Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seineniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Letiail* XIII.
Štev.	V Ljubljani, v petek 5. junija 1885.
Volilcem III. volilnega razreda v Trstu!
Zopet Vas kliče v nedeljo 7. t. m. državljanska dolžnost na volišče; voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovaju z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam priporoča za državnega poslanca gospoda
Ivana Nabergoja,
posestnika v Proseku, kteri je Trst in okolico že 12 let zastopal na Dunaju ter okolico zastopa v mestnem zboru že 20 let. Že za to naš kandidat predobro pozn;i naše razmere, potrebe in težnje. Da pa jih dobro pozna, dokazal je tudi večkrat, ko se je iskreno potezal za pravice svojega naroda in za koristi mesta Trsta in okolice; saj so to o svojem času priznali celo italijanski nam Slovencem neprijazni listi.
Naš kandidat je mož jeklenega značaja, mož, kteri zarad svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja vživa neomojljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in spoštovanje celo nasprotnikov, — ali kar je še več, on vživa tudi zaupanje viših krogov in je v najboljših razmerah z onimi možmi, ki so v parlamentu zadnjih šest let in bodo tudi v novem parlamentu sestavljali odločevalno večino. To pa je jako bistvena lastnost Tržaškega poslanca, ker se bodo v prihodnjem državnem zboru razpravljale prevažne zadeve Trsta, od kterih dobrega rešenja bode mnogo odvisna prihodnja sreča prve avstrijske luke.
Slovenci Trsta in okolice in ž njimi tudi pravični, za pravo svobodo in enakopravnost vneti Italijani ni treba, da si iščejo za državni zbor boljšega poslanca. — Naš kandidat je pri vsaki priliki dokazal, da je vdan našemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod in da jo navdušen za blagost skupne nam države Avstrije.
Častiti volilci! V nedeljo 7. t. m. pojdite vsi na
volišče; bodite edini, ne brigajte se za nasprotnike, kteri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volite tako, kakor Vam veleva vest in prava ljubezen do domovine; Vaš poslanec naj bode Ivan Nabergoj!
Odbor političnega društva „Edinost".
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belce.
0 stalnem domu.
(Dalje.)
Kaj bi bilo pa s kaj žara i (kočami), to je s takimi zemljišči, ki ne dajo 25 gld. čistega letnega dohodka, ki bi se toraj ne mogla med stalne domove uverstiti? Pri kajžah bi se le določilo, da se ne smejo zadolževati in zategadel tudi ne ekseku-tivno prodajati. V vseh drugih rečeh bi bil pa kajžar svoboden kakor je zdaj. Razkosavanje bi ne bilo zabranjeno, ker tako majhna zemljišča se tudi zdaj malokdaj dele in ker bi razkosavanje tacih zemljišč ne bilo posebno škodljivo. Prodajati bi se kajže smele komurkoli bi bilo, ker se ne more zahtevati, da bi kajžarska družina vedno na takem zemljišči bivala in je obdelovala in sicer zategadel ne, ker samo iz dohodkov tacega zemljišča ne more družina živeti. Kdor bi stalni dom že imel, bi ne smel še enega prikupiti; se ve, da svojim otrokom bi pa že smel vsacemu enega prikupiti. Ali kajžo bi smel vsak kmet za-se kupiti in kajža bi se spremenila v del njegovega stalnega doma. Da bi pa špekulantje ne mogli kajžarskih posestev kupovati, bi se moralo določiti, da kadarkoli bi zemljišče iz nakupljenih kajž ali parcel tako veliko postalo, da bi prinašalo 25 goldinarjev čistega dohodka bi se tako zemljišče precej spremenilo v stalni dom.
Največja kmetija, to je taka, ki je prevelika, da bi se med stalne domove uvrstila, bi se
zadolževati tudi ne mogla, prodati bi se pa smela vsacemu, ki še dozdaj ni imel zemljišča, ali ki bi svoje dosedanje zemljišče prodal. Določiti bi se pa moralo, da mora družini, ki je imela največo kmetijo, ostati toliko zemljišča, da bi prinašalo 350 gld. letnega dohodka; in to ostalo zemljišče bi postalo stalni dom. Razkosavati bi se največja kmetija smela le v take dele, ki bi prinašali po 350 in morebiti tudi v take dele, ki bi prinašali po 300 ali 200 gl. čistega dohodka. Da bi se vsak tak del precej spremenil v stalni dom, se tako razume.
Iz tega, kar smo dozdaj o stalnem družinskem domu povedali, se razvidi, da bi navadno nobena družina ne mogla pasti, to je, navadno bi nobena družina ne mogla nič od svojega zemljišča zgubiti. Ali smela bi se vsaka družina povzdigniti: delavec bi mogel postati kajžar, kajžar bi mogel postati mali kmet in mali kmet bi mogel postati veliki kmet. Ali bi ne bile take razmere veliko pametneje kot so sedanje? Zdaj pride lahko najbolj trdna družina zavolj enega samega zapravljivca v enem letu na beraško palico, na drugi strani si pa špekulant ravno tako lahko v enem letu prisluži več tisoč goldinarjev s špekulacijo in odrtijo.
Število stalnih domov bi se nikdar ne moglo zmanjšati, ker bi nihče ne smel dveh stalnih domov imeti. Število kajžarjev bi se pa zmanjšalo in to bi ne bilo nič napačnega, ker zdaj imamo veliko preveč kajžarjev (bajtarjev). Ali nekaj kajž mora zmirom biti, ker večji kmetje potrebujejo kajžarjev pri delu in ker je sploh za rokodelca dobro, da ima nekaj svoje zemlje. Kajže imajo pa še drug namen. Pridni delavec mora imeti upanje in priložnost si sčasoma kaj zemlje kupiti. To upauje ga spodbuja, ga krepča, ko dela v potu svojega obraza. Stalnega doma bi pač delavec ne mogel kupiti, ker bil bi zanj predrag. Ali za kajžo, ko bi mu šlo vse po sreči, bi si že prislužil in njegov prihodnji rod bi že morebiti kajžo prodal in si stalen dom kupil. Ko bi se v kterem kraji število kajž preveč zmanjšalo, bi se smelo za nekaj časa dovoliti, da bi se zemljišča ne-
LISTEK.
Beseda o napakah pri vzgoji.
Tre tj e pismo.
(Konec.)
Gospa! Plesno zabave imajo še druge slabe strani. Vi sami ste mi tožili, kako slabi časi so dandanes. Temu Vam rad pritrdim. Za denar gre vsakemu trdo. Toda kedar pride predpustni čas .in ž njim vse polno veselic, se mora mladina razveseljevati. No, zoper nedolžne zabave bi ničesar no omenil, ako bi to — ne stalo mnogo denarja. Večkrat mora kakšna rodbina stradati in pomajkanje trpeti, da dobra mati zamore svoji hčerki kupiti lepo novo obleko za prihodnjo plesno zabavo. Poleg tega so še mnogo novcev porabi pri veselici sami. Mladi fantje včasih po več tednov varčno žive, si celo pri jedi pritrgujejo, da so le zamorejo plesnih zabav vdeleževati, kajti tudi ti morajo snažno in lepo obfečeni biti.
Mari ni tako ravnanje nespametno? En sam večer toliko požre, kar bi imeli za navadno potrebe za več večerov dovolj. Kaj ne, lepa zabava to? Denar zapravljati, potrebno spanje zgubiti in pa še
ljubo zdravje v nevarnost razpostaviti. Po vrhu tega se mnogokrat gode še druge nerodnosti, o kterih pa na tem mestu ne smemo govoriti.
Sicer pa, gospa, se je plesalo, odkar svet stoji — in se bo plesalo menda do konca sveta. Pri vseh narodih, tudi pri divjakih, najdemo narodne plese, ki jih še dandanes pri vseh večih slavnostih in praznikih radi ponavljajo. Čudno se mi zdi, da ravno mi Slovenci nimamo svojega narodnega plesa. Gospa! Morebiti je temu vzrok tisočletni pritisk tujih narodov na nas, kajti ti so večkrat s silo zatrli mnogo narodnih šeg in navad, da so potem zginili za vselej, nasprotno so pa nam vsilili mnogo tujih! Žalostna prikazen med Slovenci, a resnična!
Dovolite gospa, da o plesu še nekaj spregovorim. Popisati Vam hočem resnične pogovore treh mladih gospic, kako so se drugi dan po dovršeni zabavi med seboj pomenkovale. Francika, Nežika in Micika sedijo pri popoludanski južini in — ocenjujejo; toda nekako novo knjigo, podobo, gledališčno igro — o ne, to tri devojke ocenjujejo in prav pošteno obirajo svoje plesalce od zadnjega „sijajnega plesa". O vi ubogi plesalci! Niti eden izmed vas no najde milosti v očeh teh treh gracij (boginja lepote); niti eden so ne moro ponašati in reči: „Mene so vendar v miru pustile". Prvi je bil Janez
Zaplotnik, šolski predstojnik, kterega so začele obirati. Ubogi Zaplotnik! Je-li resnično, da si podoben peči s kahlami, kakor Francika trdi, — ali da tako plešeš, kakor „Don Quixote", vitez žalostne podobe, kakor te je Nežika z gotovostjo obsodila? Mar je res, da
je tvoja zabava tako dolgočasna, kakor kakšen uvodni članek časopisa, in da iinaš noge, vstvarjene za to, da stopaš na dolga ženska oblačila (vlek)? — Juri Klobasa, kupec v mestu, tudi ti prideš na vrsto, akoravno si čedne postave in si bil posebno ele-
gantno napravljen! Nežika meni, ti si človek, ki se ne znaš pravilno obnašati, ker si zamudil pri slovesu ji poljubiti raztrgane in precej zamazane rokavice — Micika pravi, tvoj frak so še tvoj oče nosili
in Francika naposled zagotavlja, da si prebito štorast
v vsem svojem obnašanji. — Še celo tebe Jaka Vodopivec, ki si vendar brhek in poln življenja, mlad vojaški častnik, zadene nezaslužena osoda! Sicer pripoznajo, da se ti huzarska obleka dobro poda, da si zal mladeneč — a ne morejo opustiti, da bi tudi o tebi ne povedale kaj nepovoljnega. To jim ni všeč, da tako rad govoriš o psih, konjih in sploh o čisto navadnih stvarčh. Samo zarad teh malenkost so te ojstro obsodilo . . . Da, da, možje so dandanes zares „zmerni" — to je konec cele ocene teh trehv^v"s I modric, in na to zdehajo po malem vse tri, se
ktere vrste kosala in kmalo bi imeli potrebno število kajž.
O zemljišči, ki je imajo fabrike in velike graj-ščine ne bom govoril, ker moj namen je le govoriti o najvažnejih rečeh, zadevajočih kmetski stan.
Stalni dom in pa kredit.
O zemljiškem dolgu in kreditu je bilo v prejšnjem poglavji toliko govorjenja, da mi tii ne ostaje druzega, nego nektere znane reči ponoviti.
Na zemljišče se sme le tak dolg delati, kakoršen je zemljišču koristen in kakoršen se more iz zemljiških dohodkov v nekaj letih povrniti. Kmet ve, da bi se dal njegov travnik zboljšati, ko bi imel 500 gld. na razpolaganje. Ali sme toraj vzeti 500 na posodo? Sme, ako je prepričan, da bo mogel v nekaj letih teh 500 z obrestmi vred vrniti samo iz poboljška travnikovega. Ako pa ve, da bi poboljšek ne bil tako velik, da bi se mogel iz njega kapital z obrestmi vrniti, ne sme vzeti na posodo; kajti plačevati bi moral iz dohodkov ostalega zemljišča, kteremu posojilo ni nič pomagalo, toraj bi ostalemu zemljišču škodo delal. Ako ve, da bi iz poboljška mogel le 3 odstotke obresti dajati, bi nikakor ne smel vzeti na posodo kppitala po pet od sto.
Toraj je posojilo, ki se rabi v zemljiško zboljšanje, večkrat bolj ali manj škodljivo. Vselej je pa kmetu škodljivo posojilo, ki se ne rabi v zemljiško zboljšanje, ako se mora plačevati iz zemljiških dohodkov. Kakor opeša njiva ako kmet le zanje, ne gnoji pa nič, tako omaga tudi zemljišče, ako upnik iz njega vleče obresti, akoravno mu s posojilom ni nič koristil.
Za navadno zemljiško obdelovanje kmet ne potrebuje nikakoršnega posojila. Amerikanski kmet shaja prav dobro brez zemljiškega dolga; 1. 1881 je bilo v Ameriki 6796 bank in hranilnic, ki so imele čez 3 milijarde dolarjev premoženja, a ni bilo niti eue hipotekarne banke ali hranilnice, to se pravi, niti ena hranilnica ni na zemljišče posojevala. Kako dobro se na Angleškem zemlja obdeluje, akoravno ne morejo obdelovalci (najemniki) napraviti niti krajcarja zemljiškega dolga? Isto tako se tudi na Ruskem in Rumunskem kmetom prav nič no toži po zemljiškem dolgu.
Po kaj naj bi kmet na posodo jemal? Seme doma pridela, živino doma priredi in toliko mu tudi ostaja, da more poslopje sproti popravljati. Ako pa kmet s svojimi dohodki ne more shajati, potem je pa največa neumnost, da se mu davki nakladajo, potem bi bilo najpametneje, ko bi država toliko ali toliko kmetu na leto plačevala za obdelovanje zemljiško. Ako kmet ne more brez posojila shajati, bo li potem ložje shajal, ko bo moral še obresti od posojila plačevati.
Pri nas zdaj res marsikteri kmet svojega zemljišča ne more obdelovati brez posojila. In zakaj ne? Zato, ker nima niti semena, niti živine? In zakaj nima niti semena, niti živine? Zato, ker je moral žito in živino prodati, da je plačal obresti. In ako danes dobi na posodo, se mu bo s tem dolg pomnožil, in ob leto bo moral še več prodati, da bo mogel še veče obresti plačati. Tako zemljiški dolg vničuje kmeta in zemljišče.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. junija. Notranje dežele.
Tirolski velikoposestniki rešili so svojo čast pri volitvah vdržavni zbor, ker so prodrli večinoma s svojimi konservativnimi kandidati. Sicer so že poprej tirolski konservativci sklenili z ondaš-njimi Lahi kompromis, s kterim so spodrepnili levičarje popolnoma, vsled čegar so poslednji ob štiri mandate, izmed kterih je jeden odločen konservativec in to je baron Ignacij Giovanelli, odločen zastopnik konservativnih idej na desni s 110 glasovi. Drugi trije so grof Spauer 110, baron Malfatti 103 in grof Cuirletti 105 glasov; o teh se ne vč nič posebnega ne na desno ne na levo in moramo čakati, kam se bodo obrnili. Naj bi pa saj dva kandidata ne bila konservativna, bi menda kompromisa ne bili sklepali. Toliko je pa že sedaj gotovo, da se levičarjem ne bo noben imenovanih pridružil. Druga vesela novica došla nam je iz Šlezije. V kmečkih občinah Tešinskih izvoljen je konservativec profesor Swiezy, kije zmagal nasprotnika Obračaja, ki je po breztaktnosti nekterih protestantov leta 1879 v državni zbor prišel. Swiezy je profesor veronauka in je dobil 330 glasov, Obračaj pa le 178. Po narodnosti je Swiezy Poljak in je zanesljiv konservativec.
Volitve na Dunaji za državni zbor so zopet marsikomu oči odprle, da se bo lahko prepričal, če bo le hotel, da ni vse zlato, kar se sveti. Dunajčani so se že zdavnej naveličali židovskih ali pa požidovljenih pijavk, ktere jim srkajo najboljšo kri že celo dolgo vrsto let. Sedaj so porabili priložnost, da se izpulijo iz rok pijavk, da se otresejo more, ki jih je leta in leta tlačila. Antisemitje in demokrati lezli so skoraj kar iz zemlje in narod je pa za njimi pot vbral. Kjer oprostitev drugače ni bila mogoča, vzeli so palico na pomoč. če tudi se taka surovost ne more in ne sme odobravati, se človeku vendar-le dobro zdi, da je ravno ona spod-bila levičarjem stališče, na kterem so antisemite mnogo let sami vzgojevali. Naj bi si le tudi k srcu vzeli nauk, kterega so jim antisemitje dali. To vse si je na Dunaji židovska klika prav pošteno zaslužila s svojo brezkonečno pohlepnostjo; sicer je pa to še le začetek in hujše reči pridejo še le na vrsto, ako se židovstvo sploh ne prevrže, česar se pa pač ni nadjati. Goljufije, sleparstva in podkupljivosti, s čemur so si ravno do sedaj židje in po-žideni levičarji žepe polnili in poštenjake na be-raško palico spravljali, mora konec biti; poštenju se morajo pripraviti zopet njegove ulice! Da je Dunaj na tej poti, dokazale so poslednje volitve jasno, če tudi na nepostaven način. Več nego 30 ljudi so zarad rogovilstva pri volitvah zaprli.
O nedeljskem praznovanji izdelal je bivši državni zbor postavo, ktera bo z 11. junijem t. 1. veljavna postala. Časnikarji trdijo, da je postava jako imenitna za velike obrtnike in fabrikante. Kolikor smo v naglici pregledati zamogli, moramo pač priznati, da nismo nikjer kakih posebnih znamenj imenitnosti spoznali; saj je večinoma vse ostalo, kakor je bilo. Tovarne bodo večinoma i za-naprej še delale, kakor so delale do sedaj v petek in svetek. Nedeljsko praznovanje pričelo se bode v nedeljo ob 6. uri zjutraj in bo trajalo do 6. ure zjutraj v ponedeljek. Izvzeta od nedeljskega počitka je vsa obrtnija, ki služi za pridobitev in pripravo živeža, za javni promet in pa tista, ki se brez velikih stroškov ne da pretrgati, kakor so velike tovarne, kjer noč in dan mašine gredo in jih ogenj žene; dalje železnice, parobrodstvo in še veliko druzih enakih.
Vitanje tlržave.
V Rimu so na 2. t. m. nekteri demokratje
slovesno praznovali dan smrti Garibaldija na Kapi-tolu. Zbralo se jih je nekaj stotin, kterim so se tudi takozvani antiklerilalci pridružili. Med potjo jeli so kričati in sedanji vladi zabavljati, s čemur so si takoj redarje na vrat nabujskali. Le-ti so jim ukazali, da naj bodo tiho; ker so bile pa vse besede zastonj, je redarstvo „romarje" razgnalo vsaksebi. Kljubu temu jih je nekaj došlo na Kapitol, kjer so polagali vence in tudi slovesen govor jim je jeden napravil. Red je bil napravljen, v kamori sta pa dva poslanca zarad tega že napovedala interpelacije.
Iz Macedonije in iztočne Rumelije dohajajo vesti, ki vse na to kažejo, da se ondi prebivalstvo pripravlja na vstajo, da se bo danes ali jutro dvignilo nad svoje zatiralce Grke in Turke. Tudi po iztočni Rumeliji začelo se je opazovati gibanje, ki na vse drugo prej kaže, ie na prijaznost proti Turkom ne! Saj bi bil pa tudi že skrajni čas, da bi odpodili starega vraga krščanstvu iz Evrope; čas bi bil, da bi se jugoslovanske dežele po Balkanu izročile zopet Jugoslovanom.
O nasledstvu na Brannschweigski prestol izumili so modri možje nekaj posebnega, kar pravijo, da je logično in edino resnično. Vsled tega vojvoda Cumberlandski do Braunschweigskega prestola nima nikake pravice, kajti: 1. Hanoveranska vladarska hiša prišla je leta 1866 ob svoj prestol. 2. Njene pravice prisvojil si je pruski kralj. 3. Med tistimi pravicami je, bila tudi pravica nasledstva na Braunschweigski prestol. 4. Da se je s tem položajem strinjal tudi ranjki vojvoda Brauuschweigski, dokazuje njegova oporoka, ki ima čisto domač zasebni značaj. 5. Kedar se je delala zveza severo-nemških držav in kedar se je jelo motati vprašanje o skupni državi, se za Braunschweig živ krst zmenil ni. — Vsled tega in iz tega je razvidno, da liano-veransko-velške dinastije od leta 1866 ni več, toraj tudi o njenih pravicah ne more biti govorjenja. Pač pa je logični pravi naslednik na Braunsclnveig-ski prsstol pruski kralj, ki je od hanoveranske vladarske družine prevzel vse politične pravice na Nemškem. — Tako sodijo na Nemškem tisti, ki hočejo odobravati početje Bismarkovo, kteremu vel-ška dinastija na Nemškem preseda. Vse se toraj lahko zagovarja in opravičuje, kar se hoče; je le vprašanje, če je postopanje pa tudi resnično opravičeno.
Na Francoskem sprejeli so novo vojaško postavo, ki se od sedauje zdatno razločuje, kljubu temu bo pa na vojno moč francoske države vendar-le malostno vplivala. Bistven razloček je ta, da se dejanska služba zniža od petih na tri leta in da se bodo vsi v enem letu potrjeni klicali v dejansko službo. Manj pa bode marsikomu dopadlo z določbo, da se odpravijo jednoletni prostovoljci, iz kterih so se tudi ondi jemali rezervni častniki, ki v vojskinem času ravno tako dobro svojo službo opravljajo, kakor dotični aktivni. Saj se izmed rezernih častnikov tako malokdo višje nego do nadporočnika vspne; stotniki v rezervi so silno redki in če je ta ali oni, moral je izvestno poprej toliko časa aktivno služiti, da ima, če je le količkaj inteligenten, vojno službo za svoje dostojanstvo v malem prstu. Sicer se pa vsem častnikom od stotnika do poročnika vsaka reč ob času vojske od zgoraj zaukazuje in mu poleg zdravega domačega razuma pač ni druzega treba, kakor inteligence, dobrih ušes in pa dobre volje, da prejete povelja natančno izvrši, kajti za to je odgovoren. Rezervni častniki so za tak posel, kakor nalašč. Čemu bi jih toraj odstavljali? Saj je vendar le bolje, da država vp, kje si bo ob času vojske poiskala potrebno število častnikov, kakor pa da bi jih morala še le imenovati iz raznih elementov, kakor se je to v prejš-njnih časih godilo, pozneje jih je pa zopet odpuščati morala. Dalje bode na Francoskem odpadlo tudi vsako oproščevanje od vojne službe. Vsak bode moral biti vojak. Služili bodo po tri leta v dejanski, in po
slonijo na stole in menijo: „Tak ples je silno vtrud-
1 j i v!"
V pretečenem tednu so namreč bile na treh plesih, in so po vsaki veselici doli., po zadnji celo do 12. ure spale; zamudile so risanje (Nežika celo kosilo); tudi ni tisti dan nobena igrala na glasoviru, kar je bilo sosedom ravno tako všeč, kakor sv. Ceciliji, ktere niso navadno posnemale. Za mlade dekleta je ples tako rekoč dolžnost, kteri se imajo vse druge podvreči; vsaj same tako mislijo. To jim je veča in prva zabava, mora ji vsako resno opravilo prostor narediti, kajti ta zabava jim omogoči seznanje napraviti z onimi, ki jih iščejo za bodočnost, s kte-rimi bi se rade združile — može bi rade dobile.
Taki možje, ki imajo čez dan dovolj opravila in v službi obilo skrbi, gredo le zavoljo tega k plesnim »abavam, da se malo razvedre in pozabijo na dnevne težavo. Ne smemo jim toraj zameriti, ako ne klepe-čejo vedno, tudi ne smete ve mlade ženske od njih zahtevati, da bi vas v enomer zabavali, kajti življenje teh je resno in opravila, ki jih opravljajo, težavna.
Ako bi ti črno-oka Francika vedela, da ima Janez Zanlotnik težaven posel, bi mu ne zamerila
njegovega tihega, mirnega in malo besednega vedenja. Pomisliti je treba, da se mora dan na dan vkvarjati z neposajeno trmasto mladino, ki je od dne do dne bolj neubogljiva. Mlade žive fante vzgojati, je v vesnici težko delo 1 Dolžnost tvoja, mlado dekle, bi bila, da bi ga ti razveseljevala, a od resnega človeka ne smeš kaj tacega zahtevati!
Če bi ti rumenolasa Nežika malo prevdarila, koliko dela in sitnosti ima kupec od zgodnjega jutra noter do poznega večera, bi mu ne štela v zlo, ako bolje razumi, kurzni listek, kakor pa komplimente delati!
In pred vsem ti, vitkostasna Micika — bi morala nekoliko pomisliti, da ima mlad častnik mnogo več opraviti, kakor pa kakšen brezskrbni gizdalin. Gotovo bi no bila Vodopivčevega Jakata tako ojstro ocenila, če bi bila pomislila, da se mora g. častnik sleherni dan mučiti s svojimi vojaki-novinci! Poleg tega je treba še v poštev vzeti plese, kterih so mora mladi častnik po dolžnosti vdeleževati, ki mu menda niso nič kaj po volji.
čemu mi neki piše o tako dolgočasnih rečeh, mi utegnete, spoštovana gospa na to pismo odgovoriti? — S tem sem Vam le hotel dokazati, da bi ženske — posebno mlada dekleta — moških ne
obirale tako neusmiljeno, ako bi ne hodile k plesnim veselicam, kar jaz smatram za nekako opravljanje, ki pa ni pošteno! Marsikaka ženska se navadi na ta način v nežni mladosti o moškem spolu slabo govoriti, kar v poznejši dobi ne more nič več opustiti. Naposled se še spravi nad svoje tovaršice, ter postane prava ženska klepetulja, ktere so vse boji in ogiba, mlado in staro. Vidite gospa, vsi ti slabi nasledki izvirajo od novodobne vzgoje, kajti vsega tega se mladina že v mladosti privadi, česar se potem nikdar ne odvadi.
Le povejte svoji hčerki, kako slabe nasledke ima ples in morda ne bo več silila na vsako plesno zabavo. Vam bo prihranila veliko novcev, sebi pa ljubo zdravje. Recito ji tudi, da je jednourni sprehod na prostem med zelenjem več vreden in mnogo zdra-vejši za človeka, kakor pa celonočno plesanje in skakanje po tleh zaduhle sobane. Tako jo vsaj trdil jako skušen in moder zdravnik. Želim, da bi te moje besede marsiktoremu strastnemu plesalcu ali plesalki odprle oči ter ga dovedlo do pravega spoznanja, kako nespametno jo in včasih tudi silno nevarno pogosto plesanje za človeško zdravje! Da ste mi zdravi!	Jernej.
Sest let v rezervni službi. Potem se bodo pa prestavili v deželno brambo, kjer bo trajala neaktivna služba celih enajst let!
Angležem se je jelo silno muditi, da kolikor hitro mogoče iz Sudana pridejo. Ni Mahdi in tudi Osman Digma ne, ki bi jim bil za petami, temveč grozna, Evropejcem posebno pa še oboroženim in neoboroženim vojakom neznosna vročina je, ki jim )e grozno za petami, ki jih žuga kar od kraja pomoriti. Iz tega vzroka zapustili so tudi svoja stališča ob rudečem morji, za ktera so namestnika iskali kmalo v Carigradu, kmalo v Rimu, če tudi opravili prav nič niso. V Carigradu so se dva- ali trikrat res pečali s to zadevo, ki se je pa menda ob svo-joglavnosti Angleške razdrobila. Razlika je bila silno velika in to menda zato, ker so Turki prepričani, da brez njih po Sudanu in ob rudečem morji ne bo miru, naj se Angleška in Italija tudi na glavo postavite. To bi morali pa Angleži tudi vedeti in zarad tega Turkom samim vrhovno zapovedništvo po onih krajih pripoznati, ne pa jim svojih nesposobnih višjih častnikov vrivati, ki si svojega dostojanstva večinoma niso pridobili po zaslugi, temveč z denarjem, — kupili so si ga namreč! Ker jim toraj Angleži nevedneže vsiljujejo, je pač vrjetno, da se jih Turki branijo, ki imajo sami zadosti izšolanih višjih častnikov in generalov.
Suakima se bode konečno vendar-le Italija polastila, ker se Turčija za žive in mrtvo tjekaj brani, dokler ji Angleži ne izpraznijo Egipta popolnoma, kar pa zopet Angležem ni po volji. Turki pravijo, da pojdejo le tedaj v Suakim, če se Angleži sploh zavežejo, do tega in tega časa Egipt popolnoma izprazniti, sicer pa nikakor ne! Dalje pa Turčija tudi še zahteva, da se stroški, ki bi narastli po takošnji okupaciji Suakima, poplačajo iz novejšega posojila 9,000.000 funtov šterlingov. Pametna je ta in prav imajo Turki, da od Angležev, oziroma od Egipta zahtevajo povračilo stroškov, če jih hočejo ob rudečem morji imeti.
Z Angleži vred jeli so Sudan zapuščati tudi ostali Evropejci, med kterimi je lepo število Avstrijcev. Le-te neprostovoljne izseljence najhuje skeli, da morajo svoje ranjke v tuji zemlji zakopane brez varstva pustiti, ker so prepričani, da divjaki tudi pokopališčem ne bodo prizanašali, kedar bodo sami v Sudanu ostali. Da bi divjaki ne kalili poslednjega miru v Sudanu pomrlih Evropejcev, poslednji odpravljajo nagrobne spominke in poravnavajo gomile svojih ranjcih, da se ne bo vsaj že od daleč poznalo, kje je kak Evropejec pokopan. Nek grški trgovec se je tako bal za poslednji pokoj svoje hčere, ktera mu je pred dvema letoma umrla, da je njeno truplo po noči po tihem izkopati dal in so jo v neko skalovje blizo Dorigole zagrebli, le da bi je ne onečastili divjaki.
Kolera, oglasila se je zopet na Španjskem v pokrajini Valencia. Zdravniki so se vzajemno in odločno izrekli, da je bolezen prava nalezljiva azi-jatska kolera. Na 2. junija so v mestu Valen-ciji štirje za njo umrli.
Delavci v severni Ameriki jeli so se vse križem kujati. Posestniki plavžev in velikih fužin so sklenili s 1. junijem svojim delavcem za 10°/0 plačo znižati, ker pravijo, da se je železnini v severni Ameriki zarad prehude konkurence cena tako pokazila, da nič več shajati ne morejo, ako ne znižajo plače delavcem. Delavci, ki imajo pa vedno enake in rajši še veče, kakor pa manjši potrebe, so se pa vsled tega sklepa zbrali in rekli, da ne bo nobeden več za kladvo ali klešče prijel, kakor hitro se jim bode le jeden bor odtegnil. Predvčeranjem so gospodarji res oklicali znižane plače, delavci napovedali pa „štrajk" ter si v roke segli, da ne pojdejo poprej na delo, dokler se jim zopet ne pri-pozrnl stara plača. Več nego 100.000 delavcev postopa, vse tovarne za železo ob gorovji Alleghany do Chicago in St. Louiza pa praznujejo.
Izvirni dopisi.
S Krke, 1. junija. Dragi „Slovenec"! Malo-kterikrat prineseš kak dopis od Krke, pa še takrat večidel kaj otožnega in žalostnega. Tudi sedaj Ti nimam kaj boljšega poročati. Praznovati nedelje in praznike je Bog že v stari zavezi zapovedal, še bolj pa v novi. A dandanašnji dela se pač vse drugači.
V	nedeljah in praznikih se že skoraj največ hudobije zgodi. Včasih so se take reči le po mestih čule, ali zdaj se že po kmetih in med prostim ljudstvom gode. Binkoštno praznike pridejo k nam pobožni romarji počastit sv. Kozma in Damjana, posebno veliko pride Kočevarjev, tedaj so res veseli prazniki. Ali priklatilo se je nekaj tujcev, namreč: dva igralca; jeden z „ringelšpilom" je pa prosto ljudstvo zelo motil, tako, da je bilo sram bolj pametnih oseb. In s tem so delali veliko nečast praznikom. Binkoštno nedeljo začeli so precej svoj posel, prosto ljudstvo je zijalo v to grdo dejanje.
V	nedeljo ob 1. uri popoludne se je polomil, ko so ljudje zajahali konje itd.; vendar poškodovalo ni nobenega, ljudje so se mu smijali in rekli med
seboj: Prav je tako; podjetnik čuti naj svojo ne-spamet. A glejte drugo lepo praznovanje! Ponoči ga je po dovoljenji kovača njegov pomočnik okoval in drugi dan, v ponedeljek, so se zopet vrtili, kakor bi se morali. Kaj ne, tudi posnemanja vredno. Binkoštne praznike kovati, namesto moliti! Po c. kr. sodnijah je prepovedano v praznikih opravljati sodnijska opravila. Ali med prostim ljudstvom pa nima kdo ubraniti, da bi se v nedeljah ne kovalo. Težko, da bi tako onečastenje dne Gospodovih srenji srečo prineslo, če se v nji nikdo ne upa za Božjo čast potegniti.
Iz Kremsa ob Donavi, 2. junija. Kakor povsod bile so tudi tukaj ob bregih Donave letošnje volitve v državni zbor zelo živahne. 27. pret. m. imeli smo volitve za poslanca po kmečkih občinah. Dosedanji poslanec Fiirnkranz, posestnik v Langenvisu dobil je dva nasprotnika, nekdanjega poslanca župnika Fr. P. Schtlrerja v Steinu in posestnika Klomserja v Weinzierlu pri Kremsu. Zadnji bil je novopriporočen od konservativne strani. Ta priprost kmetič je dobil, akoravno se je premalo prizadeval, 102 glasova. Pri ožji volitvi zmagal je nemškoliberalni Schiirer z 216 glasovi proti Fiirnkranzu, znanemu prijatelju Scho-nerja, kteri je samo 130 glasov dobil. Zvečer istega dne naredili so meščani v Steinu svojemu župniku za dober izid volitve živahno podoknico. Vihrale so cela dva dni zastavice se ve da rudečo-rumeno-bele (pruske) po celem mestu. Tudi strel topičev je odmeval po bregu Donave.
Pri včerajšnji volitvi poslanca za mesta in trge v državni zbor bili so tukajšni meščani silno razburjeni, ker propadel je njih kandidat, kričač dr, Hans Stingl (deutschnational) doma nekje tam pri Hebu na Češkem. Ta mož beračil je celih 14 dni po mestih Waidhofen ob Thayi, Horn, Gr. Siegharts, Stein in Mautern; potrosil na tisoče. Pridobil si je svoje glase pri obrtnikih in rokodelcih le tam, kjer je kaj odštel. Vradniki, profesorji in penzijonisti obrnili so mu hrbet tudi pri ožji volitvi. Volitve trajale so do 1/28. ure zvečer. Čudno je vendar, da dospela sta oba kandidata do 1000 glasov. Moralo se je srečkati. Okrajni glavar seže srdito v lonec in prime ravno dosedanjega poslanca Dobler j a. Krem-sarji pričakovajoč na Stinglna z godbo in Bog ve s čim vsem, razkropili so se, kakor s kropom poparjeni na vse kraje ko so slišali o propadu Stinglna vsled silne razburjenosti vendar niso mogli popolno tiho oditi, narediti so hotli Doblerjanom mačkino godbo; toda policija ima tanke ušesa, zaprla jim je pot. Danes vložil je pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu občni sovet protest, da namreč se ni postavno vršilo pri volitvi. Naj tudi dobijo Kremsarji nove volitve — Stingl pa vendar ne bode poslanec. *)
RožansKi.
Domače novice.
(V ožji volitvi lia Dolenjskem) je zmagal prof. Šuklje za 5 glasov. Grof Margheri imel jih je 310 in Šuklje 315.Volili so po sledečem obrazcu
	Glasov je dobil	
Ime volilnega kraja		Šuklje
	Margheri	
Črnomelj. . . .	14	75
Metlika.....	6	112
Novomesto . . .	84	45
Kočevje ....	76	17
Kostanjevica . .	23	15
Krško.....	39	23
Ribnica . . . .	55	11
Višnja gora . . .	,13	17
Skupaj	310	315
Profesor Šuklje in prijatelji njegovi se toraj radujejo zmage, vendar pa mislimo, da ta radost no bode dolgo trpela. Kakor pri prvi volitvi, protestirali so v Metliki tudi pri ožji volitvi zoper vo-litveno pravico posestnikov v Križevski vasi, ki so tudi zdaj volili z mestom, ko bi morali postavno voliti s kmečkimi občinami. Ako se ti neveljavni za g. profesorja oddani glasovi odbijejo, pokaže se večina za grofa Margherija. Volitev Šukljejeva bo toraj v državnem zboru našim poslancem dala priliko, da bodo pojasnili, kako so je godilo. Zato naj naši prijatelji ne omagujejo, pravda še ni zgubljena.
*) Imena drugih i z voljenih nismo objavili ker so po časopisih že tako vsi znani.	Vred.
(Pri volitvi velikih posestnikov) zmagala je liberalna stranka. Izvoljena sta dosedanja poslanca baron Žvegelj z 58 in baron Taufferer s 56 glasovi. Konservativnih kandidatov dobil je gosp. Friderik Seunig 36, knez Ernst Windischgrätz 34 glasov. Liberalci so spravili na noge vse svoje ljudi, celo Kozlerja sta volila, ki sta se sicer vedno zdrže-vala volitve. Za največo silo imel je baron Taufferer v žepu pripravljeni še pooblastnici obeh Vesteneckov, ki jih pa zarad ogromne večine ui bilo treba rabiti. Izmed naših jih je mnogo izostalo, med njimi grof Pace, Vilhar, Staretje in nekteri drugi. Ko bi se bilo v velikem posestvu delalo s tako odločnostjo in vstrajnostjo, kakor za profesorja Šukljeja, bi bila naša stranka gotovo zmagala.
(Grof Hohenwart) odpeljal se je danes ob treh popoludne v Gradec, kjer ostane par dni, in se potem podii nazaj na Dunaj. Na kolodvor so se bili še na po-slovljenje njegovo zbrali g. deželni predsednik baron Winkler, državna poslanca Klun in Poklukar, pa deželna poslanca Bleiweis in Murnik.
(Nesramno.) Pripoveduje se po Ljubljani za gotovo, da je po Novomestu krožilo pismo podpisano od dr. Papeža in grofa Hohenwarta, v kterem sta ta dva priporočala izvolitev Šukljeja. Kako neresnična, res satanska zvijača je to, spričuje, da je grof Hohenwart še sinoči ob 9. uri v Novomesto telegrafiral, da vse to je grda laž in zvijača, in da on nikdar ni podpiral kandidature Šukljeve, temveč je tej naravnost nasprotoval. Kako nesramno!
(Procesij sv. Rešnjega Telesa) vdeležilo se je včeraj v Ljubljani ob najlepšem vremenu na tisoče ljudi. Začele so se taiste v Trnovem ob 1j25. uri in pri sv. Petru ob 6. uri. Tistima je sledila ona stolne cerkve ob 9. uri. Presveto Rešuje Telo nosili so ob veliki asistenci premilostni knezo-škof dr. Misija. Veliko je bilo lepote in krasote razvite pri tem nad vse veličastnem sprevodu, ki je pravi odsev poveličane katoliške cerkve na zemlji, tistega vtisa pa človek vendar le ne more dobiti, kakor se mu vtisne v srce pri enaki procesiji na kmetih. Procesije stolne cerkve vdeležili so se je dijaki vseh šol, Mahrov trgovinski zavod, ki je nemškega cesarja s plavicami, laško kraljico pa z marjeticami častil; častna kompanija vojakov pod zapovedništvom stotnika g. Krta, mestni zastop, trgovinska zbornica, čč. oo. fraučiškani s križem, gg. bogoslovci in stolni kapitelj. Za sv. Rešnjem Telesom šel je g. deželni predsednik baron Winkler in drugi načelniki uradov in oblastnij. Takoj za temi šla je družba gospti vednega češenja presv. Rešnjega Telesa, za to pa cela vrsta druzih pobožnih.
(Delitev zakramenta sv. birme) se bo letos na deželi v Radoliški dekan i j i na Gorenjskem začela nal4. junija v Gradu, nal5.v Kranjski Gori, na 16. na Jesenicah, na 17. v Radoljici in na 18. junija v Kropi. — V Vrhniški dekan i ji bo sv. birma na Vrhniki na 30. junija, v Logatci 1. julija in v Planini 2. julija. — V Cerkniški dekan i j i delil se bo zakrament sv. birme: na 4. julija v Cerknici, na 5. julija v Starem trgu pri Loži in na 6. jul. na Blokah. — Dalje bodo birmovali premilostljivi knezo-škof v dekan i j i Ribniški na 7. julija v Sodražici, na 8. julija v Ribnici in 9. julija v Lašičah.
(Razpisana duhovska dostojanstva.) Pri stolni cerkvi Ljubljanske škofije razpisano je drugo dostojanstvo (služba stolnega dekana) in pa dva kanoni-kata iz ustanove deželnega kneza vsled smrti dotični h dostojanstvenikov. Prošnje naj se vlagajo do 28. junija 1885 na Nj. c. kr. apostoljsko Veličanstvo.
(Veliki koncert) sinoči zvečer v Čitalnici, s kterim je bilo združeno tudi otvorjenje vrta, je bil izvanredno dobro obiskan.
(Č. g. Janez Sodnik), župik na Koprivniku je umrl. R. i. p!
(Napaden) je bil v torek po noči v Dijaških ulicah Auton Cufar, paznik v jetnišnici na Gradu, kakor sam pravi, domu grede od nekega človeka, mogoče da bivšega kaznjenca, ter bil težko poškodovan.
(Rimski kip iz marmora, darilo za novozidani muzej „Rudolflnum".) Hišni posestnik gosp. Maks Günzler prepustil je brezplačno v proslavljenje novozidanega deželnega muzeja „Rudolflnum" od 1. 1843 v njegovi hiši štev. 33 na Št. Jakobskem nabrežji nad hišnimi vrati vzidan kip iz marmora veliko umeteljne dovršeuosti (okrogel bel medaljon z lepo mladeniško v reliefu izdelano glavo z lavorovim
vencem) iz najboljše dobe rimske umeteljnosti. Velikodušni darovalec g. Giinzler povedal je o zgodovini tega umotvora, da se je našel 1. 1808 o priliki prezidavanja hiše štev. 34 na starem trgu vzidan v tadanjem starem rimskem temeljnem zidu. Ta čas v Ljubljani bivajoči Francozje hoteli so ta kip od posestnika kupiti za znatno svoto v zlatu, pa on ni hotel tega storiti, temveč pustil je kip vzidati nad hišnimi vrati na starem trgu št. 34. Poznejši hišni posestnik pečatar g. Volbenk Giinzler prestavil je ob času popravljanja svojih hiš. štev. 33 in 34 I. 1843 ta medaljon iz gornje strani hiše št. 33 na St. Ja-kobskem nabrežji na spodnjo stran; dobro poznaje veliko umeteljno vrednost tega medaljona dal je g. Giinzler narediti na hrbet medaljona bakreno ploščo, v ktero je vrezal zgodovino najdbe.
(Zmago g. profesorja Šukljeja) naznanila sta dr. Poznik in dr. Slanec kanoniku Klunu s sledečim telegramom : „Šuklje zmagal. Neka diktatura dolenjskim mestom ne ugaja". G. kanonik jima je odgovoril: „Nasledki te zmage Vam bodo še vsem po ušesih doneli."
(LXIX. odborova skupščina) „Matice Slovenske" bo v sredo 10. junija 1885 ob Va6- uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu štev. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXVIII. odborovi seji.
—	2. Naznanila prvosedstva. — 3. Poročilo tajni-kovo. — 4. Poročili književnega in gospodarskega odseka. — 5. Obravnava o resolucijah občnega zbora.
—	6. Posameznosti.
(Besedo o priliki tisočletnice sv. Metoda) priredi „delavsko bralno društvo" v Idriji dne 7. junija t. 1. v prostorih g. F. Eemica. Spored: 1. „Hrvatska himna", godba (za godbo priredil J. Ličar.)
—	2. „Mi vstajamo" (Dr. B. Ipavec), moški zbor. — 3. Govor. — 4. „Sarafan" ruska narodna (J. Ličar), mešan zbor. — 5. „Zagorska" (F. S. Kuhač), dvo-spev. — 6. „Slovenka mazurka", godba (za godbo priredil J. Ličar). — 7. Lunica" (F. S. Vilhar), osmo-spev. — 8. „Onamo, onamo"! iz „Orlica črnogor-skoga" (D. Jenko), moški zbor. — 10. „Na hribih" (Dr. B. Ipavec), mešan zbor. — 11. „Petelinčkova ženitev" (A. Hajdrih), šaljivi zbor. — 12. Tombola s šestimi dobitki, listki po 10 kr. — Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr., ženski spol prost. Začetek ob 1/28. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi
odbor.
(Viteški križ) Franc Jožefovega reda dobil je tukajšnji trgovec g. Val. Zeschko ob priliki svoje zlate poroke predvčeranjem na pripoznanje zaslug pri povzdigi trgovstva.
(Gostilničarji) v Ljubljanskem obližji imeli so včeraj prav pravi dan božji, kajti vse, karkoli je imelo zdrave noge, hitelo je venkaj na prosto, krasen dan Gospodov vživat. Vrtovi po raznih gostilnah so bili napolnjeni veselih meščanov, ki so večinoma do večera zunaj ostajali.
(Med odvetnike) s sedežem v Kočevji zapisal se je umirovljeni c. kr. nadsodnijski sovetnik Bogomir Br u n n er.
(Ponarejenih dvajsetic) pravijo, da v Trstu menda vse mrgoli, toraj je našim trgovcem, ki tjekaj zahajajo, največe opreznosti treba.
(Služba organista in cerkovnika) pri sv. Lovrenci na Bizeljskem je že oddana, kar se s tem naznanja, da se ne bodo zastonj še na dalje prošnje vlagale za njo.
(Ubil se je) 30. maja v Novem mestu zidar Jakob Pel ko pri popravljanji frančiškanskega zvonika ondi.
(Njih ckscelencija mil. knez in škof Lavantin-ski) delili bodo zakrament sv. birme v Ptujski de-kaniji od 6. do 15. junija in sicer: 6. junija pri Vurbergu, 7. pri sv. Vrbanu, tii se bodo tudi (zvonovi blagoslovili) 8. pri sv. Andražu, 9. pri sv. Lovrencu, 10. pri sv. Marjeti, 11. pri sv. Marku, 13. v slov. fari v Ptuji, 14. v mestni fari, 15. junija na Hajdinju.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Murkovič v št. Ilj v slov. gor., Franc Klepač v Kozje, Pavel Kat v Staritrg in Franc Osterc k sv. Tomažu pri Vel. Ned. — Umrl je č. g. Andrej Lenarčič, župnik v Pilštanju.
(Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici) se — pa le začasno — oddaja služba pomočnega učitelja, kteri bo imel podučevati v vinarstvu, vrtnarstvu, o kmetijstvu koristnih in škodljivih živali. Zraven tega bo podpiral učence pri
praktičnih vajah na šolski kmetiji in odpisaval uradne spise; vse to za letno plačo 600 gld., ki se mu bode plačevala koncem vsakega meseca. Prošnje s potrebnimi prilogami naj se podajo deželnemu odboru pokneženo grofijo Goriško-Gradiške v prvi polovici junija meseca t. 1.
(Papeževa enciklika.) Papež Leon XIII. so izdali o priliki najdenja ostankov sv. aposteljna Jakoba in njegovih ss. učencev Atanazija in Teodora posebno encikliko, v kteri pooblastujejo škofe, da na prostovoljni dan podelijo v njih imenu vernemu ljudstvu popolne odpustke, če dopolnijo k zadob-ljenji odpustkov potrebne pogoje. Prva je, da verni obiščejo cerkev (farno ali poddružno) sv. Jakobu posvečeno; če pa te v kterem kraju ni, so pa v to odločene farne cerkve in sicer 26. t. m. Drugi pogoji so uavadni, kakor vselej.
(Meseca maja 1885 vložilo se je v oddelku za življenje pri zavarovalnici Franko-Hongroise) 344 oglasil za 625.091 gl., kterih se je 306 sprejelo za 480.160 gl. Od 1. januvarja do 31. maja 1885 vložilo se je vkupe 2053 oglasil preko 3,804.255 gld., polic se je pa 1831 za 3,411.950 gld. izgotovilo. Gotovo dokaz lepega napredka.
Telegrami.
Krško, 5. junija. Margheri 39, Šuklje 23 glasov, 1 prazen (Lapajne, ta tudi prvikrat volil ni).
Novomesto, 5. junija. Margheri je dobil 84, Šuklje 45 glasov.
Kostanjevica, 5. junija. Margheri 23. Šuklje 15 glasov.
Višnja gora, 5. junija. Margheri 13, Šuklje 17 glasov.
Ribnica, 5. junija. Margheri 55, Šuklje 11 glasov.
Celje, 5. junija. Oddani glasovi: Celje Forregger 259, Jerman 28; Žavec For-regger 3, Jerman 39; Vransko Forregger 12, Jerman 27; Mozirje Forregger —, Jerman 39; Ljubno Forregger —, Jerman 32; G-ornjigrad Forregger 4, Jerman 57; Vojnik Forregger 27, Jerman 15; Vi-t a n j e Forregger 23, Jerman — ; Konjice Forregger 39, Jerman 8; Šmarje Forreger 7, Jerman 27; Eogatee Forregger 61, .Jerman 7; Kozje Forregger 24, Jerman 17; Sevnica Forregger 7, Jerman 32; Brežice Forregger 58, Jerman 12; Šoštanj Forregger 25, Jerman 24; Laško Forregger 41, Jerman 5. Vkup: Forregger 590, Jerman 369.
Praga, 5. junija. Trgovinska zbornica izvolila je češka članova Š a 1 a š e k a, posestnika tovarne za sladkor, in Skokaneka, tovarnarja blagajnic, za državna poslanca. Nemci se volitve niso vdeležili.
Praga, 4. junija. V Praškem Starem mestu izvoljenje bil namesto Nemca dr. S c h me jokala Oeh B r o m o v s k y; v Praškem Novem mestu, kjer so Riegerja volili, skrutinij ni še dokončan.
Zagreb, 4. junija. Prijeli in zaprli so dva vrednika. Prvi je nek Grrünhut in so ga prijeli v Samoboru na ukaz Zagrebškega državnega pravdnika; drugi je pa „Bičev" vrednik Zima, ki jo bil nedavno obsojen na sedem mesecev v ječo. Pravijo, da so jih prijeli, ker sta preveč proti vladi hujskala.
Bern, 5, junija. Zvezni sovet je izgnal včeraj 21 anarhistov, med temi je jeden Francoz in več Nemcev.
London, 4. junija. Pokrajino Kašmir v Indiji razdjal je potres. Mesto Srinagar jo razdjano; velika konjiška kosama se je tudi podrla in je vso vojake pod razvalinami pokopala. Petdeset ljudi je mrtvih, na stotine pa ranjenih.
Umrli so:
31. maja. Janez Lolikar, pek, 19 let, Križevniški trg št. 5, jetika. — Rudolf. Gerdina, kurjačeva liŽi, 11 ines., Sv. Martina cesta št. 7, Bronhitis.
V bolnišnici:
31. maja. Jožef Glarios, natakar, 35 let, Pleuritis acuta.
V vojaški bolnišnici:
1. junija. Matija Kr/.išnik, vojak 17. pešpolka, 22 let, su-
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji.
so darovali, oziroma lotnino plačali p. n. čč. gg. udje:
Anton Šibal, župnik v Selnici,......5	gl. —	kr.
Gregor Hrastel, kaplan v Rajhenburgu, ...	5	„	—	„
Alojzij Bratuša, kaplan v Rajhenburgu, ...	5	„	—	„
Janez Likar, solicitator v Celji,......2	„	—	„
Jakob Krušic, župnik v Št. Andražu,....	3	„	—	„
Apolonija Kladnik v Celji.......2	„	—	,.
Apolonija Vrečar, posestnica v Vojniku, ...	2	„	—	„
Marija Pospeh v Celji.........2	„	—	„
Franc Krašovic, pozlačcvalec in posestn. v Celji,	2	„	—	"
Miha Zičkar, posestnik v Rajhenburgu, ...	2	„	—	„
Jožefa Rudi v Celji. .........	2	"	-	"
Marija Pasar v Celji.........2	"„	—	"
Več podpornikov...........3	"	50
Tujci.
3. junija.
Pri Maliču: Edvard Berger, trg. pot., z Dunaja. — Rudolf Buchler, trgovec; Adolf Buchler, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Josip Mubej, uradnik c. k. mornarico, iz Pulja. — Janez Maurer, s soprogo, iz Siska. — Dr. Tomann, zasebnik, iz Kočevja.
Pri Slonu: Kari Kalan, zasebnik, iz Gorice. — Alojzij Juretič, kondukter, z drnžino, iz Trbiža. — Janez Perič, posestnik, s soprogo, iz Nabrezine. — Kari Terkovič, zasebnik, iz Ljubljane.
]>uiiajska borza.
(Telegrallčno poročilo.) 5 junija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 00 kr.
Srebema „ 5 % „ 100 „ (s 16% davka)	83	„ 05
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„30 „
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 70 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	859	„	— „
Kreditne akcije............290	„	70
London.......124	„ 20
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......9	„	85 „
Ces. cekini.......5	„	86 „
Nemške marke......60	„	85
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednjo spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V. 160,
III.	„ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo je že po ..Zg. Danici" dovelj znano. Ko se je tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zanitnljiva in raznovrstna tvarina iz raznih stanov in časov. 0 njej piše pisatelj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, če pravim, da med drugim so zlasti lepo zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zaseje v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsein take zgodbo, pri kterih ni treba mlademu čitatelju se vpraševati, so li resnično ali ne V" Tvarina jo tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljene čase; slednji pa so čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi se šo lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu lil. knjigo, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi so moralo ponavljati. Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavne prizore.
2.	Lahko umevna pisava. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki se samo odlikuje po lepi slovenščini, pišo (I. 1. 9. zv.): „Mi vsiin našim bralcem, zlasti starišera, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo tc lope knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, detečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi Itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki In svetnice se morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (1. del, str. 230) posebej priporoča gg. katehetom to knjige. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka cena! Želeti je toraj, da so to koristno delo še pri d nišo razširja med Slovenci nego do zdaj.
(4) Katoliška Bukvama.
Umetne
(20)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckcga mostu, I. nadstropje.