je tudi mo • dro frtvarjenje narave. Vsak č4o -vek je vntvarjen za nekaj in tako bi se prav lahko organizirala ene skupna država aa vea svet. Ako bi bili vsi ljudje enaki, bi ne mogli zadostiti svojim potrebam. Zato so tudi naši "študirani" nasprotni socializmu, češ, to nc more biti, da bi bili vai enaki. To je zopet poleno na poti socializma. Kk)o je kedaj dejal, da bomo vsi enaki t Ne govorite nesmiselnosti. Socializem una nalog odpraviti bedo ki pomanjkanje, združiti hoče narode tako, da bodo v korist eden drugemu, llisliano si atroj, ki ima različne dele. Ako je pravilu* sestavljen, se ga lahko rabi, ako n«, se ga mora "popraviti. Deli ae potrebni in vsak košček aitroja ima avojo nalogo. Ali ao ti koai ena< •kit Ali ne vidite, koliko se razli -kujejo eden od dnigega? Ako bi biH vsi deli stroja enaki, bi se ga nikdar ne inoglo f.lofciti. Tako bi tudi ljudje ne mogli: sknpsj živeti ako hI bHi vsi enaki, ker bi v tem slučaju ne bHi odvisni eden od drugega. PrOsšrt torej, razumevai-te in vpošfcvtjte dejatva in ne lju. di, ki twte nemogoče atvari, kl so ----- nekaj Hlišali prsviti o socializmuUš*a. Ko bi ne kits pri^rsvljen, od nasprotnikov socializma aN>p« bi se ne branila toliko časa ki b še bolj nevednih ko* so ssmi 4 *e prihaja počasi na Vt kko *>o šla tako polagoma naprej, bo vlada priniorana p<> držarivi \*e >n gospodje kapitalieti bodo prhnorani odpreti svoje zaklade in odatopiti vladi.- » Poglejmo se, ail r« ne more bi-ti v kšprtalističril drŽavi brez voj-net7 * •Ne, v danaAnjein kapitalističnem življenju ne more biti brez vojn. — Vsaka država ima »voje meje, to so meje trgovine in ako hoče kdo svoje blago prodati črez mejo, mora ptlačati pri colnuiskem nradn gotovo svoto od avojego bjies. Koliko je ttreba plačati, določijo državniki aH minkitri ene in druge države'medseboj za gotov čas.^arma je tudi potrelma za o-brara»bo pred tujo konkurenco. Ko bi bila danes trgovina po vnem svetu, bi bil to veHk udarec za tr-govce in delavce posameznih držav. Mnogi bi morali zapreti svoje delavrrfee in tudi tovarne ali pa Znižati na plačah svojih delavcev. .SenVouroevno je, da z zgubo ne more nobeden delati. Tako bi nastal boj med delavstvom. Ako torej pogledamo stvar s *e strani vi-dituo, da imajo nasprotniki sooia-Irzma prav, ako (trde, da je soeia-lizem nemogoč. Resnlea tega je, da je potrebna za obrambo domače industrije gotova meja pred tujo trgovino, namreč carina v mirnem času. Zavarovali se je jut treba tudi za Čaa nasilja, radi tega ae organizira vojaštvo in napravijo utrdb« na gotovih mestih, da "sovražnika lahko odbijejo." Radi tega so potrebne vojne naprave na .morju, ki titanejo mnogo denarja, .katerega samoumevno mora plačati narod v obliki rasnih davtkov. Ko bi pu-Stila kaka država avoje uieje ne-savaravane in bi ne imela organiziranega vojštva, bi se prav lahko polastil kdo drugi njene zemlje in bi prišli pod drugo vlado. Tukaj imajo vsi zagavonniki militarizma prav in jim ne zamerimo, ako pravijo socialistom, da so sanjači in da se njih i^eje ne bodo nikdar vresaičile. Današnje klanje v Evropi ni drugega kot boj med iNemčijo in Anglijo za avetovno trgovino. Kajti gospodar je naravno oni, ki ima večjo trgovino ali promet, Tudi delavei so na videz deležni večjega blagostanju, ako ima njih Vlada večjo trgovino, ker imajo K t eni več zaslužka in s tega stali-' šča jim ne moremo zameriti, ako ae narod navdu&uje za smago svoj je države. iSeveda, oni, kateri poznajo po-ložaj globi1 je, se ne navdušujejo za militarizem in vojno, ker od vojne nima deivaki razred nobenega dobička, pač pa le njegov go-spodar — kapitalist. Mnogim to ne gre v glavo, češ, vojna ae je začela med Srbijo in Avutrijoin ne med Nemčijo in An-glijo. Pa, vojna se jc zečela nn Balkanu, ker čez Balkan gre pol iz Berlina v Carigrad in Malo A zijo ter Indijo. Raditega ui ka*a-io kapitalističnim zastopnfkoiu v BerRnu pri vladi, kakor da napru-Vi trdno zvezo z Avstrijo iu posre-Čilo se ji je tudi pridobiti na svojo stran Bolgarijo In Turčijo. Kdino Srbija ln Crna»gora se nfcta hoteli podati, katere dve državi *ta bili pk kmalu z vojs*ko si+o pod vrnili. Nemčija bi torej kmsHu imela pot odSfTiiK) do Carigrada, ako bi sc za verniki ne utrdili po grških oto-kih ln na morju, kateri kvarijo veselje nemškim dipdomstom ns potovanju v Carigrad, la tega ra-zloga bi jaz prej verjel, da je bila osnovana zarota na avstrijidtega prestolonaslednika v Berlinu in «e v Bel gradu Ksjti vae priča js sno, da je bila'-Nemčije pripi s v. Hm a sa vojno v polni meri, edino pravega vrroka še ui imela, du bi us. napis ve bi produkte. Kljub teuui | verujem, da enkrat preide vsa ta njihova' las« v držaft. Zakaj t Slimski Narodna urnsMvU«** s. law. VeHko je tndi tsfcib, ki trde, da socializem ne bo nikdar vladal, mojn sveta vrliksk držav < zato ker se delavei ne bodo nik. dar »družili. Po vaši aoatbi imate prav, da se ljudje ne hado nikdsr wlriiliH. Toda ji druga, ki eč po ne mere zavreči. Že danes, Ujub tema, da Mtoje nsredi nss-protli orožjem v roki, se pokszuje r j_____ »oeiali/em in se nič ne vprsšs sli LO!} hi ^ "rejevali b !se delavei družijo sli ne. V Bvro-U fcZj .^visnost odsm Imd« potrebe (n takn sefcrflo še do-* -nnogimi, ks- tične dH^ve, katere aedaj nimajo •■br^Ti J poslovili vpeljanega tega aiatema, zsčele J" ^»n gospodar tu poshiževaH te metod*, ako ae bodo vsa Rvrope po desaokritiAnem ua čim i, ksr je Mids tudi želja, kakor se govori, nekaterih velikih glav, kaj potem f Ali bomo mi de-(avti na ♦Hdjšemt Oetov« To je pot do splošne 4ens»krae»je Toj tudi v! mdurtiriji |v obliki koaikurence, ua ta nsčin nastanejo velike dru ibe z veliko glavnico ki mali indu-1 glavni stan s strijalci se bodo morali podati ho j češ nočeš ali pa se s njuni združi-1 ti. Tako nastanejo vedno bogatej še družbe in tem redkejše, vedno j oranj kapitalistov in vedno več I proletariate. Kajti marsikateri bo moral trkati na vrata tvomiee, ki je bil še pred kratkim časom— "'neodvisen" goapod. In posledi. ca tega bo — obče ^podržavijenje privatne lastnine in tukaj je pre-hod iz demokracije v MOeialisem. To hc pa ne more izvršiti kar naenkrat, ampak za to je treba časa. V Rusiji tudi še ne more nastati soeialbtHAna država, in ako bi jo hoteli na vsak način, jo ne morejo vresničilti. Dolkler so sedanje dr&ave kapitalistične, se mora utrditi proti njim in zaito je potreben militarizem. Kjer je militarioem, ni mesta za socializem. Seveda nu vide/, je lahko država aocialisti-,čna, da ima ljudatvo več svobode v izbiranju svojih zastopnikov pri vladi po načinu Združenih držav, česar prej ni imela. Kaj pa svoboda f Ali l>o v aociu-lintični državi svoboda! Ne. Splošne *vobodc ne mora biti in jo tudi ni m še manj pa tam, kjer nekateri mislijo, da ho — popolna. Ravno raditega so ti nasprotni socializmu. Kajti v splošni svobodi ni nobenega reda in raditega i-majo nekateri prav, ki pravijo, da je »ociailizem — humbug, ker mislijo, da bo v socializmu anarhija, to se pravi, nobene poOtave, nobe-ntti nadzornikov, nobenih vodi-tel je v in nobenega reda. Delal bo vsak zase proato, kar bo hotel. A-ko bi se kateri kaikšnemn le malo zameril, bi ga kar pobil, ker po njih mišljenju bi ne bilo nobene postave in bi vwak delal svobodno, kar bi sc ihu aljubilo. Torej take svobode ne more biti. Toda svoboda se mora toLmačitl na drugi način: Namreč, da je po-stav« ra vae državljan« enaka, kar danes ni. Ako se n. pr. kmetič zameri grajščaku in ga ta radi-tega grdo osmerja, se kmetič ne trtore nikamor pritožiti, pač pa, a-ko bi on rekel grajščaku osel, bi znal aedotl kakih par dni v "špeh-kamri". Takih primerov bi lahko dobili cele 'kupe. Danes je pač taka svoboda in red. (mamo različne postave, katere ae pa vedno merijo z dvojno mero. Besedo svoboda" razumevajmo: Knake pntviee in postave za vse ljndi. le mfflo pomislimo; kmetovalec na polju je vreden ravnotoJikega %>«tovanja, kot keiniat v svojem laboratoriju, kajti oba sta potre, bna sa čl«ve«fco družbo. Tiste alo-je, ki so nepotrebni, naj sc odpra- vi jo, kakor vojaštvo in mallkoval-stvo, akoravno je že moderne, je kljub temu velika zapreka na po-ti človeškega napredka. Raditega si pač hoče soeia Hreni naj prvo odstraniti ovire in na njeno mesto nastaviti pravo vero, apozna-nje narave in nje neaktmčna mo-dra dela, ker samo v njej najde-mo pravo čisto resnico. ITčimo se misliti In prevdarjatl vsako stvar a avo j ton i lastnimi možgani. Poglejmo vssko stvar z Iswtntoni ofrniiti potdušsjmo z last-ii i i n i ušesi. Saj smo vendar preje. II te darove od narave same In za-'kaj bi se jih ne posluževali. Mi ftslimo takorekoč stvarjenje, žali-mo prirodo — žalimo — Boga, a-ko zsoreliijemn ono, kar nam je OH podaril Ne vernjmo torej huurbugarjein, ker so oni v službi ma I Iks mol rdi a Vea*vet, vaa pri-' roda je zs naš en veNčataen hram. Spoznavajmo torej na«son — pri-rodo in nje čudovits p«ls, ker v njaj je ri*n fcrs in ns goljuf i js, ne Isž. Njej j« *rv v /onHjl tolik«, kskor krslj na svojem tronu George (Jornlk/MulUn, Ida. T Padparaa Jidnoti Iakorp. IT. Jaa ija laoT v šri UUsuia OKIOAQO, UXlNOia. SWT—69 BO. LAWNDALB A.T&, uruvm onMAi "rrodaadaiki Joka Vogrl«, kos MO, Ls Halle, DL it fodpr^lMdnU: J. BraUovM, B. JP. D. «, bsa M, Olrsr«, a PodprsdittUikt Jolof Kukolj, S4S9 Bwtag avs^ Bo. UkUs«». Ut Tajsiki Joka ?srdsrbar, ItOS Bo. LswsdaU A*«, Okieago, UL Blagajalki Aatoa J. Tsrbsrs^ f. O. B«a 1, O***, 111. Zapissikar: John MoUk, 4008 W. Slat Bt., Oklaaga, 111. MASiOBNI OUBBKt Jaša Aabroii«, 161 bos, Casoaabarg, Ps. Paul Borgar, T41-1.I Bi., U Bali«, Uk P. 8. Tasehar, 674 Ahaaj Ava, Roekaprlag, „Wye. roBOTVI ODBBKl Astos Hra*t, 811—SStk Avs., Naw Dulutk, Mlaa. Joia Badliok, baa 419, Bnitktoa, Pa BadoLf PlMarisk, 416 bcm, BrtifcsviUa, Pa. Jaksb Mlklav«!«, U Boa I, Wlllosk, Ps. M. Patrov lak, 14616 liale Ava., ColUawo^ O. UBBDKIB "PBOBTVf|''| Jaša Eavortalk. j " v VBMOVK1 BDBATKZKt P. J. Kav«, M. D., 0208 Bt. Olalr Ava, Olavatooš, OMs. ▼BB DBNABNB ZADBTB IN BTVABI, M m ftMa«s gU apra»odl.or« la B. N. P. J. aaj aa polUjaj« aa aaalavi JOBOf TBBDBBBAB, 9087-06 Ba. Lawadals Ava^ OBlaags, UL PBITOtBB OLBDB UBNBBALNBOA POBLOTABJA m »oSUjaJa ss aa slovi JOiB AMBBOftlO, Bos 861, OlBBlMIan, Pa. BADBVB PBBPZBZJTTB YBBBXVB, kt MB Jih rs6Ul frva la dniga m ataaoa, m fo6Ujajo aa saalov: AKTOM BBABT, 811 - SOU Avs, V«« Dalstk, Mma. ▼BI OOP1BX, raavrava, eiaakl, aaasaatla HC aa "Pisavste" se MUjajs as aatfsvt UBBONIATVO "FBOBV1TB", 8667—66 Ba. L«vstal* AVS., Okleago, Ullaota ▼BB UPBAVNIŠKB BTVABI, aaroOntsa. agUal, M »s6Ujaja sa naslovi U7BAVNIŠTV0 "PBOBVBTB", 1667—-M Ba. Uvallk AVS, Okleago, IU. ▼ koraapodssul a Ujslltvoaa B. M. P» 9h iialalHia« la ofravalitvoa "Prosvsfts" as rabita lasa uradnikov, aaarve6 aagUMs aaalav, ko je ta asva dan ako IsliU, da bo vaaka stvar hitro rsšsaa. Beja glavnega upravnega odbora M vrBJa vssks prte amis la tsoajl ftateUB v aasssea. BaOetak ok aai sit Ea vsebino oglasov nI odirovorns na npravniltvo na uredništvo. POZOR! Vaem Slovencem In Hrvatom v La Salle, lil. in okolici se toplo priporočam* za nabavo NOVS OBLIKE ali SUKNJI. Postreže-nI boste najboljše pri meni. stim. llkaiu in popravljeni stare obleke. Cene zmerne* postrežba točna, delo In blago prve vratc. Slovanski krojač. JOHN BRMXN0, Narodni Dom - U Balls, IU. (Aug. 1—31) Kadar spremenite naalov, sapi-šlta vselej start ia novi naslov. ROBERT W. LRYER ARCHITECT Iti N. li Silil St., Cllcip, kl Ja lidolal načrt ib gl. urad S. N. P. J. M priporoča Slo-vaneam sa Isdolovanje >v. TEL. NA DOMU AUSTIN 86008 SUvenako Hrvalikl PogrdiMi I fcitomovac Naš pogrebnlški urad jo urejen z vsemi potrebščinami m POGREBNE SPREVODE. Poaebno za društva ln za one, kl nimajo pruatoru v svoji hi;I m pokojnika, Imam lerx> avojo kapelo. Autamobill In kts'ljit se dobe pri meni vaak čaa. Se priporočam Jožef Pavlalc, lastnik Tel.: Canal 5003 •62 w. 18th Si. st ts tt Chicago, 111. MI ŽELIMO obvestiti vse naše brate rudarje, da amo letos že trikrgt povišali plačo. Iz razloga, da bomo lahko zadostili našim velikim nuro-čilom promega, smo si ustanovili brezplačni urad za pridobivanje premogarjev in sicor na 4 GrMl Sl^ PlllB* bur0b. Pš. Vodja te VCBcCt kateri vam bode gorovih. Premog v naših P M. Vodja U« iKsnedfivalnlco za dalo jo Mole oal \ Osem urno delo Pridite ali ps pišete na: čovljev. (d! VHU rudni in proata asnilo o naših je visok od vožnja na železnic The New River Collieries Co. KMPLOrMKNT ODDH.CK 4 Clrand SI.. Plttsburah. Pa. NUSPaSMEM**" NORTH SIDE STATE BANK hock. sr*i/*os. *tyo. ima kapitala in bszebve |ih^40.p0 Ml pušnimrn* aw '»Mm t ft«. Isiwlii MlaUSS «Mah! f*lašo|«aao 6 oOatatas «Beoo6l mm Bo»Bo vlags. hoc ha. aoNzaavATivsA im BArasosA institucija. "■ iu I poanitevan ie mermi^. ' , ** xST'^^^Jl^s— «*<.ia l mi i katais vadristi ua psvrtja. Tsrej^aami Upm isr#4ili < woda avjel "HI potrebuiemo 300 slovenskih premogarjev preaogorovi varni, nI mokrote, ni plina, od ve le ___ _ sobna pa s električno ras veti javo mokrat s'iJ d ris vi m ps še V#di»o I šstBBBieo sli ps pišite na Za rszlična dels v nsših rudnikih v Heilwood, Peiuis. fM-t« inAi ataluo d slo in daNi vos us rs/, po I avo. tldaiijo od 17 do S!'J dnevno Mik. Brunso je prejel SIB.VC* /a .............. -Ho ;„ uV a te orel«! HI STAVK« Tri^bns alaBOVANja m^ dobe v tisjetn rs «*». še-t in Ur. Amd«rho je prejel m^ ^^ ,tr,p! nvli,f(i ,, Jri#, prUlite s P |< H ali N. Y i bT&rttt *ffzp* rolesu pil Ce«. Mur. T. R. Johns v Heilwood. Pennsylvania. ^ PENN MARY COAL COMPANY. PlOSflTA DP VEUMIft DižSUCi V službi kalifa. |Zf iŽVM "7*1 0 0 0 I HM Ta se je ravno vrnil od molitve ia džamije, ko je slišal, kaj ae je zgodilo. Takoj je »klical avoje najodličnejše prvake. Ko mo ae zbrali, je dal pripeljati jetnike in rekel zbranim: — Strašna aodba ae mora izvršiti nad temi razbojniki, da ao ae drzrfili dvigniti zoper avojega zakonitega kalifa, Sami ao a avojim delom pod-pitta I i avojo amrtrio obsodbo. Kaj, mislite, zveati moji Hvc.tovalciz In vatali ao vai, ter potrdili kalifove beaede. . — Smrt ao zaalnžili. Bdini Wadba el Ameri je obaedel. Muhamed nn mrši čelo in vzklikne: — .Vo, ali ti ne zediš amrti avojih največjih ao-vrožnikov f Tebi ao v prvi vrati atregll po življenju. A Wadha el Ameri vatane, prekriža roke na prsih iu reče: — Hveti kalif, to kar ai ti rekel, je resnica. Ti zarotniki ao v reanici zaalnžili amrt, vendar bi ti ja z ne svetoval, da jih pogubiš. Dokler ao živi v tvojih rokah, ao nam dragocen zaklad, oni ao nam neka vrata jamatva, da ae njihovi priataši ne bodo več upali na naa. Pripravljeni bodo, da ae pomirijo, ako bodo izvedeli, da vaak njihov napad ua Kordovo povzroča amrt njihovih prvak-ov. V slučaju pa, da bi ae kljub temu vojakovali z nami, iu se jim poareči, d« vjamejo koga izmed naših plemenitih ljudi, evo nam teh zarotnikov v zameno. Napoaled je pa tudi Škoda takih junakov, da izginejo tako sramotno. Kdo ve, morda jih ravno tvoje velikodušje apreobrne in iz nezvestih podanikov postanejo tvoji najboljši sinovi . . . Nekaj čaaa je kalif mirno poslušal, kaj nje-gov hadžib govori, nato je motril obraz njegov in ostalih avetovalcev, kakor bi se hotel uveriti o vtiau tega govora. In v resnici se mu oe zdelo, da je opazil na ne-katerih obrazih odobravanje, kar gu je vznemirilo. A vae bolj ga je razburilo, ko je dejal ranjeni fTcAam ben Soliman, obmivši ae k hadžibu: — Hvala ti, junaški nasprotnik moj. Tegu ac nisem nsdejal od tebe. MiaMl sem, da te bom vrgel v jrto, da ae bom naslajal ob tvojem mrtvem truplu, ker sem te smstral ne aamo mojim krvnim sovražnikom, nego celo tiranom, ki hrepeni, ds se napije moje krvi. Sedaj vidim, da sem se prevaril. Po tvojih žilah teče vltežka kri, in da nisi samo fcraber, ampak tudi moder. Naj ti poplača Alah tvojo dobroto. Naj mi dodeli, da se zgodi čudež, ds ti t« poVmem . . . Kslif je dosedaj motfe poslušal berberakegn vodjo, ali aedaj mu aeže v beaedo: — Varaš se, auieiij, če misliš, da bi ae kdaj to zgodilo. Priznavam, da ima moj hadžib v marsičem prav, ail jaz aem dobro premislil. Vsako usmiljenje napram tebi bi se tolmačilo, kakor plašljivost od moje strani. Drugi vojaki, videč, da ae zarotnikom ne zgodi ničeaar, bi ae uprli. Ne, moj hadžib, ne bom poslušal tvojega nasveta. Ti lopovi so ae drznili dvigniti roko zoper svetost mojega kslifata, in tu ne poznam milosti. Potrebno je, da ae tak zločin ost.ro kaznuje. Dokazano je, da ao meni in mojemu hadžibu stregli po življenju, dokazano je, da no navalili na moj al-kazar z oboroženo roko. Ako bi mi ne bila bojna sreča mila, bi imel ti aedaj inene v rokah in go-tovo ne bi imeli uamiljenja. Moja aodba je kratka. (llava Hešam ben Solim ana in Abubekrjeva se naj takoj odseka in vrže preko grajskih zidov, v tabor afri&kih čet. Naj vidijo izdajalci glave svojih vodij in naj vedo, kaj jih čaka, ako ae ne »pokore in mirno oddaljijo v imjdaljne kraje mo-jega cesarstva. Obsodba je bila izrečena. Ilešam ben Soliman, začuvši svojo obsodbo, reče: — Dobro nI i An I sem tvoje beaede in grem v v m rt brez bojazni. Ali to ti rečem še pred smrtjo, pa/.i, da se to, kar sodiš aedaj nam, ne bo vračalo. — Molči izdajica, — vzklikne Muhamed in reče vojakom. — Odpeljite te lopove in izvršite niii rt no obsodbo. Dve uri potem je bila glava Ilešam ben Solium na in njegovega brata Ahubekrjova odsekana in vržena čez grajako zidov je. Ko ao ae pokazali krvniki ii|i zidovih in visoko dvignili krvave glave, je zaorlla cela Kordo-va veselja. A ko so se glave vržene z sidovja, prikotalile v tabor Afričanov, je naatala med njimi nepopisna žal*>< — Golobica moja, ne plakaj, zakaj a solzami si izkvariš svoje lepo lire. Žalost ti začrta črte in tuga te postsra. — Kaj mi mar lepota, kaj mi mar mladost — vzklikne žalostno deklica — ako mi je ugrabljena sreča mojega življenja, moj dobri Strezinja. Starka sklene roke. — Ah, mili Bog, kako ljubiš tega mladca t Ali glej, kaj potem, ako se reši, tvoje lice pa ostane od žalosti grdo. Potem te ne ho več maral in te pustil na cedilu. Deklici se skozi solze zaiakre oči in malo, belo ročico položi na njena usta in vzklikne: * — Kako moreš kaj tacega reči o njem?M On je najplemenitejši človek na svetu, na njem ni sence laži, on je kakor angelj, in me ne zapusti. — Olej, glej . . . komaj enkrat si ae razgtK varjala ž njim — reče starka — in že gu poznaš tako dobro. V reanici, prav ima oni, ki pravi, da jo ljufbav slepa, čeprav ima oči. Sicer pn ne govoriva o tem, kar je glavno. — In kaj je to? — vpraša deklica. — Saj ai malo prej sama rekla, ds treba poskrbeti, da rešimo Strezinjo iz ječe. — Da, to je reanica, n suma ai rekle, dn ni nobenega trpanja. — Da ni nohenegn, nisem rekla, — pomeži-kne atarku z očmi. — Torej si ae česa domislila, draga moja.... In deklica jo je objela in jela poljubovati. Ko ae ji je atarka iztrgala, reče: — Ca k u j, ne veseli ae tako. Ti ne objemal in poljubljaš, kakor du aein že rešila Strezinjo, ali to je zelo nevarno ilelp. Veliko vprašanje je, ali l>o napelo. Deklica je obmolknila in tiho sedls na pro* ator, kjer je malo prej aedela. — Prosim te, kaj si ae zamialila — vpraša starka. ' — Ali ni mladec govoril nekaj, kar je v zve si z močnim hadžibom Wadho el Amerijem. — Da, to je rekel. — Gotovo je Wadha njegov prijatelj. — To bi lahko bila pot za njegovo rešitev. • — Hadžib je mogočen. — Treba mu aamo Javiti, kje je njegov prijatelj in brez dvoma najde aredatvo, kako ga reši. Vaekako je pametnejši od tebe in mene. — Imaš pravi — On Ima mnogo ljudi, ima mnogo denarja. Fatima jo prekine. $ — Čakaj! Ker govoril o denarju, ali bi ne ne dala podkupiti Ibrahim In Meha? — Panterje! Hm! Ne vem. Mords bi se da-la, ali vaekako je to nevarna reč, jima o tem kaj povedati. Ako bi »e slučajno ne dala podkupiti, naananila bi Ahtihekru in potem gorje ubogemu Strsaiji. e- AH kaj nama je atoriti — vpraša dekliea? — Najprej treba govoriti i Wadho el Ame-Hem. f — Zakaj tedaj odlašava? Na delo! — reča Fatima — Ali misliš, da Je tako lahko priti do Wad-he. ln koga naj pošljemo k njemu? — Idi ti. — Ja«? Ne! Rojim ae. Aks n tem alučajno sve Ahuhekr, ne šslil hi ae in moja glava bi na tedela v«č tako lepo na vratu, kakor «*di aedaj. (Dalje aladL) Na piramidah. Spissl Josip Karlin 4 4 Jutri rs no pa greva na piramide in v puščavo," pravi mi na cvetno nedeljo zvečer avstrijski geolog g. F., ko svs ae bila naho-drla po ulieah in ovinkih cesarske K ah ire.44 Morava se zgodaj napraviti in na pot, ako nočeva, da nanju aolnee pari po poti; hodi ae čes tri ure." Sobice je ravno vzhajalo in an: silo roso po ravnem polji na oba-lih svetega Nila, ko drugo jutro zasedemo pripravljene osle, ki naa brzih nog poneso iz sredine stare Kahire mimo mestnega vrta "Ezbekrjeh" skozi novo predmestje Izmailijo na zahod p roll širokemu Nilu. Onkraj mostu kre ne pot ob reki proti Jugu med vr tovi in nasadi do kolodvora, od koder pelje železnica na zgornii ICgipet. Tu se zavije cesta in vo di po širokem polji vedno pod dve voredom temno-zelenih akaeij ined cvetočim sočivjem in zrelo pšenico tje do zadnjega prekopa, ki loči lepo obdelano rodovitno Nilovo dolino od široke, gole puščave. Visoki senčnati palmovi gozdiči na obeh straneh ravne ce ste hladne male vasice na nizkih holmih, ter nam zakrivajo pogled v daljavo. A ko se prekorači zadnji most, je svet kakor spremenjen: kamor ne sežejo Nilovi valovi oh čssu po-vodnji, tam je vse suho in pusto Gola, mrtva leži pred nami pla njava tje do visokega roba, kjer se začenja "libijska puščava." Stopivši »pod drevoreda, 'zagledamo ne daleč pred sabo piramide, pa pot do nJHi je m visoka in strma. Tu sem torej, ns mejo prijetnega življenja ki tihe smrti postavili so si mogočni faraoni spomin avoje nekedanje moči in slave. Mora se reči, znali so si izbrati za svoje grolbovje. Stopimo bliže. Pot res da ni več dolga, pa strma je in z drobnim, rUjavim peskom ne debelo posuta, ki ga je veter roinesel aim iz vroče Sahare. Vrhu bi*ega dospe-mo na m/ilo .plan in "stojimo V podnožju "Kufu-jeve" piramid«', ki se strmo in veličastno dvriga pred nami in kipi v sinje nebo. Pojdimo okolo nje, da si jo bolje ogledamo 1 Atirioglalemu hribu podobna, sezidana je frtramlda i/ samega rezanega kamena, tako, da se razprostirajo njene štiri e rtako dolge strani na štiri vetrove. Vsaka stran meri tr! ato korakov ali sedem sto m dvajset čevljev; ravno toliko tudi rob, ki aeže od spodnjega ogla do vrh«. Površje torej je iz štirih trloglov z enakimi stranmi. Površina je morala biti nekeda* gladska in sviti«, kakor še sedaj zgornji del "Kefrenove" pirsmi de, iki jo zagledamo od jugo-vz hodnega ogla Kufii-jevo, preho divši njeno vzhodno stran. Ali sedaj ni videti drugega, ko velikanske klade lečsstega apnenca, ki ao stopnicam enako naložene druga na drugo. Gladka apne-na površna akorja in vae malo kn-menje razpadlo je v teku dolgiih let in se posulo v visoko grdblja, ki nam zakriva podnožje piramida in nam brani bliže nje stopiti. Ona druga, ki jo je Kefre sezidal, malo nižja od prve, ohranila al je nepokvarjeni ostri vrh in v zgornjem delu tudi prsv gladke strani, tako da je telfko priplezati na njo. Čes pol ure hoda dospemo *o-pet na aeverno stran, kjer je v aredi teman vhod do grobov. Od tod ae tudi gre na piramido. Pa kaka bode pot po teh stopnicah, lu ao bolj strme, nego naše atrehe I Nekako boječe merimo te stopnice, ki ae brez konea kopičijo pred nami druga na drugo, vsaka čes poltretji čevelj visoka, spod nje pa imajo dobre štiri čevlje vi-aočinc Skoro nam je obupati, da prilezemo katerikrat do vrha. Pa sufcl Beduin mnogokrat stori za dober "bag'šiž" .l®a a N. F. J. Cigare........10e Tillman Cigar Oo. _AURORA. MINN. Idamar, F Prejeli smo obvestilo, da j« ts i med onih drulb, kjer rndsrji delaj iest dni v tedna, to ps U, k« vedno dovolj vo« ns rsapolsfo. gorovl, Idamar, HetbboB, Diu lier ao v lepem in prijsraea kl Ponniylvaniji. Dobrs Klima. M premogarji railulijo od 10« d« In rje v v dveh tednih. TnktjjH družin, k i rad* »prejeme jo rud« •tanovanje in hrsno. Dobe * t«dl Aostnohn* ntsnovanjs po »Irki $7.00 na menee in 3 «obnS p« » raosef no. Mr. D. »• Williso.« t Ps., in Mr. Vernon P. T«ylr '« Ps., »prejemats v»e proinje tek, želeli vprsSsti r.a delo, dijeta pa, vsem, kl bl rsdi dobili atalM U pem in prljar-nem krsjs, *™ds pridete tudi «sml. Vremit« Cb*1 DiionvlIJe ieleinieo nsrsrao* , Pa., in tam je dovolj dela. mar, Še enkrat apeliramo i• na vnf Of* S predno vstavimo pošiljanje liats. Apeliramo ns ^ ročnike, ki še niso ponovili avoje narw'niae, "« ^ ^ v prej mogoče, ako nočejo, da se jim vstavi pošiljat«- ^ onim, ki se ne bodo odzvsli temu pozivu tekom P ^ bomo list vata vili, papir je drag in nemogoče je i*i| šiljati prosto, sicer pa tega ne dovoljtrje zekon.^ mislijo več naročnine ponoviti, pa prosimo, da u vestijn. Naročnina hc lahko pla.-a pn na«<»» < f ug nikih, naših pooblaščenih zastopnikih, ali P« J' na upravništvo "PROSVETA" rhicafOi 2657 So. Lawndale Aw., Sedaj imate še zadnji čaa. da naročite M « «" ko»« t One, * nas tsk") <