Glasilo Občine Ormož
Leto IV, številka 14, oktober 2011
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Stran 2:
400-letnica humske cerkve
Stran 8 in 9:
Grajska pristava je uradno odprta
Stran 16:
Delovne počitnice z MCO
Ormoški gimnazijci na maturi izjemno uspešni
Renata Bezjak
Maturantje, ki so letos končali svoje izobraževanje na Gimnaziji Ormož, so to storili izjemno uspešno. Dosegli so rezultat, ki presega slovensko povprečje, in tako dokazali, da se tudi na tej mladi gimnaziji dela odlično. Samo ena dijakinja četrtega letnika ni pristopila k opravljanju mature v spomladanskem roku, vseh ostalih 43 se je trudilo izkazati svoje znanje. Uspešnih je bilo kar 41 ali 95, 35 % dijakov, slovensko
povprečje pa znaša 92, 07%. Drži torej izjava ene izmed gimnazijk, ki je izjavila: » Ne morejo več trditi, da je ormoška gimnazija slaba.« Obe dijakinji, ki sta bili v spomladanskem roku neuspešni, bosta svoje znanje lahko ponovno izkazali že v jeseni, nobeni ni treba ponovno opravljati mature v celoti, ampak delata le popravne izpite iz posameznih predmetov. Uspeh ormoških gimnazijcev je še podkrepila zlata maturantka Barbara Kirič, ki
je na maturi dosegla 31 točk in prejela ma-turitetno spričevalo s pohvalo, Gimnazija Ormož pa se je tako znašla na seznamu 44 šol v državi, kjer se lahko pohvalijo z zlato maturantko. Barbarinega uspeha so se znali veseliti tudi njeni sošolci in soso-šolci, saj so njen prihod v šolo pospremili z velikanskim aplavzom. Tudi sicer je bilo vzdušje na dan razglasitve rezultatov v prostorih gimnazije izjemno, sprostilo se je ogromno pozitivne energije, ponosa,
potrditve. Ravnateljica Gimnazije Ormož gospa Blanka Erhartič je dijakom in kolektivu čestitala ob uspehu in poudarila, kako ponosna je na ta dosežek. Glede na to, da je bilo na maturi tudi pri večini predmetov doseženo višje število točk, kot je državo povprečje, lahko trdimo, da je Gimnazija Ormož našla svojo pot, da so učitelji in dijaki dokazali, da so vredni zaupanja, da znajo in zmorejo. ^
V popoldanskih urah, ko je maturante, njihove starše in učiteljski zbor Gimnazije Ormož v prostorih ormoškega gradu sprejel župan Občine Ormož gospod Alojz Sok, so deževale še mnoge čestitke in dobre želje za prihodnost.
□
fcLUB „
9*MOS£Xh
ŠTUDENTOV
Mladinski center Ormož, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ormož in Klub ormoških študentov
so ponovno pripravili za vas
GLEDALIŠKI ABONMA 2011/2012
5 mesecev, 5 predstav, obilo smeha in zabave od novembra 2011 do marca 2012
info: www.mco.si
Komedije v družbi najboljših, ki nasmejejo do solz!
Zlata maturantka Barbara Kirič z ravnateljico Blanko Erhatič
Iz vsebine
•	Visoki jubilanti
•	Martinovanje
•	Veselo pri Miklavžu
•	Ljudska univerza obvešča
•	Novosti v Centru starejših občanov
•	Razvedrilo
ZGODILO SE JE
Ob 400-letnici Huma pri Ormožu
P. pr^go Avsenak, župnik in prodekan_
Ze v 14. stoletju so naši predniki na Humu pri Ormožu postavili kapelo v čast pokončnemu, doslednemu in pogumnemu preroku sv. Janezu Krstniku. A bila je premajhna, zato so stopili skupaj in zgradili večje in lepše svetišče. Veliko truda in vztrajnosti je bilo potrebno. Pa so vse zmogli: z vero v srcu in s povezanostjo med seboj. Leta 1611 so dogradili cerkev Janezu Krstniku v čast, letos je torej obhajala 400-letnico. Za ta častitljivi jubilej smo tudi mi stopili skupaj in s prostovoljnimi prispevki in pomočjo Občine Ormož obnovili ta kulturni biser na obrobju Slovenskih goric. Lično obnovljeni notranjosti pred nekaj leti se je v letu 2008 pridružila obnova zvonika, v letošnjem jubilejnem letu pa še obnova strehe in zunanjosti. Na ivanjsko nedeljo, kot tukaj imenujemo nedeljo po rojstvu
Janeza Krstnika, nam je ob množici zbranih vernikov blagoslovil obnovitvena dela generalni vikar nadškofije g. Janez Lesnika in nas povabil k hvaležni in pogumni veri. Ubrano pritrkavanje in petje ter množica prisotnih so nas pospremili k telovski procesiji skozi sadovnjake in vinograde, ki so z blagoslovi in zahvalno pesmijo vabili k hvaležnosti in zvestobi našim vernim koreninam. <
Hum notri
Hum zunaj
90 let - to pa ni tako malo
Aleksandra Lesjak
Na prvi šolski dan, 1. septembra 2011, je bilo na Lešnici zelo veselo, saj je naš mož, ata, dedek in pradedek Franc Kuharič praznoval 90. rojstni dan. Čeprav mu življenje ni prizanašalo, še vedno, kljub letom, rad postori manjša opravila, predvsem pa ostaja vesel in nasmejan. Na jesen življenja ga obdaja njegova družina, ki šteje 6 otrok z družinami, 13 vnukov in 7 pravnukov. Ob dolgih večerih pa se z ženo Amalijo rada spominjata lepih, pa tudi malo manj lepih trenutkov skupnega življenja. Dragi slavljenec, vsi skupaj ti želimo obilo zdravja, veselja in radosti. <
Dober za svoja leta, a ne?
Slavljenec z ženo Amalijo
Sto let Rozalije Jurinec iz Malega Brebrovnika
Valerija Rotar
Pred sto leti je vzklilo iz težkih ilovnatih tal v Velikem Brebrovniku izjemno trdoživo seme. Premagalo je številne vremenske neprilike in pognalo srčno korenino, iz katere so se razvejale drobne in močne koreninice. Oklepati so se začele trde zemlje in se razraščati tam med vinogradi in travniki, sredi najlepših sadovnjakov in pašnikov, sredi sinjemodrih oblakov, toplega
sonca, mrzlih zim in bogate narave. V srebrni rosi je rahlo zadrhtelo - drobno, vendar žilavo in enkratno življenje. Nežni pogledi z jutranjimi meglicami in s toplim soncem so ga napolnili z upanjem in drobno stebelce se je začelo sramežljivo spogledovati z okolico. Spogledovanje in želja po življenju je stebelce oplemenitilo z bujnim rastjem, razvilo je šest močnih gonilnih vej, ki so se razbohotile v bujno
krošnjo s prečudovitimi bujnimi cvetovi. In vse to iz enega posebnega semena, trdne korenine - katere del smo mi, ki se napajamo iz modrosti in izkušenj stoletnih korenin. Hranimo se iz njene dobrote, skromnosti, poštenosti, črpamo zaloge neomajne ljubezni, iskrenosti, delavnosti, vztrajnosti in močne volje. Postali smo eno veliko drevo z bujno krošnjo - oplemeniteni in blagoslovljeni s
stoterimi željami te čudovite ženske, za katero lahko rečemo, da je odraz moči in premagovanja življenjskih ujm, borka za boljši jutri, ženska, ki nikoli ni obupala ali klonila, temveč je kljubovalno in pogumno zrla naprej.
Nekoga moraš imeti rad - in morda je le v tem skrivnost! ^
Mati
Tvoj mili pogled, sivina, v kateri je strah, morja noči, ko sanjaš o dneh, letih, ljudeh - tistih od nekoč.
In pogled - v katerem je smeh, prihodnost in radost. Pogled, ki ti daje upanje, voljo in veselje, da greš naprej.
To je naša mati! (Valerija Rotar)
Mati Rozika na rojstnodnevni zabavi v Domu kulture Ivanjkovci,
28. 8. 2011
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, december 2011
Stoletnica z županom in s predsednico KS Ivanjkovci
IZ OBČINSKE UPRAVE
•J i 11 L»K1i LI^J

City cooperation / Sodelovanje mest
v
Ce se želi 24 mest iz treh držav in s tremi različnimi jeziki povezati v skupnem združenju, to ni lahka naloga. Kako lahko kljub temu uspe, kaže projekt City Cooperation (sodelovanje mest). V dolgoletnih pripravah je nastalo sodelovanje med mesti in državami. S svojima čez-mejnima programoma Slovenija-Avstrija in Avstrija-Madžarska ga podpira Evropska unija. V projektu sodeluje kar 24 mest z območja tromeje Slovenije, Avstrije in Madžarske. Slovenijo zastopajo mesta Ormož, Lenart, Ptuj, Ljutomer, Radenci, Gornja Radgona, Beltinci, Lendava in Murska Sobota.

REPUBLIC OF SLOVENIA GOVERNMENT OFFICE FOB LOCAL SELF-GOVERNMENT AND REGIONAL POLICY
sura: at
(YHOPSWO ^ Td , I v : V
Cilj projekta je turistične narave in želi mestom pomagati, da se lažje umestijo na turistični zemljevid in postanejo atraktivnejša in s tem opaznejša za turiste. Mala oz. srednje velika mesta se skupaj predstavljajo in na ta način vabijo turiste ter konkurirajo velikim mestom v borbi za slehernega obiskovalca. V te namene v sklopu projekta City cooperation nastajajo produkti, ki želijo mestom olajšati to delo. Tako je nastal Magazin 24 mest, v katerem se predstavljajo vsa tri področja na svojih straneh meje in vsako posamezno mesto posebej. Magazin je izšel v štirih jezikovnih različicah, zraven jezikov sodelujočih držav je izšel še v angleškem jeziku. V času trajanja projekta vsako leto izide tudi koledar prireditev, v katerem se promovirajo največje in najatraktivnejše prireditve po mestih. Tudi koledar prireditev seveda izide v štirih jezikih. Med zanimivejšimi produkti, ki so že nastali v času projekta, je knjižica ugodnosti. V knjižici ugodnosti je 48 ponudnikov, dva ponudnika (muzeji, hoteli, kopališča, restavracije...) na mesto, svojim gostom ponujajo ugodnosti, če pridejo k njim s kuponom, narejenim v sklopu projekta.
ZSBistra

Za turistično prepoznavnost mest pa sta izredno pomembni udeležba in promocija mest na pomembnejših turističnih sejmih po Evropi. Tako so se marca letos mesta že predstavljala na turističnem sejmu v Budimpešti. V jesenskih mesecih pa sledi še udeležba na sejmih v Berlinu in Salzburgu. Seveda pa v našem času ne gre brez interneta, zato je nastala tudi internetna stran projekta, kjer si je mogoče pridobiti najpomembnejše informacije o mestih.
Vsako leto poteka tudi srečanje županov, na katerem si v sproščenem okolju med seboj izmenjajo mnenja, videnja in izkušnje. V sklopu spremljevalnega programa srečanja županov pa poteka tržnica, kjer se predstavijo vsa mesta. Glede na to, da prihajajo partnerska mesta iz treh držav, je razumljivo, da se srečanja županov selijo. Tako je bilo prvo srečanje v Fürsten-feldu v Avstriji. V petek, 16.9.2011, pa je župane gostilo lepo madžarsko mesto Könnend. V naslednjem letu bo Slovenija gostila 24 županov. Srečanje županov bo potekalo v času Radgonskega sejma.
Projektne partnerje v času projekta čaka še veliko dela, saj bo v sklopu projekta nastalo
še veliko stvari, kot so na primer City guide, zemljevidi z vodiči po mestih, koledarji prireditev in prezentacijski filmi mest. Vsi produkti oz. izdelki pa nastajajo v tesnem sodelovanju s predstavniki občin in delavci v TIC-ih. Vabljeni v prečudovita mesta, ki so le korak oddaljena od domačih vrat. ^
Mag. Karmen Štumberger
Adijo, poletje, pozdravljena jesen
Ko se z otrokom sprehajam po mestnih ulicah in srečujem znance, beseda vedno nanese na toplo vreme, ki nas je tako dolgo razvajalo. Starejši povedo, da tako toplega septembra ne pomnijo, pa tudi oktober je prišel »noter« lep in sončen. To vreme je zagotovo odgovarjalo šolarjem, ki so lahko pred prvimi testi in ustnimi spraševanji izkoristili igrišča in igre s prijatelji.
Poletje se je dokončno poslovilo, kar nam nazorno prikazuje pisano listje v gozdovih in naznanjajo klopotci v že praznih goricah.
Jesen - asociacija na šolske klopi, konec dopustov, trgatev, pečenje kostanjev; od letos naprej pa bo jesen 2011 zaznamoval tudi padec naše vlade. Adijo, poletje, adijo, Pahor. Kdo naj bo pozdravljen? Na odgovor počakajmo do predčasnih volitev, ki nam sledijo.
Ste opazili kaj novega? Tisto lepotico, ki stoji ob Petrolu in gradu? Zagotovo ste jo. Končno smo dočakali svečano odprtje Grajske pristave in zdaj lahko mladi glasbeniki pridno vadijo, uslužbenci Muzeja Ormož pa lahko pripravljajo zgodovinske zbirke v novih prostorih. Več o tej pridobitvi pa si podrobno preberite v nadaljevanju. Leto je spet naokrog, trgatve so končane, sledi tradicionalno martinovanje, brez katerega v naših vinorodnih krajih ne gre, in v tej številki vam prilagamo program martinovanja v Ormožu, ki poteka že kar nekaj let. Program je pester, poglejte ga in se nam pridružite. Se vidimo v šotoru. Tokrat bom končala z mislijo: «Najhitrejša pot do sreče je osrečevanje drugih. Če nekomu podaš roko, ga nasmejiš in prenehaš misliti le nase, se lažje prenehaš ubadati zgolj z lastnimi težavami in svojemu vsakdanjiku pripišeš višji pomen.« Naj vas ta misel spremlja, uresničujte jo do našega naslednjega izida, ki bo konec decembra. Lepo jesen želim.
Aja, pa prijetno branje.
Janja Kolarič, odgovorna urednica
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma konec decembra 2011. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 10.12.2011. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič
Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d. o. o., Rače, www.grafis.si
Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Občina Ormož, sonce Prlekije
ORMOŠKA TRŽNICA - možnost najema prodajnih prostorov
V centru mesta Ormož je na voljo prodajni prostor - TRŽNICA. Prepričani smo, da bi se dalo z vsakodnevno ali občasno ponudbo popestriti ponudbo z različnimi izdelki, s sadikami in z drugimi artikli. Na prodajni tržnici vam ponujamo: možnost dodatnih tržnih miz - stojnic, najem skladiščnega in garderobnega prostora
ter uporabo sanitarij, poleg tega pa lahko uporabo prodajnih tržnih prostorov in miz prilagodite svojim možnostim prodaje dnevno ali mesečno. Obveščamo vas tudi, da lahko svojo ponudbo prodajate tudi na tradicionalnih sejmih: sejem na cvetni petek, Jakobov sejem (prvi ponedeljek po 25. juliju) ter
Martinov sejem (11. novembra oz. naslednji dan, če je na Martinovo nedelja). Občina Ormož in Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., vabita zainteresirane, da se oglasite in pogovorite o podrobnostih glede možnosti najema na Komunalnem podjetju Ormož, d.o.o., Hardek 21 c, Ormož, vsak delovni dan ali po telefonu 02
741 06 47 in 041 649 736 (Anita Bolčevič) ali po mailu vrtnarstvo@kp-ormoz.si.
Vabljeni vsi, ki vas zanima prodaja na tržnici v Ormožu in tradicionalnih sejmih.
Občinska uprava Občine Ormož
in
Komunalno podjetje Ormož, d.o.o.
Cenik pristojbin za prodajo na tržnici:
Zš	Namen	Enota mere	Cena z DDV v €
1	prodaja živil, suhe robe (prodajni prostor)	1m/dan	1,50
2	prodaja živil, sadik, konfekcije, galanterije in bižuterije (prodajna miza)	1m/dan	2,00
3	prodaja pod streho skupaj s skladiščnim prostorom - mesečno	mesec	48,00
4	skladiščni prostor - mesečno	mesec	19,50
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
O—.— n„v,~_IZ OBČINSKE UPRAVE
Zaključek projekta »Ureditev Grajske pristave«
Mag. Karmen Štumberger
ČSlovenija velja za naravno in kulturno zelo raznoliko državo. Ormoško območje pa prav tako spada med območja, ki so jim predniki v preteklosti s kultiviranjem pokrajine vtisnili neizbrisen pečat svojega dela.
Bogata zgodovina, ohranjena tradicija, etnološka dediščina in ljudska arhitektura privabljajo v te kraje mnoge obiskovalce, ki izkoriščajo številne možnosti za izletniški turizem, kolesarjenje in pohodništvo po vinsko-turističnih cestah. Poleg tega pa prav tako številne prireditve, ki potekajo v vseh letnih časih, omogočajo večjo prepoznavnost območja na lokalni, regionalni, nacionalni ter čezmejni ravni. Kakovostno ohranjanje in povezovanje naravnih ter kulturnih potencialov ormoškega območja je zelo pomembno, saj to povezovanje dejavnikov v okolju omogoča razvoj novih poslovnih priložnosti v
turizmu, kulturi, športu in drugih povezanih dejavnostih.
Zato smo bili toliko bolj zadovoljni, ko smo na 3. javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, pridobili sredstva za ureditev Grajske pristave.
Obnova Grajske pristave je namreč pomembna za ohranitev kulturne dediščine ter povečanje turistične in kulturne ponudbe v regiji - torej gre za regijsko pomemben projekt, vreden cca 3.5 mio evrov. Pred izvedbo investicije je bil objekt Grajska pristava v zelo slabem stanju in brez vsebine. Zidovi so bili na nekaterih mestih zaradi zamakanja prepereli, poleg tega tudi ni bilo zaščite pred dvigom vlage iz temeljev in tal. Elementi strešne konstrukcije so bili večinoma povsod
uničeni zaradi zamakanja in obstoječi fasadni ometi dotrajani. Po odkupu objekta in odobrenih sredstvih v letu 2008 pa se je intenzivno pripravljala vsa potrebna projektna in investicijska dokumentacija, v pripravo katere so bili vključeni številni pripravljala. Ti dokumenti so bili namreč predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja v septembru 2009. V tem času je bil izveden tudi postopek izbora izvajalca gradbenih del. Potem pa se je začelo delo na objektu s položitvijo temeljnega kamna, novembra 2009. Šlo je torej za rekonstrukcijo in delno novogradnjo ter komunalno ureditev objekta za potrebe muzejske dejavnosti in dejavnosti glasbene šole, izvedena pa je bila tudi ureditev ožjega zunanjega okolja. Prav tako pa so bili v ta izvedbeni del vključeni številni izvajalci del projektanti, s katerimi so se na tedenskih koordinacijah reševali vsi tekoči problemi.
Ker je Grajska pristava vpisana v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena, se je celotna zunanja in notranja ureditev izvajala po navodilih in nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Ureditev Grajske pristave za potrebe Glasbene šole Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož je eden večjih projektov, ki jih zadnja leta izvaja Občina Ormož v sodelovanju s številnimi zunanjimi izvajalci, skupno medobčinsko upravo ter občinsko upravo z županom na čelu. Prenovljen objekt smo z veseljem uradno predali svojemu namenu na svečanem odprtju dne 16.9.2011. Ob tej priložnosti je bila izrečena vrsta zahval vsem za opravljeno delo in uspešno izvedbo te investicije, ki je pomemben del v mozaiku tudi regionalne destinacijske organizacije, ki ravno v tem času nastaja na tem območju.^
V Uradnem vestniku Občine Ormož, številka 10/2011, je objavljen Javni razpis za dodelitev štipendij in drugih oblik študijskih pomoči v Občini Ormož za šolsko leto 2011/2012. Vlogo za uveljavitev štipendij in drugih študijskih pomoči v Občini Ormož lahko vlagatelji prevzamejo osebno na sedežu Občine Ormož, soba št. 14, ali na spletni strani www.ormoz.si. Rok za oddajo vloge je vključno do 28.10.2011.
Občina Ormož, sonce Prlekije
Organizatorji: Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož - TI C Ormož.
Sodelujoči: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - 01 Ormož s svojimi društvi, KGZS - Zavod Ptuj in Kmetijsko svetovalno službo Ormož v sodelovanju z Društvom kmečkih žena. Društvo vinogradnikov LJutomersko-Ormoški h gori c Jeruzalem, Planinsko društvo Maks Meško Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Moto klub Cest bon Ormož, Turistična agencija Ona Ormož
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011
ZGODILO SE JE
•J i 11 L»K1I L'l'i LI^J

2. srečanje članic GZ Ormož
Natalija Fajfar, predsednica komisije za delo z Ženami GZ Ormož_
Članice Gasilske zveze Ormož smo se v začetku septembra zbrale na Hardeku pred gasilskim domom, kjer je potekalo 2. srečanje članic. Kot je že v navadi, smo na srečanje povabile tudi članice obeh GZ, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Ob čudovitemu vremenu se nas je zbralo okrog 60 članic. Na začetku sta nas pozdravila predsednik zveze Jožef Šterman ter vodja članic v PGD Hardek Sonja Kosi. Odpravile smo se peš mimo carine, po nasipu reke Drave do vaškega doma v Pušencih, kjer smo imele daljši postanek. Nato smo nadaljevale pot do bi-oplinarne Šijanec, ki je v Ormožu novost, ter si ogledale njeno delovanje. Nazaj grede smo se ustavile še v opekarni Wi-enerberger, kjer smo si ogledale izdelavo opeke od začetka ter vse do priprave za prodajo. Ko smo se vrnile v gasilski dom,
smo si ogledale še razstavo slik Danila Kovačeca, ki nam je pripravil tudi manjše spominke na to srečanje. Pridni gasilci s Hardeka pa so nam pripravili pogostitev, ki je trajala pozno v noč.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem voditeljici članic v društvu Sonji Kosi in vsem njihovim gasilkam in gasilcem za čudovito srečanje. Prav tako se zahvaljujem predsedniku zveze Jožefu Štermanu za vso podporo. <
V Hermancih največji klo-potec na svetu
Mirko Fekonja
V Hermancih, na griču Strmec, na nadmorski višini 321 m, stoji največji klopotec na svetu. Stanko Habjanič, član PGD Miklavž pri Ormožu, se je pred dvema letoma odločil, da bo naredil nekaj izjemnega. Začel je sam izdelovati klopotec in ga tudi izdelal , klopotec je skoraj nerazumnih mer in velikosti.
V nedeljo, 14.8.2011, je skupaj s člani PGD Miklavž pri Ormožu in avtodviga-lom PGD Ptuj postavil velikana v svojem vinogradu.
V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Prvič se omenja konec 17. in v začetku 18. stoletja. Leta 1797 je tudi Leopold Volkmer v svoji slovenski pesmi »Tolažba enega vencrla« že omenil klopotec. Klopotec je slovenski model in izum, njegova zgodovina sega daleč nazaj in ponosni moramo biti na to edinstveno napravo.
Prvotno je bil namenjen odganjanju ptičev v vinogradih in je znanilec jeseni. Danes je njegovo postavljanje zgolj simboličnega pomena. Postavlja se ga v začetku zorenja grozdja, od 25. julija do 15. avgusta, pospravlja pa se ga do 11. novembra. Narejen je iz šest vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave. S tem je omogočeno, da je njegovo klopo-tanje raznoliko. Predvsem lepo jih je poslušati ponoči, v tišini, ko se oglašajo vsak s svojega hriba. Žalostno je, da nekatere ljudi to moti in nasprotujejo njegovemu postavljanju. V nasprotju s takimi, upam redkimi izjemami, moramo biti ponosni na našo tradicijo in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod.
Klopotec v Hermancih tehta čez 900 kg in meri v premeru vetrnic 18,20 m. Stolček ali podstavek klopotca, skupaj z roko, ki drži desko, je dolgi 4 m. Samo deska, po kateri tolče 8 ogromnih 20-kilogramskih maclekov (kladiva), je dolga 7 m, širina je 32 cm, debelina 7 cm, teža celotne deske, ki je iz češnjevega lesa, je 70 kg. Vse skupaj pa stoji na 11 metrov visoki kostanjevi sohi.
Cilj vseh nas, posebej pa še Stanka Habjaniča, je, da se prleški orjak vpiše v Guinesovo knjigo rekordov. Vendar bo prej klopotec odgnal še mnogo ptičev iz prleških goric. <
Zbornik ob 90. obletnici PGD Miklavž pri Ormožu
Mirko Fekonja
Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu je v juliju praznovalo 90.obletnico društva. Ob tem visokem in pomembnem jubileju je društvo izdalo zbornik. Ob praznovanju pomembnih jubilejev je navada, da se spomnimo dogodkov in ljudi, ki so povezani z njimi, ter uspehov prehojene poti. Pričujoči zbornik govori o razvoju domačega gasilskega društva in kraja Miklavž, v katerem so gasilci delovali. Knjiga je zahvala vsem, ki so v 90-letnem obdobju prispevali k mozaiku uspehov društva in našega kraja. Pisanje zbornika sem zasnoval tako, da lahko bralec hitro, razumljivo izve za vse pomembne dogodke društva. Dodal sem tudi kakšno drobtinico iz zgodovine in razvoja domačega kraja. Vsi podatki so točni in zapisani kronološko, nekaj pa je citatov iz kronike in iz zapisnikov sej. Zapisati sem želel tako, da bo privlačno za branje tudi v današnjem času. V razvoj in delo Prostovoljnega gasilskega društva Miklavž pri Ormožu sem vložil več kot polovico svojega življenja. Na to sem ponosen, saj lahko zatrdim, da je naš gasilski dom ponos kraja in občine, vsekakor pa daleč naokoli najmodernejša zgradba s tako kvalitetno opremo in inventarjem. K temu prispevajo tudi gasilski muzej v domu in dvoje novih vozil ter vsa oprema, ki je danes potrebna
za uspešno delo operativne enote. Gasilci se zavedamo svojega humanega poslanstva in želimo prehojeno pot svojih predhodnikov ne le nadaljevati, ampak tudi nadgraditi, predvsem pa se zavedamo, da mora biti naše srce odprto za stisko bližnjega. <
90. obletnica PGD Miklavž
pri Ormožu
Mirko Fekonja
PGD Miklavž pri Ormožu je bilo ustanovljeno 20. novembra 1921. Načelnik pripravljalnega odbora je bil Andrej Tramšek, tajnik Drago Pinterič je pripravil pravila društva, ki so bila potrjena od pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeva, z dne 12. oktobra 1921, št. 10.415/IV Tako je društvo začelo delovati. Danes deluje društvo na območju KS Miklavž pri Ormožu in združuje 117 članov in članic ter mladine. V zadnjih letih je društvo doseglo največje uspehe v zgodovini, saj smo gasilski dom dogradili in v njem uredili muzej ter kupili dve novi vozili. Svojo 90. obletnico smo proslavili 25. junija. Proslave se je udeležili 19 gasilskih društev. Prisotni so bili tudi podžupan Občine Ormož in številni gostje, med njimi tudi županja Občine Kobarid. V gasilskem ešalonu v počastitev obletnice je sodelovalo 147 gasilcev, gasilk ter mladine. V povorki vozil pa smo prikazali prevozna
sredstva in gasilska vozila nekoč in danes. Sodelovala je konjska vprega s staro ročno brizgalno, dve stari priklopni motorni brizgalni, ki se priklopita k traktorju, in tudi najstarejši gasilski avtomobil na Slovenskem iz PGD Kobarid, to je vozilo znamke Fiat. Za tem pa so se predstavila društva z vozili in s tehniko. Skupaj je v ešalonu vozil prepeljalo vasico Miklavž pri Ormožu 23 gasilskih vozil. Pomemben dogodek pa je bil tudi prevzem novega vozila znamke Man GVC 16/25, ki je naša najnovejša pridobitev. Nadgradnja je bila izdelana v podjetju Metis v Gornji Radgoni. Ključe vozila je od podžupana prevzel predsednik Boštjan Kosajnč in jih predal šoferju Alešu Muradu. Danes lahko s ponosom zatrdimo, da je naš dom s tako kvalitetno opremo in inventarjem ponos kraja in občine. K temu prispevajo tudi lep in poučen gasilski muzej ter dvoje novih vozil, ki sta danes potrebni za uspešno delo operative. <
Ormoške novice, Leto IV, številka 197, oktober 2011
1_Ormoške novice
ZGODILO SE JE
65-letnica delovanja Lovske družine Vinski Vrhovi in 30-letnica pobratenja z Lovsko družino Borovnica
Mag. Srečko Felix Krope, Lovska družina Vinski vrhovi
Lovska družina Vinski vrhovi je v minulih dneh počastila pomemben jubilej svojega delovanja, saj je doživela 65. obletnico delovanja. V svojem dolgoletnem delu se je tudi pobratila z Lovsko družino Borovnica. To je bil razlog več, da so se člani obeh lovskih družin srečali v soboto, 10. septembra 2011. Lovci smo poskrbeli za dobro počutje vseh udeležencev. Organizirali smo tudi izvedbo tradicionalnega športnega srečanja med Lovskimi družinami Rakitna, Borovnica in Vinski vrhovi. Manjkali so le lovci iz Tomišlja, verjamemo, da bodo prišli prihodnje leto.
Nabito poln avtobus je v dopoldanskih urah prispel na dvorišče lovskega doma naše lovske družine pri Miklavžu. Vrata so se odprla in pričakali smo prijatelje -lovci, žene. Sledili so objemi, stiski rok mladih in starih lovcev. Za dobrodošlico smo v lovskem domu pripravili dobrote, tudi tokrat v tradicionalni sestavi naših žena in deklet, ki so skuhale okusen divjačinski golaž. Kaj je bilo zraven, ne bom posebej opisoval, saj gre za vinorodni okoliš. Zagotavljam pa vam, da se je našel tudi kakšen ledeni čaj. Ob dobri hrani je gostom izrekel dobrodošlico starešina naše lovske družine Franc Makoter, ki je imel tega dne kar nekaj obveznosti. Sicer o tem ni kaj dosti govoril, vedeli pa smo, da je tako, ker je pred lovskim domom stal zelo star »fičko«. V preteklih letih smo se lovci navedenih lovskih družin srečevali na športnem srečanju, najpogosteje v nogometu. Ker je to dokaj »nežen« šport, smo se letos odločili, da se pomerimo v bolj moški igri, in sicer v streljanju na glinaste golobe. Strelišče naše lovske družine je bilo v hipu polno, tekmovalcev bolj malo, zato pa več gledalcev. Doživeli smo presenečenje. Posebno ekipo so sestavile naše »punce«, ki niso lovke (razen ene). Za nameček so dosegle takšen rezultat, da so zasedle zelo dobro predzadnje mesto. Vsem ekipam so aplavdirali tudi fazani in ostala naša mala
divjad. Nekaj je gotovo, bilo bi bolj malo položenih na perje in dlako. Starešina je poskrbel za to, da so vse štiri ekipe prejele pokale. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je prvo mesto zasedla ekipa LD Vinski vrhovi in si s tem prisvojila za leto dni tudi prehodni pokal. Istega dne je v našem konu potekala tudi prireditev Od kleti do kleti, kar je bil vzrok za neprestano mešanje naših in njihovih obiskovalcev. Ločevali smo se po znamenitih »slinčkih« okoli vratu, v svojem je po sistemu kenguruja obiskovalec prireditve Od kleti do kleti nosil svoj kozarec. Jasno je, da lovci tega nismo imeli, čeprav smo kakšno »kupico« tudi dobili. Po napornem tekmovanju in razglasitvi rezultatov pa se je začelo zares. V večnamenski dvorani v Miklavžu pri Ormožu smo začeli z uradnim delom slovesnosti obletnic. Zbrali so se lovci in praporščaki od blizu in daleč. Prišli so tudi lovci s sosednje Hrvaške. Obiskali so nas vidnejši gostje, in sicer župan Občine Ormož g. Alojz Sok, predsednik krajevne skupnosti Miklavž g. Emil Trstenjak, predsednik OZUL-a Ptujsko-Ormoškega LUO g. Andrej Vaupotič, strokovni tajnik OLZ Ptuj-Ormož g. Mirko Obran, predsednik OLZ Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela. Naši lovski tovariši iz LD Borovnica so v lovca preoblekli kar svojega župana g. Andreja Ocepka. Vsi navedeni so nam čestitali, zaželeli še več uspeha, »ravne rore, suh pulfer« in ravne cevi. Na našem območju se bolj redko srečujemo z jeleni, zato so nam tovariši lovci iz Borovnice, Rakitne predstavili jelenjo rukanje, pravzaprav so oponašali jelena v času parjenja. Med njimi je bil tudi evropski prvak Klemen - pomemben rezultat je dosegel letos na Kostanjevici na Krki, kjer je potekalo pod pokroviteljstvom LZS 13. evropsko prvenstvo.
Ob tej priložnosti sem kot predsednik LZS podelil priznanja posameznim članom LD Vinski vrhovi, za katere je komisija za priznanja v lovski družini predlagala posamezna priznanja. Priznanja LZS
so prejeli:
•	Anton Šnajder, red za lovske zasluge II. stopnje
•	Franc Makoter, red za lovske zasluge II. stopnje
•	Anton Novak st., zlati znak za lovske zasluge
•	Milan Kolbl, zlati znak za lovske zasluge
•	Alojz Sovič, zlati znak za lovske zasluge
•	Vlado Plavec, zlati znak za lovske zasluge
•	Branko Zadravec, zlati znak za lovske zasluge
•	Zlatko Bratuša, zlati znak za lovske zasluge
•	Srečko Golob, zlati znak za lovske zasluge
•	Vlado Plohl, znak za lovske zasluge
•	Miran Lašič, zlati znak za lovske zasluge
•	Ivan Mlinarič st, zlati znak za lovske zasluge
•	Zdravko Žganjar, znak za lovske zasluge
•	Janko Janežič, zlati znak za lovske zasluge.
Priznanja za dolgoletno in uspešno delo v lovski družini so prejeli naslednji člani:
•	Marko Janežič, Nikolaj Janežič, Štefan Kohek
•	Boštjan Makoter, Anton Novak ml. , Miran Čurin
•	Zlatko Šnajder, Stanko Zadravec, Janko Hriberšek.
Priznanje je prejel tudi Franc Zadravec, ki ni član LD, za sodelovanje z lovsko družino.
Zlato plaketo ob 65-letnici delovanja LD Vinski vrhovi so prejeli:
•	Jože Janežič, Edi Voljč ,Stanko Čurin
•	Štefan Sever, Ivan Čurin, Stanko Ratek
•	Alojz Kelemina, Ivan Zadravec, Rade Veselinovic.
Praznovanje obeh obletnic in športnega srečanja se je končalo pozno ponoči, vsi naši gostje so našli pot na avtobus in tako srečno in veseli, predvsem pa varno, prispeli domov.
Dober pogled, vsem pa, ki ste ali še boste praznovali obletnice, iskrene čestitke. <
Dobitniki zlatih plaket
Jjjjjji-i
> ^/v
»v ♦ M
v.i ^^^ ™
Zasebna vojaška zbirka na Svetinjah
Dragan Kokot
Začelo se je, ko je sem v gozdu našel vojaško čelado nemške vojske in sem si rekel, da bo moj hobi zbiranje čelad. To se je razširilo v zbiranje uniform in vse vojaške opreme JNA in ww2 nemške opreme. V šestih letih se je v zbirki vojaške opreme nabralo čez 100 različnih vojaški uniform, veliko kosov orožja, več kot 100 vojaških čelad in mnogo drugih vojaških predmetov. Številka zbranih
predmetov seže v nekaj tisoč. Najstarejša med uniformami je uniforma poročnika Kraljevine Jugoslavije iz leta 1938, častitljivo letnico pa nosita tudi ena izmed pištol, ki je bila izdelana leta 1908, in puška nagan iz 1891. leta. Vsak predmet v moji zbirki ima svojo zgodbo in vsak mi veliko pomeni. Vsakega je namreč bilo treba najprej najti, potem raziskati njegovo pristnost oziroma zgodovino ter ga tudi odkupiti. Orožje ni nevarno in je brez
municije (nabojev), služi le kot okras in starina.
Želim si najti prostor, kjer bi lahko razstavil vso zbirko za javnost. Morda bomo našli skupen jezik z Občino, ki bi mi dodelila ustrezen prostor za velik vojaški muzej. NA KONCU HVALA ZA OBJAVO ČLANKA IN GOSPE MAJDI VOGRI-NEC ZA POMOČ PRI OBJAVI. Za morebitna vprašanja sem dosegljiv na telefonski številki 031 309 953. <
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, december 2011
ZGODILO SE JE
Ormoške novice_7
Tradicionalna tabora za mlade
Mgjg^Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož_
Ze deveto leto zapored je potekal raziskovalni tabor, v katerem so združili moči RKS, Območno združenje Ormož, Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, OE Ormož in Mladinski center Ormož. Tabora se je udeležilo 23 mladih iz Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Rezultate svojega dela so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 8. julija 2011 v prostorih RKS OZ Ormož.
RKS Ormož in Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž uvrščata tabor, skupaj z otroškim počitniškim taborom na Pohorju, med preventivno obliko dela z mladimi. Letošnja ponujena tema je bila naravoslovno obarvana. Za rastline leta 2011 je Prirodoslovno društvo Slovenije proglasilo vrbe, in te so bile rdeča nit tedna za skupino otrok, ki jo je vodila Maja Botolin Vaupotič. Udeleženci so skozi pravljice in pesmi, ki jih je pripovedovala Marijana Korotaj, spoznali vrbo v literaturi, s pomočjo Ane Ratek izdelovali mačice iz krep papirja ter ob primerjavi starih in novih kart Ormoža, ki jih je predstavil Rado Antolič, opazovali, kje so rasle vrbe nekoč in kje v Ormožu rastejo danes. Dva dneva sta bila namenjena terenskemu delu v ormoškem grajskem parku, kjer so otroci izpolnjevali delovni zvezek, ki so ga na RKS OZ Ormož, za učne namene, pripravili že leta 2005, leto dni po izdaji biltena Sprehod po parku - od gradu do vinske kleti. Zadnji dan tabora so udeleženci izdelali predstavitveni plakat in v prostorih RKS OZ Ormož postavili razstavo likovnih izdelkov na temo vrb. Etnološki tabor je vodila Nevenka Korpič, strokovna sodelavka je bila Milica Kosi, ki je mlade udeležence vodila »po receptih iz babičine kuhinje«. Na Osnovni šoli Ormož, ki je za pet dni odstopila gospodinjsko učilnico mladim raziskovalcem, je vsak dan prijetno dišalo po pecivih, ki so jih udeleženci tudi sami pekli. Kot zunanji sodelavki sta se tabora udeležili Metka Lešničar in Maruška Korpič Lesjak. Udeleženci so se za praktični del tudi primerno opremili, saj so si izdelali kuharske kape in nadeli predpasnike. Vsak dan so pripravili tudi primeren pogrinjek ter se tako naučili celoten postopek izdelave določenega peciva, od priprave živil do postrežbe. Pripravljenih dobrot so bili vsak dan deležni tudi udeleženci drugih dveh skupin.
Udeležence fotografske delavnice je spremljal Božidar Meško, strokovna sodelavca sta bila Ciril Ambrož in Jure Oven. Pred praktičnim delom so bili udeleženci temeljito seznanjeni s teoretskimi osnovami, šele nato so se odpravili na »fotolov« in nastale fotografije sproti pregledali ter analizirali. V petih dnevih so se tako veliko naučili o gledanju skozi iskalo, barvah, gradnji slike, stojišču za snemanje, pravem času fotografiranja, izvirnosti, motivih, osnovni obdelavi posnetkov ... Svoje izdelke, na katerih so pretežno motivi iz narave in urbanega ormoškega okolja, bodo udeleženci predstavili na priložnostni razstavi.
Udeleženci tabora so hvaležni podjetju Ortrade, d.o.o., podjetju za proizvodnjo, trgovino in storitve, ki je poskrbelo, da jih je vsak dan v prostorih RKS OZ Ormož čakala topla malica, ter podjetju Carrera optyl - proizvodnja očal, d.o.o., ki je tabor finančno podprlo.
Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v času od 25. do 30. julija 2011 organizirala 13. otroški počitniški tabor na Pohorju. Namen članov je bil organizirati tabor, v katerem bodo dejavnosti dale vsakemu udeležencu možnost preživeti prijeten in aktiven počitniški teden med svojimi vrstniki, hkrati pa se na nekem področju izkazati in potrditi, tako se pokažejo tudi njegove sposobnosti, interesi, nadarjenost ipd. Z organiziranimi aktivnostmi jih želimo vzpodbuditi, da tudi sicer svoj prosti čas preživljajo prijetno in zabavno, vendar na zdrav način.
Priprave na tabor se začnejo vsako leto že pozimi, v februarju, ko je treba rezervirati želeni termin. V spomladanskem času sledi priprava programa, katerega okvirji ostajajo stalnica, znotraj njega pa so vendarle potrebne manjše spremembe, saj se otroci v naš tabor radi vračajo, in naša želja je, da se vsako leto ponudi vsaj kakšna nova delavnica. Otroke obvestimo o taboru preko mentorjev Mladih članov Rdečega križa, informacija o organiziranem taboru pa se je tudi letos razširila kot blisk in v kratkem času je bilo zapolnjenih vseh 35 prostih mest. Žal sta si dva prijavljena tik pred odhodom premislila in tako se je na Tri kralje odpravilo 33 otrok in 5 spremljevalcev. 23 otrok se je tabora udeležilo že dva - ali večkrat, 10 je bilo »novih«. Dejavnosti na taboru, z izjemo pohodov, vodimo spremljevalci ali pa se nam pridružijo zmeraj dobrodošli prostovoljci, ki so pripravljeni svoje znanje in izkušnje deliti z nami in nam na tak način popestriti kakšen dan v taboru. Tako se nam je že v ponedeljek, po kosilu, pridružil Marjan Škvorc in izpeljal kviz Male sive celice. V večernih urah smo se odpravili na krajši sprehod do vzletišča zmajarjev, kjer je posekan del gozda in od koder se razkriva krasen pogled na Slovenske Konjice, Tepanje in Oplotnico. V torek smo se odpravili do Črnega jezera, ki predstavlja svojevrsten zaklad, ležeč med Tremi kralji
in Osankarico. Jezero je umetno, nekoč so ga uporabljali za splavljanje lesa v dolino, danes pa je zavarovano in ob njem velja poseben naravovarstveni režim. Ob poti do jezera, po kateri je zaradi debelih plasti šotnega mahu zelo prijetno hoditi, smo opazovali številna mravljišča, lišaje, gobe, zanimive oblike dreves ter se posladkali z redkimi borovnicami. Na Osankarici so si otroci ogledali muzej in film o Pohorskem bataljonu, nazaj grede pa nabirali lisičke za pohorski lonec, ki je bil načrtovan za petek. Zvečer smo zakurili kres, v žerjavici pa nato spekli krompir, ki je, pečen, dobro ogrel naše roke. Temperature ta teden namreč niso bile nič kaj julijske. Sreda je bila najtoplejši in najsončnejši dan tega tedna. Pot nas je popeljala v Vzhodni Kot, kjer smo si ogledali znamenite Ram-šakove lipe, muzej starega orodja na prostem ter se za nekaj časa ustavili na igralih pod veliko lipo. V popoldanskih urah smo se urili v različnih ročnih spretnostih (vezenje, tkanje, pletenje, oblikovanje), risali in slikali, nekateri tudi pisali ali pa se učili streljati z lokom. Tako kot vsako leto je bila glavna igra z žogo nogomet in veliko jih je izkoristilo vsak trenutek za tekanje po igrišču za cerkvijo. Zvečer nas je obiskal Franc Hribernik in ob diapozitivih predstavil zahodno Pohorje. Seznanil nas je s svojim projektom, v katerem označuje najvišje vrhove slovenskih občin. V sredo smo se posladkali še s torto, saj je Špela s Senika praznovala svoj 9. rojstni dan. V četrtek nas je prebudil dež in ves dan je lilo kot iz škafa. Dež seveda ni pokvaril našega vzdušja, različne delavnice so potekale že dopoldan, popoldan pa je bil namenjen pripravam na zaključni večer, na katerem so se z izvirnimi točkami predstavili vsi udeleženci tabora. Razdelili smo tudi priznanja za sodelovanje in udeležbo na taboru, razkrili »skritega prijatelja« in izvedli srečelov.
Predzadnji dan našega druženja smo se na pohod odpravili popoldan. Pot nas je vodila proti partizanski bolnišnici Jesen, ki je delovala od jeseni 1944 do pomladi 1945.
Zunanjost barak so že pred leti zaščitili z aluminijastimi strehami in betonskimi temelji, notranjost pa priča o skromnih razmerah, v katerih so v času delovanja bolnice reševali življenja ranjenim partizanom.
V petek smo si ogledali tudi notranjost cerkve, ob kateri smo bivali. Posebnost, ki jo opazimo od zunaj, je strešna kritina, saj je cerkev pokrita s pohorskim kamnom -skrilavcem. V notranjosti smo si ogledali oltar, ki je v celoti izdelan iz lesa, na lesenih kipcih pa so vidne poškodbe, nastale zaradi strelov med drugo svetovno vojno. Tla so iz zbite zemlje. Posebej smo se ta dan veselili večerje. Kljub odlični hrani, ki smo je bili deležni ves teden, so večerjo pripravljale »naše kuharice«. Po večletni tradiciji, ko so pohorski lonec kuhali dečki, so bile letos v kuharski ekipi same deklice. Petkov večer se je, tako kot prejšnja leta, končal s plesom, pri večini pa tudi s pospravljanjem potovalk.
Sobota je v taboru dan za vrnitev domov. Polni lepih vtisov, na novo stkanih prijateljstev ali okrepitev starih, smo se v dopoldanskih urah vrnili v Ormož z željo, da se na Tri kralje še vrnemo. K prijetnemu vzdušju na Treh kraljih smo prispevali vsi: 33 otrok iz Osnovnih šol Velika Nedelja, Ivanjkovci, Središče ob Dravi, Ormož, Sveti Tomaž, spremljevalci Cilka Špindler, Jasmina Dovnik, Ana Vau-potič, Blaž Starčevič, Maja Botolin Vaupo-tič ter osebje Penziona Jakec na Treh kraljih. Za vsakršno pomoč pa smo hvaležni vsem, ki so tabor, zraven organizatorjev in v prispevku omenjenih, podprli in v njem sodelovali: Sonji in Cirilu Mešku iz Velike Nedelje, ki sta za udeležence prispevala »dodatne vitamine« (jabolka), Zdravstvenemu domu Ormož za sanitetni material, Lekarni Ormož za darovane pripomočke za nego, Andreju Vaupotiču za logistično podporo. Prav tako smo imeli tudi letos omogočeno vsakodnevno javljanje na Radio Prlek in sodelovanje v oddaji Iz ormoškega konca na Radiu Ptuj. ^
Praktično delo mladih udeležencev raziskovalnega tabora v ormoškem grajskem parku (foto: Maja B.V.)
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, december 2011
Težko pričakovano odprtje GRAJSKE PRISTAVE v Ormožu

■J i 11 L»K1 I L»Vi LK^I
REPORTAŽA
Pridobili smo nove muzejske prostore
Pogled na obnovljeno Grajsko pristavo
Manica Hartman, Nevenka Korpič
Fotografije: Izfototeke PMPO, OE Ormož, Foto Boris Farič
Zaposleni v ormoški enoti muzeja smo zadnje dneve pred odprtjem pripravljali še zadnje podrobnosti, ki so nas ločile od velikega dogodka. Z rahlo nestrpnostjo in polni pričakovanja smo v petek, 16. septembra, proslavili slovesno odprtje Grajske pristave, zagotovo enega najtežje pričakovanih dogodkov letošnjega leta.
Obnovljena Grajska pristava je na 2200 kvadratnih metrih postala nov hram glasbene umetnosti in kulture, v katerem bosta delovala Glasbena šola Ormož in ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj- Ormož. Številni pomembni gostje, skupaj jih je bilo okrog 800, so se udeležili slovesnosti.
Zbrane so nagovorili minister za kulturo dr. Boštjan Žekš, župan Občine Ormož Alojz Sok, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, ravnatelj Glasbene šole Ormož Slavko Petek in odgovorna projektantka Arhitekturne pisarne Arrea Maruša Zorec. Vsi, ki so sodelovali pri tem projektu, so zaslužni, da je obnova spomeniško zaščitenega objekta uspela. S preudarnimi in izvirnimi rešitvami so ga uspeli rešiti pred rušenjem in mu z novo podobo omogočili pot v pestro muzejsko, glasbeno in ne nazadnje tudi v bogato kulturno in družabno dogajanje. Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. Na podlagi ohranjenih
zgodovinskih virov je znano, da so nekdaj gospodarska poslopja segala neposredno do gradu, vendar je bil del kasneje porušen. Najlepše prostore v pristavi še danes krasijo ohranjena kamnita toskanska stebra in šest pilastrov v muzejskem delu ter banjasto obokana dvorana v pritličju glasbene šole.
Ormožani se spomnimo, da je bila pristava pred obnovo v zelo slabem stanju. Zidovi in streha so bili na nekaterih mestih zaradi zamakanja skoraj popolnoma dotrajani in uničeni, zato je projekt obnove zajel rekonstrukcijo obstoječe stavbe in tudi delno novogradnjo ter predvidel vse potrebne
korake za komunalno ureditev stavbe, ki so potrebni za izvajanje muzejske in glasbene dejavnosti.
Pred obnovo so jo zadnji grajski lastniki (grofje Wurmbrandti) uporabljali kot gospodarsko poslopje, po drugi svetovni vojni so jo uporabljali za konjušnico, kasneje za orodjarno, kovačnico, tudi različna podjetja so delovala v njej. Nazadnje jo je uporabljalo podjetje Wieneiberger za upravne prostore, nato je kar nekaj let samevala in z upanjem pričakovala dan, ko bo lahko ponovno zasijala v svoji lepoti in privabljala glasbe in kulture željne obiskovalce.
HKl jj- ^H^^^a i
Svečani trenutek, z leve: Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole Ormož, odgovorna projektantka Maruša Zorec,minister za kulturo dr. Boštjan Žekš, župan Občine Ormož Alojz Sok in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Svečanosti ob odprtju se je udeležila množica obiskovalcev. Med gosti so bili: Jelka Pirkovič, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, podžupana Občine Ormož Branko Šumenjak in Zlatan Fafulič, župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko, mag. Alenka Horvat iz ZVKDS, OE Maribor, prior križniškega reda za Slovenijo Janko Štampar,
sodelujoči arhitekti iz pisarne Arrea iz Ljubljane dr. Branko Spevec, ravnatelj Gradskega muzeja Varaždin, mag. Karl Peitler in dr. Marko Mele iz Muzeja Joanneum v Grazu, ravnatelji Glasbenih šol iz vse Slovenije ter številni drugi gostje.
Grajska pristava se predstavi v novi podobi
V delu pristave, ki je namenjen glasbeni šoli, so v pritličju vhodna avla, osrednja prireditveno-razstavna dvorana in manjša vadbena dvorana, manjši depo, pisarniški prostori in sanitarije. V prvem nadstropju so posebej prilagojene učilnice s primerno akustiko in večnamenski prostor za ouk nauka o glasbi ali plesne šole.
Osrednja, skupna prireditveno-razstavna dvorana
Novi prostori so zaživeli v harmoniji glasbe
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
REPORTAŽA
•J i 14 L»K1i LI^J

V	traktu, ki je namenjen muzeju, je v pritličju predprostor z informativno pisarno, sledijo vitrine za prodajo spominkov, za tem prostorom so zadaj stopnice, ki vodijo v mansardo, za stopnicami so urejene sanitarije za obiskovalce muzeja. Na južni strani nas v pritličju pričakajo že prvi razstavni prostori muzeja.
V	prvem, po mnenju mnogih obiskovalcev tudi najlepšem prostoru, ki ga krasijo ohranjeni pilastri in toskanska stebra, je razstavljena arheološka zbirka »Prikaz arheoloških izkopavanj na območju grajske pristave«, avtorja Ivana Žižka, ki obiskovalca seznani z najdbami, odkritimi neposredno ob zgradbi.
V zavetju stebrov je na ogled arheološka razstava
Informativna pisarna
Pogled v nove muzejske prostore
Umetnostnozgodovinska pričevalnost ormoškega območja je zastopana z zbirko izbranih srednjeveških plastik. Uvodoma je razstavljena (pred)romanska reliefna upodobitev bradatega moža, ki sodi med najstarejše ohranjene srednjeveške plastike na Slovenskem, saj verjetno datira v čas še pred letom 1200. Čudovito delo predstavlja tudi kip sedeče Marije z otrokom iz časa ok. 1360/70, ki naj bi izviral iz cerkve nekdanjega ormoškega frančiškanskega samostana.Nadalje je gotska kiparska umetnost zastopana z leseno figuro Boga očeta, iz časa okrog 1380. Nazadnje je bil hranjen v župnišču v Grabah, v Središču ob Dravi. Vrhunec razstavljenih plastik predstavlja skupina treh gotskih plastik, ki naj bi bile delo ptujskogorske kiparske delavnice iz časa med leti 1400 in 1405. Gre za kip sedeče Marije z otrokom (iz ok. leta 1400) ter nekoliko mlajša kipa sv. Marjete in sv. Doroteje (iz ok. leta 1405).Avtor
razstave »Srednjeveška plastika ormoškega območja« je muzejski svetovalec in um. zgodovinar Branko Vnuk.
't l»|il
Srednjeveška plastika z ormoškega območja
Arheološka razstava »Od igrače do žare«, avtorja mag. Braneta Lamuta, ki obiskovalca popelje v prazgodovinsko obdobje (11. - 1. stol. pr.n. št.), ki je v Ormožu pustilo mnoge najdbe, priča o življenju takratnega časa. Rdečo nit razstave predstavljajo keramične ostaline, ki so med najštevilčnejšimi in so predstavljene po tematskih sklopih. Otroštvo spremljajo
igrače in tudi naš prazgodovinski otrok je imel keramično ropotuljico, v kateri so bila majhna keramična zrnca. Razstavljene so tudi različne shrambne posode, poso-
I H
de za kuhanje in pripravo hrane, namizno posodje (latvice, sklede, skodele), livarski izdelki in tkalski pripomočki. V bronasti dobi so častili tudi vrsto božanstev, najvišje je bilo Sonce, častili pa so tudi druge, ki so jih morda poimenovali tako kot antične bogove (Hefajst, Afrodita, Venera...). Bili so, prav tako kot moške in ženske figurice z razstave, večkrat prikazani goli. Z najdbami je prikazana tudi pot v onostranstvo, ko je keramika spremljala pokojne tudi v grob. Pokojnike so namreč sežgali skupaj z njihovo obleko in nakitom, žganino pa so najpogosteje shranili v večji keramični posodi - žari.
Stopnišče nas nato vodi v prvo nadstropje, kjer nas omenjena razstava popelje še na ogled keramike iz obdobja starejše in mlajše železne dobe, nakar nas vedno prisotna glina pelje na ogled etnološke razstave »Lonec lončarja hvali«, etnologinje
in voditeljice ormoške enote muzeja Ne-venke Korpič. Razstavila je različno keramično posodje, ki je služilo za kuhanje in
pripravo hrane, vrče za vino (čuk, vragec), vrče za kisanje mleka (dukle), ki so jih prebivalci ormoškega območja uporabljali v preteklih dveh stoletjih.
Če se povzpnemo še nadstropje višje, pridemo v mansardo, kjer so restavratorsko-konservatorska delavnica ter tri pisarne za zaposlene. V isti etaži je tudi pedagoška soba, namenjena delavnicam za najmlajše, kot tudi za različna predavanja. a
Vhod v pisarniške prostore in pedagoška soba s prvimi obiskovalci
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
■J i 11 L»K1 l L»Vi LK^I
ZGODILO SE JE
100 let kapelice na Vinskem Vrhu(1911-2011)
Povzetek zgodovine iz župnijskega arhiva
Majda Vogrinec
Do leta 1911 sta zakonca Jože Kolarič in Marija, rojena Tomažič, pri svoji hiši zgradila kapelico. Vrsto let sta gojila željo, ki sta jo uresničila z velikimi žrtvami in naporom v tem letu. V veliko pomoč jima je bila sestra Jožefa Kolarič, varuhinja otrok družine Gomzi v Ormožu. Kapelica je bila postavljena v čast presve-temu srcu Jezusovemu. Načrt za kapelico je pripravil zidarski mojster Štrucl in tudi vodil zidavo. Slike v kapelici je izdelal slikar Čeh iz Ljutomera, prav tako fresko zunaj, ki predstavlja sv. Urbana, zavetnika vinogradov. Postavljen je bil tudi zvonik, za zvon v zvoniku je poskrbela Neža Za-dravec in zanj darovala 200 kron. Pripeljan je bil iz Ljubljane in bil tudi posvečen. Novembra 2011 je bila kapelica blagoslovljena. Velika procesija iz vseh krajev naše župnije se je pomikala po večernicah od svetega Miklavža na Vinski Vrh. Blagoslov kapelice je opravil dr. Ivan To-mažič, duhovni svetovalec, takrat še kaplan in tajnik škofa, sicer tukajšnji rojak ter nečak Marije in Jožefa Kolariča. Kapelico smo leta 2007 v celoti obnovili,
vsem, ki so kakor koli prispevali in sodelovali pri prenovi, iskrena hvala. Prostor okrog kapelice smo uredili tako, da je varno za otroke, popotniki pa se lahko ustavijo in si odpočijejo. Slavnostno jo je blagoslovil profesor g. Janežič, s somaše-vanjem farnega župnika g. Trunka; danes sta žal oba pokojna.
Zvon v kapelici se oglaša vsak večer v mesecu maju, ko pojemo šmarnice, in prav tako, ko se od tuzemeljskega življenja poslavljajo naši krajani. Želimo še urediti elektrifikacijo zvona, da nam zapoje tudi ob drugih priložnostih. Ob zgodovinskem dogodku, 100-letnici, ki smo jo praznovali 4. septembra, smo se zbrali krajani od blizu in daleč ter počastili ta veliki jubilej s sveto mašo. Darovala sta jo farni župnik g. Mohorič, dekan iz Središča, in g. Košar iz Velike Nedelje. Po končanem obredu smo skupaj s krajani pripravili prijateljsko druženje ob pripravljenem prigrizku in pijači. Zahvaljujem se vsem, ki ste se udeležili slovesnosti, in vsem, ki ste kakor koli prispevali, da smo proslavili 100-letnico kapelice. m
Jesen v Vrtcih Občine Ormož
Marjeta Meško
Vrtci v občini Ormož so združeni v Vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Ormož. V novo šolsko leto 2011/12 smo vstopili s 27 oddelki, v katere je vključenih 445 otrok. Vrtec Kog ima en oddelek z 18 otroki; Vrtec Miklavž pri Ormožu dva oddelka s 36 otroki;Vrtec Ivanjkovci pa štiri oddelke s 60 otroki; Vrtec Ormož ima enajst oddelkov s 182 otroki; Vrtec Velika Nedelja pet oddelkov s 83 otroki in Vrtec Podgorci štiri oddelke s 66 otroki. Jesen je čas, ko bodo otroci doživljali in spoznavali naravo in vsa njena bogastva skozi različne dejavnosti:
•	Običaji mojega kraja: trgatve; trganje in ličkanje koruze; poslušanje ljudskih pesmi ob spremljavi harmonike; obiski kmetij; spravilo vseh pridelkov in priprava ozimnice. Bučni dan, krompirjev dan, medeni dan, kostanjev dan, ogledi čebelnjakov v jeseni...
•	dejavnosti v okviru Tedna otroka pod geslom »Pojdiva s knjigo v svet«: pravljice, zgodbe.
•	gibalno-športne dejavnosti, kot so: orientacijski pohodi v naravo; sprehodi
z vadbenimi urami v naravi; jesenski krosi otrok vrtca in šole; evropski dan brez avtomobila; svetovni dan hoje; teden iger z žogo; teden hoje in pohodov; teden otroškega fitnesa; teden gibalno-elementarnih iger, naravna gibanja (tek, hoja, skoki, poskoki) ...
•	druge dejavnosti: teden požarne varnosti, evakuacije, sodelovanje z gasilci; zdravstvena vzgoja in zobna preventiva, sodelovanje s strokovnimi delavci Zdravstvenega doma Ormož; varnost v prometu, sodelovanje s policijo v Ormožu;
•	projekti v vseh vrtcih: Ekovrtec - eko-naloge; Veliko se gibamo, zdravo raste-mo; Učimo se za življenje; Mali sonček; zdravje v vrtcu;
•	obogatitvene dejavnosti: pevski zbor in glasbene urice; pohodništvo, športni krožek in gibalne urice; mali raziskovalec; plesni krožek; mali folklorist, cici-folklorist in angleščina.
V vsakem oddelku pa se bodo ob tem še vsak dan odvijale vsebine s področij narave, družbe, jezika, matematike, umetnosti in gibanja. m
Ob koncu letošnje trgatve
Dušan Cvetko
Letošnje vreme je bilo zelo naklonjeno vinogradnikom in vinarjem in je po dveh slabših letnikih pripomoglo, da lahko letošnji pridelek grozdja in vina imenujemo tudi letnik stoletja, ki je primerljiv z letniki 1983, 2003 in še z ostalimi dobrimi letniki v prejšnjem stoletju, predvsem pa z letniki zadnjih 25 let. Pridelek je količinsko večji, kakovost je izjemna, skratka, sami pohvalni podatki. Tudi odkupne cene grozdja za tiste, ki ga prodajajo naši največji štajerski kleti Puklavec-Friends v Ormožu, so ostale na ravni iz prejšnjih dveh let. Tudi letošnje zdravstveno stanje grozdja je prispevalo, da so vinogradniki in vinarji zadovoljni. Sladkorne stopnje so nadpovprečne, kisline so nižje in so začele padati zaradi vročine. Nasploh pa je letošnja trgatev v Sloveniji prehitevala za dva do tri tedne in bo dala približno 110 milijonov litrov vina. Z letošnjim pridelkom so zadovoljni tudi v društvih vinogradnikov, Klubu šipon in Salonu Jeruzalem,
kakor tudi vsi večji in renomirani vinogradniki in vinarji z ljutomersko-ormo-škega podokoliša. Mnogi med njimi imajo celo pomisleke, da je bila trgatev glede na zdravstveno stanje grozdja prehitra in prenagljena. Letos je narava na dlani ponudila izjemno kakovost, ki bi jo bilo treba izkoristiti za vina posebnih kakovosti. Na svetu je prisotna hiperprodukcija vin običajne kvalitete. Tudi Slovenija pridela več vina, kot ga porabi sama. Starosta slovenskega zasebnega vinogradništva in vinarstva, svetovno znani pridelovalec predikatnih vin iz vinogradništva Pravino-Čurin- Praprotnik Stanko Čurin s Koga se čudi, da na našem vinogradniškem področju ne izkoristimo velikih naravnih danosti za vina posebnih kakovosti. Pri vinih posebnih-predikatnih kakovosti bi lahko bili med vodilnimi v svetu, saj je takih področij z naravnimi danostmi in razmerami zelo malo. Upa in želi si, da bodo tudi podobni trendi postali stalnica na našem področju. Za omenjena vina pa je treba biti
potrpežljiv, imeti pogum in staviti na srečo z vremenom, predvsem pri ledenih vinih in suhem jagodnem izboru. Prav po teh vinih so Čurin-Prapotnikovi s Koga ponesli ime in sloves našega vinogradniškega
območja in Slovenije po vsem svetu in osvojili svetovne šampione med sladkimi vini na največjih in najprestižnejših svetovnih ocenjevanjih vina. m
Dušan Cvetko s Stankom Čurinom v Čurinovem vinogradu septembra 2011
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
ZGODILO SE JE
PRIPOROČAMO V BRANJE
Poslovilna sveta maša na Nora Luga - Sestdesetle-Svetmjah	tnica in mladenič, roman
Natalija Fajfar
V nedeljo, 31. julija, smo se na Svetinjah poslovili od svetinjskega župnika in ve-likonedeljskega dekana Janeza Gorgnerja. Na Svetinjah je začel službovati kot župnik
pred 18 leti, to je bilo leta 1993. Prizadeval si je za obnovo svetinj-ske župnije na duhovnem in materialnem
področju. Znal je sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje. Odprt je bil za dialog in povezovanje ljudi z različnimi nazori. Poleg teološke izobrazbe je imel tudi diplomo socialnega delavca. Obe področji je povezoval ter iskal in soustvarjal s svojimi farani najboljše rešitve, ki so bile v blagor vsem v župniji. Kot dekan je eno mandatno obdobje odgovorno vodil dekanijo in si prizadeval, da bi naš konec lepe Prlekije duhovno napredoval. Ker je čutil, da potrebuje še več strokovnega znanja pri svojem delu, se je vpisal na magistrski študij na fakulteto za socialno delo v Ljubljani in prav v teh mesecih končuje magistrsko nalogo, ki obravnava medgeneracijsko sobivanje v družini. Na dekanijski ravni je vodil pastoralo v CSO Ormož in urejal verski program na Radiu Prlek. Kot župnik se je dejavno vključil v življenje kraja. Bil je pobudnik za ustanovitev kraja Svetinje, organiziral je kulturne večere, večere duhovne glasbe, ki so postali tradicionalni, božične koncerte ter polnočnice ob čudovitih jaslicah, ki so jih prenašali na lokalni televiziji, koncerte ob materinskih dnevih in mnoge druge prireditve na Svetinjah. Prav tako je uvedel praznik župnije, ki je potekal ob cerkvenem prazniku velikem šmarnu, ko smo blagoslovili klopotec. Praznik se je vključil v praznovanje krajevne skupnosti, s katero je prav tako dobro sodeloval. Tradicionalno je potekalo tudi žegnanje konjev, na Svetinjah se je zbralo veliko lastnikov konjev od blizu in daleč. Prav tako je sodeloval pri vseh dobrodelnih koncertih in tako pomagal socialno ogroženim družinam. Dobro je sodeloval s šolo in z vsemi društvi v krajevni skupnosti. Organiziral je tudi večdnevna romanja, ki so se jih naši verniki z veseljem udeleževali. Z njegovo pomočjo so naš kraj in čudovito cerkev Vseh svetnikov leta 2005 spoznali številni gledalci Televizije Slovenija, saj je bil v postnem času neposreden prenos svete maše iz svetinjske cerkve. Z njegovim prihodom na Svetinje so kraj, cerkev in župnišče zasijali v polni luči in videz vsega je od leta 1993 čisto drugačen. Nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek mu je letos dodeli nove naloge, zato je 1. avgusta po nadškofovem dekretu zapustil naš kraj in sprejel novo službo in naloge pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Ob zadnji sveti maši na Svetinjah so mu farani pripravili veliko prijetnih. a hkrati žal poslovilnih presenečenj. Ob ubranem petju cerkvenega mešanega zbora z organistom Sebastjanom Cafom ga je pozdravila velika množica vernikov, ki so se prišli poslovit od dosedanjega dobrega dušnega pastirja. Prav tako so ga pred oltar pospremili skoraj vsi ministranti, ki so v zadnji letih redno prihajali pred oltar. Ob slovesni sveti maši se je potočila marsikatera solza.
Ob koncu so se najprej poslovili cerkveni svetniki. V imenu vseh se je z lepo besedo poslovila magistrica Tanja Vaupotič, ki je zajela v nagovor čas prihoda našega župnika in vse storjeno v tem času, česar pa ni bilo malo. Za spomin so mu podarili sliko Svetinj in cerkve, da se bo lahko spominjal vseh lepih trenutkov. Predsednica krajevne skupnosti Slavica Rajh se je z besedami, ob katerih se je lahko vsakdo od prisotnih zamislil. poslovila z besedami: »Radi smo Vas imeli. Verjemite mi!« Obenem je povabila prisotne na osrednjo proslavo krajevne skupnosti, ki je bila 9. septembra, ko je dosedanji svetinjski župnik prejel priznanje krajevne skupnosti. Tokrat so mu podarili majhen klopotec, ki ga bo spominjal na župnijski praznik. Ob koncu se je v imenu vseh gasilcev za dobro sodelovanje zahvalil še predsednik PGD Ivanjkovci Jože Plavec z uro, poslikano s cerkvijo ter z zavetnikom Florjanom, da bi še naprej tako dobro varoval naše kraje. Prav tako se je Tanja Vaupotič v imenu župnijske kuharice Erike Vaupotič zahvalila za uspešno sodelovanje. Po končani sveti maši je sledilo še eno presenečenje. Farani in vsi ljudje dobre volje so pripravili majhno poslovilno zakusko, ki se je ob taktih Vaške godbe Ivanjkovci odvijala za cerkvijo. Ob koncu naj se še enkrat zahvalim v imenu vseh faranov in vseh, ki smo velikokrat in dobro sodelovali z dosedanjim svetinjskim župnikom in dekanom Janezom Gorgnerjem, za vse, kar je bilo storjeno na ravni duhovniškega delovanja kot na prijateljskih ravneh, ki so se spletla v teh letih. Hvala Vam! Naša dekanija je tako 1. avgusta dobila novega dekana, središkega župnika Antona Furarja, ki bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil velikonedeljsko dekanijo. Vodenje verskega programa na Radiu Prlek pa bo v prihodnje prevzel Jože Šipoš, častni dekan, ki je župnik v Podgorcih. Na Svetinjah so 7 .avgusta pozdravili novega župnika Jožeta Rajnega, ki je do sedaj služboval pri Svetem Bolfenku v Slovenskih goricah.
Vsem, ki bodo v naši dekaniji opravljali nove naloge, želim veliko uspeha. a
Nadica Granduč
Kar nekaj razlogov je, da sem se odločila priporočiti v branje prav to delo in o avtorici in romanu napisati nekaj misli. Na prvem mestu teh razlogov je sama (predvsem) pesnica in nato pisateljica Nora Luga, ki se je v letošnjem poletju pojavila med nami, na Ptuju, kot pravzaprav najzanimivejša osebnost letošnjega srečanja in prireditev pesnikov. Že drugič zapored je bil Ptuj gostitelj imenitnih pesnikov. Nekaj jih je gostovalo tudi pri nas v Ormožu, v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška.
V sklopu tega dogajanja smo tudi mi lahko doživeli v živo nenavadno živahno, že na pogled pronicljivo, še vedno šarman-tno, gospo zrelejših let. Iz intervjujev z njo smo lahko zvedeli njeno poetično sporočilo, naj poda pesem bralcu dovolj jasno sporočilo in seveda to, česar ne more nuditi v enaki meri proza, globoko občutenje radosti ali žalosti. Nora Luga je v Romuniji eno največjih literarnih imen. Začetki njenega ustvarjanja, zelo obetavni, segajo daleč nazaj v mračna leta po drugi svetovni vojni, ko ji zaradi porekla (mati Nemka) in prirojenega čuta za pravičnost in drugačen svet tega zlepa niso priznavali. V tistih letih se je uveljavila kot odlična prevajalka, predvsem iz nemščine, čemur ostaja zvesta vsa ustvarjalna leta. Današnji mladi romunski pesniki jo doživljajo kot svojo ikono, saj s svojo vedno sodobno poezijo ustvarja most med pesniško preteklostjo in sedanjostjo. Je dobitnica številnih pesniških nagrad, podeljenih seveda v zadnjih
desetletjih.
V romanu Šestdesetletnica in mladenič prvoosebna pripoved mimogrede prehaja v tretjeosebno, vendar je v njej dovolj podrobnosti, ki pričajo, da je delo v marsičem (ali predvsem) avtobiografsko. Šest-desetletna pripovedovalka, tudi v romanu pesnica in pisateljica, nekega popoldneva pripoveduje zgodbo-zgodbe svojega življenja petindvajset let mlajšemu moškemu, tudi pisatelju. To so pripovedi o njej in resnica o Romuniji v drugi polovici 20. stoletja. V svoje pripovedovanje kar naprej vključuje svojega poslušalca, ki pa ne daje odgovorov in ga bralci spoznavamo skozi občutenja in videnja pisateljice. Preko svojega zgodnjega otroštva nas vodi v čas odraščanja, izobraževanja, spoznamo njeno najboljšo prijateljico, tudi pisateljico, ki pa je bistveno drugačna od nje, saj sledi svojim ciljem po uspešni karieri, zato mora velikokrat lagati, česar pripovedovalka zgodbe ne zmore in noče. Njene zgodbe segajo tudi v njeno intimo, v zveze z moškimi njenega življenja. Prav očitno so te zgodbe še posebej namenjene mlademu poslušalcu, ki jo kot moški kljub razliki v letih privlači, čeprav se zaveda svojih telesnih pomanjkljivosti in le še sledov nekdanje lepote. Seveda se njena pripoved dotika literature in literatov, ki so doživljali posledice politične diktature vladarja samodržca; mnogi med njimi so izginili iz javnega življenja čez noč, mnogi tudi iz življenja sploh. Skratka, gosto napisano besedilo, le z malo odstavki in z mnogo besedami, daje vpogled v osebnost pripovedovalke, vpogled v kruta dogajanja v Romuniji njenega časa in zavedanje, da se je marsikaj v zadnjih dvajsetih letih spremenilo na bolje. Iz pripovedi spoznamo mnoga romunska literarna imena tega časa. Sicer pa pomeni delo nadvse odkritosrčno žensko občutenje sebe in drugih. Zaradi vsega povedanega, pa tudi zato, ker nam pisateljica približa manj znano romunsko književnost, Vam delo toplo priporočam. Kot mnoge knjižne novitete je tudi to delo izšlo pri Študentski založbi - Beletrina. Prijetne trenutke ob branju. a
Novosti in delovanje v društvu za osteoporozo Ormož
Danica Majč
Društvo za osteoporozo Ormož šteje 210 članov. Člani društva se med letom sestajamo ob ponedeljkih pri telovadbi pod strokovnim vodstvo fizioterapevtke, ob torkih na pohodih v bližnjo okolico Ormoža, pri raznih predavanjih in kuharskih tečajih.
16. februarja letos smo imeli redni letni občni zbor, na katerem smo izvedli tudi volitve. Za predsednico smo ponovno soglasno izvolili dosedanjo predsednico gospo Marto Peršak, saj je s svojim vzornim delom in požrtvovalnostjo skoraj nenadomestljiva. Tudi blagajničarka je ostala gospa Berta Vaupotič . Izvolili pa smo novo sekretarko, gospo Božo Antolič. Po uradnem delu zbora smo imeli predavanje na temo Rehabilitacija po osteopo-roznem zlomu, ki ga je izvedla domačinka gospa Maja Frangež. V prvi polovici letošnjega leta smo imeli tudi predavanje na temo novosti pri
zdravljenju osteoporoze, sledilo je predavanje o zdravi prehrani, za konec pa plesna delavnica in plesni nastop. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Udeležili smo se tudi dneva zdravja v Termah Snovik pri Kranju, s strokovnim predavanjem in z možnostjo kopanja ali ogleda zdravilnega gaja Tunjice. Na poti domov smo si ogledali še Arboretum Volčji potok. Tudi tukaj je bila udeležba številna.
Ob koncu maja je bilo organizirano v Termah Krka v Strunjanu letovanje, ki je sovpadalo s Tednom artičok. 32 udeležencev letovanja seje domov vrnilo spočitih, rekreiranih in pod vtisom lepih doživetij.
Opravljen je bil tudi tečaj kuhanja zdrave prehrane. Doktorica medicine, specialistka internistka dr. Tropova, je izvedla predavanje o zdravi prehrani. O zgodnjem odkrivanju bolezni dojk nam je predavala dr. Lidija Kšivanek - Goršič.
Imeli pa smo tudi predstavitev programa SVIT. Udeležba na predavanjih je vedno številčna, saj so ta poučna in zelo dobro pripravljena.
22. junija letos je bil organiziran skupen piknik pohodnikov in rekreacijskih telo-vadk na Humu. Pripravljene so bile razne dobrote, tako da nihče ni šel domov lačen ali žejen; udeležba pa je bila dobra. V mesecu juniju 2011 je Zveza društev bolnikov z osteoporozo v Sloveniji objavila kuharski fotonatečaj. Člani društva smo se nanj prijavili. a
% v:-;",: .
lÊtMh ■ WtssHM
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011
i L« Vi LK^
OBVEŠČAMO
Izvajanje izobraževalnih programov
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
V IZOBRAŽEVALNEM LETU 2010/2011_
V	programu ELEKTROTEHNIK PTI , elektronik; energetik se je izobraževalo 10 udeležencev, štirje udeleženci so uspešno opravili poklicno maturo.
V	program GASTRONOMSKI TEHNIK PTI so bili vključeni štirje udeleženci in dva sta s poklicno maturo končala izobraževanje.
V	program EKONOMSKI TEHNIK (PTI + PT) je bilo vključenih 31 udeležencev, 18 udeležencev je uspešno opravilo poklicno maturo.
V	programu TRGOVEC za poklic PRODAJALEC je pridobivalo nova znanja 15 udeležencev, od teh jih je 14 z zaključnim izpitom končalo navedeni program.
V	GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE SPI (kuhar, natakar) je bilo vključenih 6 udeležencev, trije so opravili zaključni izpit.
V	programu RAČUNALNIKAR SPI sta se izobraževala 2 udeleženca in 1 je končal izobraževanje z zaključnim izpitom.
Priprave na preverjanje za pridobitev NPK Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice je končalo 8 udeležencev.
Usposabljanje za UPRAVLJALCA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE je uspešno končalo 6 udeležencev.
Tečaj za VOZNIKA VILIČARJA je v treh skupinah opravilo 34 udeležencev. MULTIMEDIJSKO PODPRTO UČENJE NEMŠČINE - v dve skupini je bilo vključenih 12 starejših odraslih.
MULTIMEDIJSKO PODPRTO UČENJE ANGLEŠČINE - v tri skupine je bilo vključenih 35 starejših odraslih.
Program SLOVENŠČINA ZA TUJCE /Zavod za zaposlovanje/ je uspešno končalo 10 udeležencev.
Program SLOVENŠČINA ZA TUJCE /MNZ/ je do 16. julija 2011 uspešno končalo 137 udeležencev, ki so bili razporejeni v 9 skupin. Programi DVIG RAVNI PISMENOSTI:
o v program RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE je bilo
vključenih 24 udeležencev, končalo jih je 23; o program RAČUNALNIŠKO DIGITALNA PISMENOST ZA
ODRASLE: v eni skupini si je nova znanja pridobilo 12 udeležencev; o program USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST -
MOST DO IZOBRAZBE je uspešno končalo10 udeležencev; o program USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST -
BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ je obiskovalo 7 odraslih in 8 otrok; o BRANJE ZA ZNANJE IN ZABAVO je obiskovalo 10 staršev ali starih staršev in 11 otrok.
V	štirih ŠTUDIJSKIH KROŽKIH je nova znanja pridobivalo 36 udeležencev. Aktivnosti v Tednu vseživljenjskega učenja se je udeležilo 194 udeležencev. Izvedenih je bilo 13 aktivnosti.
V	središču za samostojno učenje se je učilo 51 oseb, opravljenih je bilo 3662 ur na način in v času, ki jim je najbolj ustrezal.
DRUGE DEJAVNOSTI_
•	Smo partnerji v projektu PIJEMO ISTO VODO, ki je bil prijavljen v okviru 1. javnega razpisa Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Naše projektne aktivnosti so ovrednotene v znesku 4.437,85 EUR.
•	V letu 2011 smo bili s ponudbo na Javno naročilo za izvajanje programa slovenskega jezika za tujce izbrani za izvajanje v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Od februarja do konca izobraževalnega leta smo izvedli 1620 izobraževalnih ur za 9 skupin udeležencev. Projekt je bil financiran iz sredstev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in državnega proračuna.
•	Na javnem razpisu za sofinanciranje izobraževalnih programov za Dvig ravni pismenosti in Projektno učenje za mlajše odrasle od 2010 do 2013 smo bili izbrani za izvajanje program Dvig ravni pismenosti: Računalniška pismenost za odrasle -RPO; Računalniško in digitalno opismenjevanje - RDO; UŽU - Most do izobrazbe - UŽU MI; UŽU - Beremo in pišemo skupaj - UŽU BIPS; Branje za znanje, za zabavo; UŽU - Knjige so zame; UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem. Izvedli smo 351 izobraževalnih ur za 6 skupin udeležencev. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) in Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ).
•	V letu 2011 izvajamo projekt Uvajanje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih, ki ga po javnem razpisu financirata ESS in MŠŠ.
•	Rezultat projekta:
o ustanovitev 5-članske komisije za kakovost; o usposobitev svetovalca za kakovost v izobraževanju odraslih; o nastanek listine o kakovosti.
•	Cilj projekta: višja raven kakovosti ponudbe izobraževalnih storitev, izpeljave izobraževalnega procesa in sodelovanja med vsemi subjekti, ki so vpeti v izobraževalni proces.
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.si fax: (02) 74 15 505
umverza.ormoz.si
Vseživljenjsko učenje za uspešnejše življenje
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik (PTI, poklicni tečaj), gastronomski tehnik (PTI).
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce. Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle, študijsko središče za e-izobraževanje (študij na daljavo), višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana, podjetništvo in mednarodno poslovanje, sedem (7) brezplačnih krajših programov, ki jih financirata ESS in MŠŠ.
Razvijte sposobnosti za začetno in zahtevnejšo uporabo računalniške in digitalne tehnologije.
Ali želite pridobiti, ohraniti, osvežiti znanje računalništva?
Želite nuditi svojemu predšolskemu otroku ustrezno pomoč, podporo in spodbudo pri porajajoči se pismenosti?
Želite obnoviti, osvežiti in pridobiti nova znanja za uspešnejše prilagajanje nenehnim tehnološkim in družbenim spremembam?
Ali razmišljate o vključitvi v poklicno izobraževanje, ker imate samo osnovnošolsko izobrazbo?
Ali vas zanima uspešnejša učna pomoč za svoje otroke v nižjih razredih osnovne šole? Želite pridobiti znanja in usposobljenost za aktivnejše in uspešnejše doseganje življenjskih ciljev?
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info-točke. Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom.
Pokličite nas po telefonu! Oglejte si našo spletno stran! Obiščite nas! Predstavili vam bomo programe, kijih začnemo izvajati jeseni 2011 in v začetku januarja 2012.
Predstavljamo vam pomoč na domu in dnevno varstvo
Nataša Čavič, socialna delavka
VCSO ORMOŽ, Centru za starejše občane, d.o.o., se dobro zavedamo, da živimo v okolju, kjer nam toplina domače hiše pomeni največjo dobrino tega sveta, zato se trudimo, da bivanje v našem domu predstavlja zrcalo domačega ognjišča. Ob domskem varstvu ponujamo tudi druge storitve, kot sta pomoč na domu in dnevno varstvo.
Že iz naslova »Pomoč družini na domu« lahko razberemo, da gre za storitev, ki jo nudimo na domovih svojih uporabnikov. Oskrbovalke, usposobljene za delo na terenu, vam pomagajo pri različnih delih.
Predvsem nudimo gospodinjsko pomoč, kar zajema čiščenje bivalnih prostorov ter pripravo obroka ali prinos hrane iz naše kuhinje ali bližnjih ustanov; pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kar zajema pomoč pri umivanju, oblačenju in hranjenju ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Zelo dobro sodelujemo s patronažno službo in z osebnimi zdravniki ter Centrom za socialno delo. V okviru tega sodelovanja vam pomagamo pri urejanju raznih pravic, ki izhajajo iz tega naslova.
Pomoč na domu je namenjena osebam, starim nad 65 let, osebam s statusom invalida, kronično bolnim in osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter družinam s hudo bolnim otrokom.
Storitev izvajamo vse dni v letu, tudi v soboto, nedeljo in med prazniki. S sodelovanjem svojcev, našo pomočjo na domu in ostalimi službami, ki nudijo različne oblike pomoči, tako poskrbimo, da lahko vsak biva doma, dokler je to mogoče, ter uživa lepo starost v domačem okolju.
Drugi program, ki ga ponujamo, pa je dnevno varstvo. Gre za obliko pomoči posamezniku, ki še ne potrebuje celodnevne oskrbe v domu in si želi ali potrebuje organizirano obliko bivanja le za določeno število ur. To pomeni, da se uporabnik vsak dan po določenem času vrača domov. V dnevno varstvo se vključuje glede na potrebe in interese in zanj se tudi pripravi poseben, individualen program dela. Uporabniki dnevnega varstva se lahko vključujejo v čisto vse aktivnosti, ki jih izvajamo v domu, in verjemite, teh ni malo. Vsak, ki si želi aktivno in polno preživeti dan, lahko najde kaj zase. Pa naj bo to sproščen pogovor v pogovorni skupini, urejanje gredic, kegljanje ali ogled kulturne prireditve v domu.
Za dnevno varstvo je namenjen poseben prostor, v katerem se zjutraj zberejo. V tem prostoru lahko vsi vključeni v dnevno varstvo pogledajo televizijo, berejo dnevne časopise, revije ali knjige iz domske knjižnice. Za počitek sta na voljo dve postelji. Posebej želimo poudariti, da z dnevnim varstvom razbremenimo svojce ter preprečimo osamljenost in dolgočasenje starostnikov, ko so njihovi svojci v službi. Če želite izvedeti še kaj več o predstavljenih možnostih, nas kar pokličite, pošljite elektronsko sporočilo ali nas obiščite v našem Domu, kjer boste pri socialni delavki dobili še več informacij.
Lepo preživite jesenski čas in vabljeni, da nas obiščete.
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
KOLEDAR PRIREDITEV

KOLEDAR PRIREDITEV - 2011
OKTOBER. 2011_
1.	10. 2011 ob 14.00 in 16.00, športni park Mestna graba Ormož
2.	slovenska liga:
NK Ormož : NK Brežice (kadeti), NK Ormož : NK Brežice (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 2011 ob 21.00, Unterhund Ormož (grajska klet)
Konec poletja (nastop DJ-jev: Mike Vale, Sam. O. Sim, Greg Coleman, Josh Somen, Martin P., Minatti, Easy),
INFO: Izidor Lah, 040 454 863, www.facebook.com/izidor.lah
3.	10. 2011, Center starejših občanov Ormož Dan odprtih vrat ob Mednarodnem dnevu starejših INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00
7. 10. 2011 ob 13.00, dvorišče Centra starej
ših občanov Ormož
Tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni
INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00.
9. 10. 2011 ob 16.00, športni park Mestna
graba Ormož
Štajerska liga: NK Carrera Optly : NK Podvinci INFO: NK Ormož, 041 365 351. 13. 10. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -Bela dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30,
slavko.petek@guest.arnes.si
15. 10. 2011 ob 13.30 in 15.30, športni park
Mestna graba Ormož
2. slovenska liga:
NK Ormož : NK Dravinja (kadeti), NK Ormož : NK Dravinja (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351.
17.	10. 2011 ob 17.00, avla Občine Ormož Odprtje likovne razstave
INFO: Pokrajinski muzej Ormož,
muzej .ormoz@siol.net, 02 741 72 90, 02 741 72 80
18.	10. - 23. 10. 2011, Hotel Ormož Dnevi lignjev
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net
19.	10. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Pravljična ura
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 19. 10. 2011 ob 18.00, grajska dvora v gradu Ormož
Literarni večer z Dušanom Mercem -predstavitev romana Pedagoški triptih INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 23. 10. 2011 ob 15.00, športni park Mestna graba Ormož
Štajerska liga: NK Carrera Optly : NK Šoštanj
INFO: NK Ormož, 041 365 351.
27. 10. 2011 ob 9.30, jedilnica v CSO Ormož
Praznovanje rojstnih dni (nastopil bodo otroci iz
OŠ Središče ob Dravi)
INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00.
27. 10. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -
Bela dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30,
slavko.petek@guest.arnes.si
27. 10. 2011 ob 16.00, grajska dvorana v
gradu Ormož
O spolu - Roman Vodeb, strokovno predavanje s predstavitvijo knjige
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
30.	10. - 3. 11. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu
Paklenica 2 (HRV) - plezalni vikend za dijake in študente (težavnost - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
31.	10. 2011, restavracija Hotela Ormož Čarovniški ples
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net
Vsako soboto v oktobru 2011, ob 18.00, Cen ter Holermuos - velika plesna dvorana
Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO:www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com
Vsako nedeljo v oktobru, Hotel Ormož
Nedeljska kosila
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30,
hotel.ormoz@siol.net
Oktober 2011 Grad v Ormožu, grad pri
Veliki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru
INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80. Oktober 2011, predavalnica Mostovž v pod jetju Fiposor, d.o.o.
Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-toč-ka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta, INFO: 02 741 61 50
NOVEMBER. 2011_
1.	11. 2011, kapelica Centra starejših obča nov Ormož
Sv. maša, posvečena spominu na pokojne, žegnanje in prižiganje svečk INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00.
2.	11. 2011 ob 10.00, Knjižnica Franca Ksa vra Meška Ormož
Počitniška ustvarjalna delavnica za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
5.	11. 2011 ob 12.00 in 14.00, športni park Mestna graba Ormož
2. slovenska liga:
NK Ormož : NK Jarenina (kadeti), NK Ormož : NK Jarenina (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351.
6.	11. 2011 ob 14.00, športni park Mestna grab a Ormož
Štajerska liga:
NK Carrera Optly : NK Koroške gr. INFO: NK Ormož, 041 365 351. 6. 11. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu Strelovec (tura - zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 11. 11. 2011 ob 9.30, Center starejših občanov Ormož
Martinovanje v domu
INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00.
11.	11. - 12. 11. 2011, grad v Ormožu, grajska pristava, Martinov prireditveni šotor MARTINOVANJE V ORMOŽU
INFO: TIC Ormož: 02 741 53 56, tic.ormoz.grad@siol.net, www.martinovanje.si, www.slovenia.info/ormoz
12.	11. 2011, zbiranje pohodnikov pred ormoškim gradom
Martinov pohod med Ormoškimi goricami (zahtevnost - lahka)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško«
Ormož, 041 698 741,
http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
12. 11. 2011 od 16.00 dalje, Hotel Ormož
Martinovanje za skupine
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30,
hotel.ormoz@siol.net.
12. 11. 2011, Gostilna Prosnik Ormož
Martinovanje v Gostilni Prosnik
INFO IN REZERVACIJE: Gostilna Prosnik,
info@gostilna-prosnik.si, 02 740 18 21.
12. 11. 2011 ob 12.00 in 14.00, športni park
Mestna graba Ormož
2. slovenska liga:
NK Ormož : NK Bistrica (kadeti), NK Ormož : NK Bistrica (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351.
16.	11. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Pravljična ura
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
17.	11. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -Bela dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si
18. 11. - 20. 11. 2011, Gostilna Prosnik Ormož
Dnevi dalmatinske kuhinje s klapo Lanterna INFO IN REZERVACIJE: Gostilna Prosnik, info@gostilna-prosnik.si, 02 740 18 21.
18.	11. - 25. 11. 2011, Turistično-vinogradni-ška kmetija Hlebec Kog
Regijska likovna razstava - Tekst v podobi: črke, besede, tekst kot element likovnega dela INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 74 11 370, oi.ormoz@jskd.si
19.	11. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu Storžič (pohod - zahteven)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
21.	11. 2011, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Dan odprtih vrat z ugodnostmi za člane ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
22.	11. - 27. 11. 2011, Hotel Ormož Dnevi mehiške kuhinje
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net
24. 11. 2011 ob 9.30, jedilnica v CSO Ormož
Praznovanje rojstnih dni (nastopil bodo otroci iz OŠ Podgorci)
INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00.
24. 11. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -
Bela dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si
24.	11. 2011 ob 18.00, grajska dvora v gradu Ormož
Literarni večer, posvečen Mileni Mohorič, in svečan zaključek bralne značke za odrasle INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
25.	11. - 27. 11. 2011, Gostilna Prosnik Ormož
Dnevi dalmatinske kuhinje s klapo Lanterna INFO IN REZERVACIJE: Gostilna Prosnik, info@gostilna-prosnik.si, 02 740 18 21. 26.11.2011, jedilnica Osnovne šole Ormož
Dan starejših krajanov
INFO: Krajevna skupnost Ormož,
ks.ormoz@siol.net
29. 11. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Ustvarjalna delavnica za odrasle - PICK POINT tehnika (vezenje na papir). Vodi Ljuba Fišer INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si Vsako soboto v novembru 2011, ob 18.00, Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO:www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v novembru, Hotel Ormož Nedeljska kosila
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net
November 2011 Grad v Ormožu, grad pri Ve liki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru
INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 90, 02/741 72 80. November 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o.
Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. INFO: 02/741 61 50.
Občina Ormož, sonce Prlekije
DECEMBER 2011_
3. 12. 2011 Smučarski sejem - sejem rabljene smučarske opreme
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 3. 12. - 4. 12. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu
Debela peč - zimska tura s turnim smučanjem (zahtevnost - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
6.	12. 2011, grajska dvora v gradu Ormož Pravljični večer za odrasle s priznanimi slovenskimi pravljičarji
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
7.	12. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Ustvarjalna delavnica za otroke (izdelovanje voščilnic)
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
8.	12. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -Bel a dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si
14.	12. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Ustvarjalna delavnica za otroke (božično - novoletna dekoracija)
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
15.	12. 2011 ob 18.00, Glasbena šola Ormož -Bela dvorana
Koncert učencev
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30,
slavko.petek@guest.arnes.si
17. 12. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu
Krim in božična Ljubljana (izlet)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož,
041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
17. 12. 2011 ob 18.00, Dom kulture Ormož
3. božični koncert Harmonikarskega orkestra
Glasbene šole Ormož
INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30,
slavko.petek@guest.arnes.si
21. 12. 2011 ob 16.00, Knjižnica Franca
Ksavra Meška Ormož
Pravljična ura
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
J * -
28. 12. 2011 ob 19.00, Športna dvorana OS Ormož na Hardeku
34. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si Vsako soboto v decembru 2011, ob 18.00, Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v decembru, Hotel Ormož Nedeljska kosila
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net
December 2011 Grad v Ormožu, grad pri Ve liki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru.
INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 90, 02/741 72 80. December 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o.
Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. INFO: 02/741 61 50.
Do 15. 12. 2011 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v januarju, februarju in marcu 2012 po elektronski pošti tic.ormoz.grad@ siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož.
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011
i L« Vi LK^
KRIŽANKA - RAZVEDRILO
MORSKA RIBA,
ORMOŠKE NOVICE
SEZNAM DNI V LETU
KAREL OSTIR
IZUMRLI LENONOŽEI PRARAK
RAČJI SAMEC
ANČKA LEVAR
OBČINA ORMOŽ
(SLAVKO)
ZENA V GRŠKI
SOL OCETNE KISLINE
JOKANJE
LUKA NA J.
AVTOR:JOŽE
PIHALNI
SPELA BRAČUN
OTOČJE V
DELAVEC, KI
BOBRI (JANEZ)
PROSTOR V
SPLET LAS
SREDISCE
MAKEDONSKI REVOLUCIONAR DELCEV
RAKITIN
(VERA)
SAMEC SLONICE
AM. PISATELJ.
(AMY)
V. PISAT. SOLSTAD
(ANDREJ)
PAVEL DOLAR
KLEPETAČ
ODPADEK PRI
MUSLIMANSKA
TRGOVEC
FITNES
Gospod v zrelih letih med vadbo v fitnesu opazi lepo žensko v najlepših letih. Vpraša trenerja: »Na kateri napravi naj telovadim, da naredim vtis nanjo?« Trener ga premeri od glave do pete in pravi: »Poskusite z bankomatom v preddverju.«
VEROUK
Pri verouku katehet govori o deset božjih zapovedih. Ko otrokom razloži, kaj pomeni zapoved »spoštuj očeta in mater«, vpraša: »Ali obstaja zapoved, ki nam govori, kako naj se obnašamo do bratov in sester ?« Takrat deček iz skupine (najstarejši med otroki v družini) odgovori kot iz topa: » Ne ubijaj !«
PRISPEVEK
»Dragi, pred vrati je nekdo, ki zbira prispevke za dom starejših občanov!« »Kar svojo mamo mu daj!«
PISMO
Sin, ki se je zdravil v psihiatrični bolnišnici, je staršem napisal pismo:
»Draga mama in očka! Tukaj je zelo lepo. Pred kratkim smo dobili bazen in zdaj vsak dan ska-čemo vanj. Če bomo pridni, so rekli, da bodo v bazen nalili tudi vodo!«
BISTVO ZAKONSKE ZVEZE
»V čem je bistvo zakonske zveze?« »Bistvo je v tem, da mož in žena s skupnimi močmi rešujeta skupne probleme, ki jih ne bi bilo, če ne bi bila skupaj.«
ZADREGA
Deklica opazuje mamo pri pomivanju posode in zagleda med njenimi lasmi nekaj sivih las. Vpraša jo: »Zakaj imaš sive lase?« Mama odgovori: »Kadar narediš kaj narobe, se ne počutim dobro, žalostna sem in dobim siv las.« Deklica se zamisli, nakar vpraša: »Zakaj ima pa babica čisto sive lase ?«
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 25.10.2011, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož.
V sredo, 25.10.2011, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Čebelarstvo in turistična kmetija Šalamun, Jožef Šalamun, Banovci 5a, 9241 Veržej. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož.
1.	nagrada: bon v vrednosti 25 EUR za medene izdelke
2.	nagrada: bon v vrednosti 20 EUR za medene izdelke
3.	nagrada: Knjiga o Stanku Čurinu
Rešitev križanke št. 13, julij 2011 Vodoravno:
OKULIST, PUŠENCI, ORIS, ER, NE, AKNA, UKANA, LAN, STOJA, TIBERA, RIBERA, MERI, TRSTENJAK, SN, TI, TARANTO, BERT, IVA, OKA, AMERIKA, IMAM, LITERATURA, IL, NA, AKADEM, IRUNA, OVIRA, KJAT, NARA, IČ, RAMENKA, DAKA, ANAKLET, IVAK.
Geslo iz osenčenih polj se glasi: Ujeti trenutek Nagrajenci:
1.	nagrada: Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja
2.	nagrada: Maruša Moravec, Vičanci 78a, 2274 Velika Nedelja
3.	nagrada: Alenka Moravec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja
Nagrajencem čestitamo.
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
2
ZGODILO SE JE
•J i 11 L»K1I L'l'i LI^J

Ormoško poletje 2011
Barbara Podgorelec
Jskd
Festivali so zadnja leta postali značilni za poletja v slovenskih vaseh in mestih. Tako je tudi v Ormožu, kjer je tudi letošnje poletje minilo v znamenju kulturnih in družabnih prireditev. Letošnji festival Ormoško poletje, katerega organizator je Občina Ormož, je bil sicer programsko skromnejši, ampak zelo dobro obiskan. Festival je poletje začinil s koncerti, predstavami, z dogajanji za otroke, s simpozijem, z uličnim nočnim tekom...
Ormoško poletje se je začelo s 16. tekmovanjem godb Slovenije, v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, in z znanstvenim simpozijem ob 20. obletnici vojne za Slovenijo, kjer so priznani strokovnjaki osvetlili dogodke, ki so se odvijali v času desetdnevne vojne leta 1992 na ormoškem in širšem območju.
Uradno odprtje festivala je bilo po osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti, ki jo je z veliko mero dobrega okusa in prefinjenosti pripravila ormoška gimnazija s svojim pevskim zborom z zboro-vodkinjo Darjo Žganec Horvat. Tudi letos sta bila glavna lika predstave Natalija in Božo, ki sta ju upodobila domačina Barbara Kranjc Avdic in Gregor Geč, in tudi letos pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Doma kulture požela veliko mero navdušenja. Po proslavi in uradnem odprtju festivala pa je Atletski klub Ormož v počastitev dneva državnosti pripravil že 8. nočni ulični tek.
Prav tako nismo pozabili na naše najmlajše. Ogledali so si lahko predstavo Sandre Blagojevič Drevo, sem srečno in predstavo En kovač konja kuje, kjer so z Melito
* ** * l, JÊ w 1
Osojnik peli, plesali, reševali uganke in na koncu še ustvarjali najmlajši. Malo starejšo publiko so dodobra nasmejale in ogrele Ana Marija Mitic, Martina Ipša in Tanja Kocman s komedijo XXL bejbe, v kateri so se tri dobre prijateljice odločile, da osvojijo televizijsko tekmovanje Slovenija ima talent in Vida Valiča s svojim plesno - glasbenim nastopom. Ogledali smo si tudi komedijo Šentjakobskega gledališča Mali diktator. Odlična zgodba po motivih filma Veliki diktator, ki se je ne da opisati, treba jo je preprosto videti!
Letošnje Ormoško poletje je bilo tudi glasbeno pestro in zanimivo. KD Simon Gregorčič Velika Nedelja s svojimi tamburaši nam je tudi letos pripravilo lep tamburaški večer pri Veliki Nedelji. Gost le-tega je bil Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče pod taktirko Dragutina Križaniča. Sledil je koncert Orlekov in domačih Pridigarjev. Za večje, če ne celo največje navdušenje, pa so poskrbeli trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika. Zadnja prireditev letošnjega Ormoškega poletja se je odvila v mesecu avgustu, kjer smo lahko preživeli zanimiv večer v družbi zagrebške raperske skupine Elemental in s slovenskim raperskim duom Murat&Jose, ki veljata za eno najuspešnejših in naj-prepoznavnejših imen slovenske hip hop scene.
Nekaj utrinkov iz večerov, ki smo jih pripravili, si lahko ogledate na fotografijah. Morebiti prebudijo kakšen lep spomin na naš festival ali prepričajo, da se nam naslednje leto zagotovo pridružite! a

i>
Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče pod taktirko Dragutina Križaniča.
Igralci Šentjakobskega gledališča v komediji Mali diktator

Hf
J
V

If*
>49 ^ ' 'K
«v

Ana Marija Mitic, Martina Ipša in Tanja Kocman v komedijo XXL bejbe
Krajevni praznik KS
Ivanjkovci
Natalija Fajfar
Na Runču se je v soboto, 27. avgusta, začel uradno odvijati krajevni praznik Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Tudi letos je odgovornost za izvedbo prevzelo Turistično društvo Runeč, pripravili so tradicionalne enajste vaške igre. Osem ekip je tekmovalo v petih igrah. Prevažali so vodo, pobirali krompir, podirali plastenke, zabijali žeblje ter zlagali stolp. Najboljšim trem so podelili pokale in vsem ekipam priznanje za sodelovanje. Tretje mesto je dosegla ekipa PGD Ivanjkovci, drugo Črne vdove in prvo mesto PGD Ključarovci. Prvo soboto v septembru pa je na Svetinjah Dragan Kokot pripravil razstavo vojaške opreme. Zbralo se je veliko zbirateljev ter obiskovalcev od blizu in daleč. Tudi letos so pripravili srečanje krajanov, starih nad sedemdeset let, udeležilo se ga je 150 starejših. Pripravili so jim kratek kulturni program, ki so ga izvedli otroci iz Vrtca Ivanjkovci ter Ivan Švajgel, ki je prepeval Žibratove pesmi. Naslednji dan je sledila osredja proslava ob krajevnem prazniku. Kratek kulturni program so popestrili amaterski kulturniki iz naše krajevne skupnosti. Zaslužnim so podelili štiri priznanja in eno plaketo. Priznanja so dobili Marta Magdič, Terezija Lukman, Jože Lah in Branko Viher. Plaketo pa je prejel nekdanji svetinjski župnik in dekan Janez Goergner. Po uradnem delu je sledilo veselo druženje z manjšo pogostitvijo. V soboto je Turistično društvo Libanja-Pavlovski Vrh pripravilo tradicionalno prireditev, imenovano Odprte kleti. Tudi letos so društva Krajevne skupnosti Ivanjkovci pripravila razna športno-družabna tekmovanja. Tekmovanje v kegljanju je organiziralo društvo upokojencev, udeležilo se je okrog osemdeset članov. V moški konkurenci je tekmovalo devet ekip. Pokale so dobile naslednje ekipe. Tretje mesto Podgorci 2, drugo mesto Središče in prvo mesto Kog 1. Pri ženskah je sodelovalo osem ekip. Tretje mesto je osvojila ekipa Gorišnice 1, drugo mesto Podgorci 2 in prvo mesto domačinke iz Ivanjkovcev. Teniški klub je organiziral tekmovanje v tenisu, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Tretje mesto je dosegla ekipa Ormoža, drugo Ljutomer in prvo mesto ekipa iz Maribora. Tekmovanje v malem nogometu in odbojki je organiziralo športno društvo. Nogometa se je udeležilo 5 ekip od blizu in daleč. Po koncu tekmovanja so bili rezultati naslednji: tretje mesto Bar Gaja, drugo Frankovci, prvo mesto pa je pripadlo domačim Lordom. Tekmovanja v odbojki pa se je udeležilo šest ekip. Po napetih nizih so se ekipe razvrstile tako: tretje mesto Koš, drugo mesto Amaterji in prvo mesto Lordi. Lovska družina je tudi letos pripravila tekmovanje v streljanju na bežečega zajca. Tretje mesto je dosegel Tilen Rajh, drugo Dušan
Gregorinčič in prvo Dušan Srnec. Dan so popestrili konjeniki Prleškega konjeniškega društva, ki so prisotnim prikazali, kaj vse zmorejo njihovi konji. Po predstavitvi jahanja pa so se začele odvijati vaške igre, v katerih je tekmovalo šest ekip. Tekmovalci so se preizkusih v hitri vožnji s kočijo, v skakanju vreč, iskanju zaklada, luščenju koruze ter v kmečki južini. Tretje mesto je doseglo Turistično društvo Runeč, po dodatni igri zaradi enakega števila točk se je na drugo mesto uvrstila ekipa Cuze-ki, prvo mesto, in s tem prehodni pokal pa so osvojili Lordi. Tekmovanja v pikadu, ki ga je organiziral Pikado klub Pinochio Ivanjkovci, se je udeležilo deset tekmovalcev. Tretje mesto je dosegel Uroš Sovič, drugo David Kavčič in prvo mesto Robi Grhornik. Celotno dogajanje v Ivanjkovcih je popestrila tudi razstava, ki jo je pripravila Marta Gregorc. V letošnji razstavi je prikazala svoje delavnice z naslovom Od semena do izdelka lanu ter razstavo in izdelavo izdelkov iz ovčje volne. Tudi tokrat je praznovanje krajevnega praznika sklenilo Turistično- kulturno društvo Ivanjkovci, v sodelovanju z IGD Ho-lermuosom. Na Svetinjah so pripravili že 13. praznik trgatve. V popoldanskih urah so se izkazali kuharji golaža, izdelke je ponujala kmečka tržnica, kulturnim program je popestrila Vaška godba Ivanjkovci. Slavnostna govornica je bila predsednica Krajevne skupnosti Slavica Rajh. Komisija društva za ocenjevanje najlepšega kraja v krajevni skupnosti je razglasila najlepše urejen kraj. To so tokrat Lahonci. Prav tako so ob koncu programa razglasili rezultate v kuhanju golaža. Letos sta se zaradi vrhunca trgatev v naših krajih tega tekmovanja udeležili le dve ekipi. Ekipa Ekokmetije Zadravec iz Miklavža pri Ormožu in Kosec iz Malega Brebrovnika ter ekipa Spirale, d.o.o., ki sta si razdelili prvo mesto, saj sta bila po ocenah komisije oba golaža zelo dobra. Po kulturnem programu pa se je praznik trgatve ter krajevni praznik končal v zelo veselem vzdušju, saj sta prisotne zabavala domači ansambel Pr-lekija ter gostja večera Natalija Verboten. Ob tej priložnosti se svet krajevne skupnosti s predsednico Slavico Rajh zahvaljujejo vsem društvom in posameznikom, ki so kakor koli prispevali k letošnjemu praznovanju krajevnega praznika in že sedaj vas vabijo na praznovanje naslednje leto. a
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011
■J i 11 L»K1 I L»Vi LK^I
ZADNJA STRAN
Poletne delavnice MCO v senci dreves ormoškega parka
Marijana Korotaj
Ko je bilo veselje nad začetnimi dnevi počitnic še najbolj sveže, smo se z otroki dobili v ormoškem parku. Ker smo si za srečanje izbrali drugo drevo, vredno naše družbe, kot lani, smo se najprej malo iskali, a smo bili hitro najdeni.
Še v rosni travi nas je v ponedeljkovem dopoldnevu na koci čakala zanimiva sodobna pravljica Zdenka Matoza »Zakaj krave ne letijo?«. Otroci se niso dali prepričati, da so nekoč krave pod milim nebom letale, visoko, kot so hotele. Z nasmehom na ustih in z iskrivim pričakovanjem v očeh so sledili Marijanini pripovedi o letečih kravah, kralju in njegovi hčeri, navihanem fantiču, ki se jih je odločil prizemljiti in za nagrado dobiti kraljevo hčer ... Na sredi pripovedovanja so nas našli otroci iz Srbije, ki so bili v Ormožu na počitnicah in so nas prosili, če se lahko pridružijo. Seveda smo jih sprejeli in kot prijazni gostitelji smo jim na hitro obnovili, kar so zamudili,
ter jih, ob prevajanju mamic, popeljali do srečnega konca hudomušne zgodbe. Ne več tako neomajni v svojem prepričanju, da krave še danes stojijo trdno na tleh, smo se pogumno spopadli z japonsko mojstrsko tehniko prepogibanja papirja, z origamijem, in si po nemalo truda naredili vsak svojo kravo, pisano in barvno, kot se šika. V malih želodčkih je že začelo veselo kruliti, zato smo si hitro pripravili zdrav zajtrk na travi, kaj drugega kot zeliščni sir-ni namaz iz kravjega sira, ki smo si ga po svojem okusu zmešali kar sami. Teknil je tako, da smo kmalu s krajci strgali zadnje drobtine iz velike posode. Komaj smo se uspeli malo poigrati po negovani zelenici našega prelepega parka, že so začeli prihajati starši - mame, atiji, babice ali dedki - čas je bil za slovo, a naslednji dan smo bili spet skupaj.
Prostovoljka Suzana je prišla v park s težko vrečko velikih in manjših kamnov, ki so s svojimi zanimivimi oblikami burili otroško domišljijo. Kmalu so pod spretnimi prsti, ki so veselo vihteli čopiče po njihovi površini, hitro spreminjali svoje podobe v žabe, rože, polže, avtomobile, daljince ... V ustvarjalni vnemi so kamni kar kopneli, neznano kam je izginil tudi »stric« Božo, ki se je na veselje vseh otrok pojavil z velikim kupom kamnov z dravskega obrežja. Ko smo se pošteno nadelali in še bolj pošteno namalicali, smo se veselo poigrali. Tudi
Pesniški in jazz večer pod oboki grajske kleti
Marijana Korotaj
V četrtek, 14. julija, je Mladinski center Ormož načrtoval pesniški in jazz večer v topli poletni noči, v soju zvezd, ki pa so jih, žal, prekrili temni oblaki, zato smo se v čarobni svet poezije pustili popeljati v za vse primernem Unterhundu.
Nizozemska skupina »Raoul & the Wi-seMen«, ki jo sestavljajo mladi študentje amsterdamskega konzervatorija za glasbo,
so z umirjenimi zvoki jazz, pop in soul ritmov poskrbeli za prijetno in čutno vzdušje. Da je večer postal vrhunski, smo hvaležni pravim in odličnim mojstrom jezika in besed iz domačih logov: Janku Kečku ml. (1979), Katarini Majdič (1991), Ines Škvorc (1986) in Ivu Vebru (1991); predstavili so nam lastno pesniško ustvarjanje.
Oboje je zaokrožila rujna kapljica po izboru Sama Simoniča iz svetinjske vinske kleti.
Mladi poeti so nas očarali s svojimi imaginarnimi svetovi, ki so si izjemno različni, polni najrazličnejših pesniških podob, prispodob in metafor, podprti z iskrivimi idejami in izostrenimi čuti, ki jim ne uide najtišja misel, najrahlejša slutnja, najšibkejše čustvo, ampak jih uspejo izgovoriti z izbranim besediščem, ritmom in rimami. Vsak po svoje. Vsem, ki ste zamudili to nepozabno kulturno izkušnjo, je lahko resnično žal.
Če želite vsaj delno nadoknaditi zamujeno, vas lahko Ines Škvorc mehko ovije v svojo zbirko »Zvezdna odeja«, Ivo Veber povabi, da vstopite v pesniška prostranstva njegovega prvenca »Moj svet«, Janko Keček ml. pa k listanju revije Mentor, kjer je v številki 1-2, iz leta 2008, objavljena njegova poezija, v oktobrski številki 2011 pa bodo objavljene njegove pesmi, izbrane na natečaju mlade literature Urška 2011; izkušnje s poezijo Katarine Majdič pa žal ne morete več nadomestiti. Vokalist Raoul nam je zaupal, da se vse od leta 2007, ko je preživel nekaj mesecev na dijaški izmenjavi z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, pri vedno prijaznih in gostoljubnih Prlekih, rad vrača v to našo čudovito razgibano pokrajino, ki mu predstavlja tudi vir navdiha za glasbeno in pesniško ustvarjanje, letos pa je prvič s seboj pripeljal svojo skupino, ki se je že tudi uspela okužiti.
Morda pa se nam bo v naslednjem poletju spet ponudila priložnost, ki je ne gre zamuditi. m
danes so se nam pridružili mladi prijatelji iz Srbije, s katerimi smo si postajali vedno bolj domači, ne glede na razlike v jeziku. Neporisane kamne smo uporabili za igro, ki smo si jo v tistem trenutku izmislili, prehoditi smo morali zapleteno pot med lačnimi krokodili, ki so v globoki vodi prežali na morebitnega nespretneža. Tako smo urili svojo motoriko in poskrbeli, da ne bomo imeli ploskih stopal. Naslednji dan smo se družili z Barbaro iz ormoške izpostave JSKD, ki nam je, ob pomoči dveh otrok, prebrala vedno aktualno pravljico o Rdeči kapici. S skupnimi močmi smo si naredili veliko in lično gledališko kuliso ter vse nastopajoče like. Potrebnega je bilo še malo poguma, obilo dobre volje in že smo pravljico dramatizirali kot prava gledališko lutkovna ekipa. Ob koncu prijetnega druženja smo si zaželeli lepih počitnic, čim več sonca, bazena, morske vode in dolgega časa, primernega za ustvarjanje, igro in brezskrbno druženje ter seveda ponovno snidenje v parku
tik pred začetkom novega šolskega leta. Tudi ta srečanja so že za nami. Bilo je ponovno pestro, zanimivo in prijetno druženje ob ustvarjanju.
S prostovoljkama Tamaro in Nino smo si izdelali unikatne verižice in zapestnice iz odpadnega časopisnega papirja, z Marija-no smo se spomnili slovenskega ljudskega junaka Petra Klepca in si pripravili držala za pisala za novo šolsko leto, s Suzano smo se poigrali in iz das mase oblikovali sadje in zelenjavo, ki jo radi ali manj radi zaužijemo, ter se tako poslovili od zmeraj prekratkih počitnic.m
Sejem sliv v Osecini
Eva Jordanovski, TD Središče ob Dravi
Območna obrtna Zbornica Ormož je tudi letos (26.08.2011) organizirala skupen nastop s turističnim društvom Središče ob Dravi in Občino Središče ob Dravi na sejmu SLIV v mestu Osecina v Srbiji. Sejma se je iz OOZ Ormož udeležil predsednik Ivan Babič, iz TD Središče pa kar 5 članov in predsednica društva Dragica Florjanič. Gostitelji so nam za zamenjavo za njihov prostor na sejmu KOVITO namenili razstavni prostor na najudarnejši točki ob prihodu na sejem. Predstavili smo se na 18 m2 razstavnega prostora, s predvsem turistično ponudbo in središkim oljem. Da udeležba na tem sejmu ni bila namenjena sama sebi,
Razstmn olja in senieri ter peciva in naniazo\> iz le-teh
dokazuje to, da sta nam dve potovalni agenciji povedali, da pri pripravi izletov v Slovenijo vključujejo tudi Ormož. Nekaj turistov pa že ima organizirane izlete v naš kraj v času trgatev. Prav tako je lepo tekla prodaja središkega olja. Tukaj smo se morali člani TD Središče kar potruditi, kajti ni lahko prodati nepoznane stvari obiskovalcem iz drugih držav. Kljub temu da nekateri mlajši udeleženci naše ekipe nismo najbolj obvladali njihovega jezika, smo se dobro sporazumeli. Oglasil pa se je tudi neki romunski poslovnež, ki želi na veliko sodelovati z Oljarno v Središču. Z njim se je pogovarjala Dragica, kajti le ona je kar dobro obvladala druge slovanske jezike, ki jih je bolje razumel kot slovenskega, in se je tako sporazumela z njim. Tudi letošnjo leto sta se sejma udeležila župan Občine Ormož Alojz Sok in župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ki je pripeljal s seboj središko godbo in nogometni klub Središče ob Dravi. Nogometni klub se je kljub neznosni vročini pomeril na prijateljski tekmi z domačini. Rezultat je bil 2:1 za Osecino. Godba je nastopila
v oddaji ZIKINA SARENICA, ki so jo snemali ob sejemskem prizorišču. To je oddaja srbske nacionalne televizije in ima gledanost, preko zemeljskih oddajnikov in satelita, več kot 2 milijona gledalcev. Zanimivo je bilo že samo snemanje v živo. Ob otvoritveni slovesnosti nas je na našem razstavnem prostoru obiskal minister za kulturo Vlade republike Srbije v spremstvu novinarjev in znane srbske igralke. Na presenečenje vseh nas ministru ni bilo treba razlagati, čemu služi klopotec, ki smo ga imeli razstavljenega na našem prostoru, saj je bil kar dobro seznanjen z njegovo uporabno vrednostjo. Ker je bilo tudi v šotoru zelo vroče, je veliko obiskovalcev menilo, da je klopotec nekakšna klimatska naprava.
Srbska igralka (levo), minister za kulturo vlade republike Srbije gospod Predrag Markovic (v sredini), predsednik OOZ Ormož (desno spodaj), predsednica TD Središče (desno zgoraj).
Sodelovati na sejmu je bilo tokrat težavno delo. Bilo je vroče, uporabljati smo morali drug jezik, drugo valuto denarja. Lepo pa je bilo spoznati njihovo kulturo in način življenja. Mislim, da se vsi strinjamo z mnenjem, da so to zelo vljudni, nevsiljivi in prijazni ljudje. Za nas novince, ki smo bili tam prvič, je bilo vse težje, kajti vsi drugi sodelujoči so že imeli nekaj izkušenj od prej. Za drugo leto si želimo, da bi bila ekipa spet prava in da bi bilo tako uspešno kot letos. Družba je tam zmeraj dobra in veselja pri njih ne manjka. m
Gasilska slika s prijatelji iz Osecine, Nedelišča in šoferjem avtobusa iz filma Ko to tamo peva.
Ormoške novice, Leto IV, številka 14, oktober 2011