Glas preobloženega kmeta. (Odprto pismo okrajneinu odboru ptujskeinu in okrajnemu šolskemu svetu). Došel nam je iz ptujskega okraja dopis. Ker je njegov zadržaj imeniten in ker utegnejo drugod tudi jednake razmere in jednake pritožbe biti, zato ga objavimo na prvem mestu našega tednika. Glasi 8e tako-le: Odkar imamo novi okrajni zastop, se že to in ono na boljše obračati začinja, pa se se itak marsikaj gnjilega nabaja. Prav dobro vem, ka se zastarela bolezen ne more koj na mah zvračiti, tudi pokvarjeno vin<> se ne da v par dneh popiaviti, sčasom pa le gre, če se prav spozna, v čeai je pogreška, iu se potem pravo vračilo upotrebi. Pa naj v kratkem rečem, kaj naraeravam povedati. Vsi vemo, ka se iz okrajne blagajnice na šole in ceste največ denarjev potrosi. Kaj se šol tiče, nadejamo se, in prosimo novoizvoijeni okrajni šolski svet, v kterega popolno zaupanje imamo, naj nas za. božjo voljo ne sili tako, kakor prejšnji, nemškutarski, zdaj, v teh strašno slabib časib, novib šol staviti. K čemu so v obce take velikanske zidance? Ena soba naj bi se dodala, kder je res potrebno. Saj srno se mi v prejšnjih ne tako štimanih solskib hramih, hvala Bogu, tudi nekaj naučili, pa bi še se kam več, ko bi se ne bila nam nerazumljiva nemščina silama, in se ve da brez vsega uspeha, po plečab in za ke6ko, v glavo vbijala, ia se tako muogo dragega časa zgubilo. Pa o tem naj drugi pišejo, ali pa tudi ne, saj vsak, kdor nima slama ia sena v glavi namesto možganov, sam ve ia lehko uvidi, kako bedasto je, deco trpiačiti s tujim jezikom poprej, ko se r materiušeini brati, pisati ia račuaiti popolnem ne navadijo, ia krščaaskega nauka ne naučijo. Toliko zaradi šol; zavoljo cest pa za zdaj sanio pitara: kako to pride, ka ima stavljenje mostov, popravek in navažanje cest, lekič v celem okraji, tisti Vojsk, ki, kakor v nGospodarji" beremo, vedno proti uašim glasuje, ali sam rad, ali pa, ker ga pre ima bogati Kaiser pretesno na vojki, pa mn pre more plesati, kakor mu ta zažvegla; mi kmeti pa, ki bi zdaj, ko nimamo več tako silnega dela, tudi radi kakšen groš si zaslužili, moramo ga gledati, kako se npo mesarskem" mimo nas vozi. Zato se mi zdi, ka bi bolje bilo, če bi se taki podvzetki na raanjše kose delili, in večim poverili ne sauio kakim trem, štirem v celem velikem okraji v roke dali; kajti mi kmeti bi tako delo v svojih občinah tudi radi prevzeli in bi reč bar tudi tako zvesto, če no morebiti bolje in ceneje, dovršili kakor imenovani nHotelar". To dvoje botel sem povedati in zapitati: na čem smo 8 okrajno hraailnico, na kojo tako težko čakamo ? M. M., kmet.