Stev. 89.
Velja po pošti
;*a	celo leto naprej K
K a	pol leta „ „
*a	c* trt leta „ „
**	en mesec „ ,,
V upravniStvu:
<U celo leto naprej K sa pni leta „ „ ,v.a Četrt leta „ „ cn mesec ,. „
26--13— 6'50 220
20-10— 5 -170
Va poSilj. na dom 20 h tia
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
v Ljubljani, v petek, dnč 19. aprila 1901
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah sfane enostopna garmondvrsta a 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedeijc in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___dvoriS(e nad tiskarno). — Rokopisi se
ime vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski
Upravništvo ie u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L__Vsprejema naročnino, inseraie iu
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Cesar u Pragi.
Dvanajstič biva sedaj cesar v Pragi. Prvič je bil leta 1846. kot lbletni princ s svojim bratom Maksom, da si ogleda mesto. Drugič I. 1S49 že kot vladar. Kmalu po poroki leta 1854. ie bival cesar z mlado cesarico Elizabeto devet dni v Pragi. Leta 1856. sta se ccsar in pokojna cesarica udeležila srebrne poroke cesarja Ferdinanda. Leta 1858. je bil cesar v Pragi, kjer so odkrili spomenik generalu Radeckemu. Po nesrečni vojski leta 1866. je cesar prišel v Prago 24. oktobra, da se zahvali prebivalstvu za zvestobo in uda-nost med obleganjem. Leta 1868. je bil cesar navzoč, ko so otvorili Frančiškov most. Leta 1874. se je cesar mudil ncka.i časa v Pragi med potjo k vojaškim vajam. L. 1857. se je cesar udeležil v Pragi pogreba cesarja Ferdinanda. Leta 1891. si ie cesar ogledal razstavo v Pragi. Zadnjič je bil cesar v Pragi leta 1901. Tedaj je državni zbor sklenil, da država z ogromnimi troški gradi vodne ceste na Moravskem in Češkem. To priliko sta hotela porabiti dr. Kiirber in pokojni dr. Kaizl. da pospešita češko-nemško spravo. Situacija .ie tedaj bila ugodna, toda merodajni faktorji ie niso izrabili. Ljudstvo ie tedaj sprejemalo vladarja s tolikim navdušenjem, kakor da bi bil češki narod dosegel vse svoje zahteve. In vendar so bili tedaj češki poslanci v najostrej-ši opoziciji. Češki narod je sicer demokratičen, toda tudi dinastičen, to je pokazal zopet tc dni ob dvanajstem obisku vladarjevem v zlati Pragi. V ponedeljek se je pripeljal cesar Franc Jožef v Prago, kjer ostane do 28. t. tn. V sijajnem negovem spremstvu so bili min. predsednik baron Beck in oba narodna ministra dr. Pacak in Prade. Trgovinski minister dr. Fort je vladarja že pričakoval v Pragi, pozneje je prišel naučili minister dr. Marchet in poljedelski minister grof Auersperg šele pride Slavnosti poveličuje s svojo navzočnostjo tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. To vse priča, da ie hotel vladar s tem svojim obiskom posebno odlikovati prestolnico kraljevine češke. Presvetli cesar sicer ni bil kronan za kralja češkega, vendar je tc dni v Pragi kraljeva prestolnica. Tu se tc dni pričenjajo nepopisno krasne slavnosti, s katerimi hočejo avstrijski narodi proslaviti vladarsko šestdesetletnico svojega vladarja in kralja.
Še večji pomen pa dajejo cesarjevemu bivanju v Pragi razni politični nagibi, ki so dali povod nenadnemu dogodku. Načrt tega cesarjevega potovanja je še iz onega časa, ko je na Ogrskem divjal parlamentarni boj proti kraljevi vladi in ko ni bilo še nobenega upanja, da pride na krmilo koalicijska vlada. Že tedaj je obljubil cesar praškemu županu dr. Grosu, da ostane več časa v Pragi, kakor v prestolnici ogrskega kraljestva. V tem vidimo veliki politični pomen cesarjevega bivanja med narodom češkim, ki je bil vedno zvest svojemu vladarju tudi v dneh, ko je zmagovita nemška armada oblegala staro habsburško prestolnico in so tuji agenti češkemu narodu obljubovali zlate gradove.
Cesar pač ni šel v Prago, da bi morda že sedaj odobril češko-nemško spravo. Pač pa bode vladar sprejel vse odličnejše češke in nemške politike, da ugladi pot do premirja, ki je začetek sprave. Praški župan je ob cesarjevem sprejemu na kolodvoru izražal željo, da bi bila češki in nemški narod povsem ravnopravna in enakovredna. In cesar je odgovoril: »Tukaj nai bi se pričenjalo premirje za slogo obeh narodov v moji dragi kraljevini češki, in ta edinost naj bi se naslanjala na spoštovanje pravice in vrednosti drugega, da se približamo srečnejši bodočnosti.« In v trgovinski zbornici je predsednik Rivndč pozdravil cesarja tudi z besedami: »Pri bodoči razstavi naj tukaj tekmujeta oba naroda ter v plemenitem boju merita svoje moči. Skupne gospodarske koristi naj pokažejo pot tudi do narodne sprave, katero naj bi doživelo še Vaše Veličanstvo.« In cesar: »Razstava naj bi bil mogočni korak dopoštene sprave in trajnega miru med obema narodoma.«
Tc besede govore jasno, kaj želi vladar, kai pospešuje njegova vlada, v kateri sta tudi zastopnika obeh narodov. Prva politična naloga vsake resne avstrijske vlade je, da napravi pred Cehi in Nemci mir, ki ga potrebujeta dva nerazdružljiva soseda. Cesarievo potovanje v Prago bode gotovo pospešilo mirovno nalogo sedanje vlade, kateri se jc posrečila po dolgih bojih tudi volivna reforma, ki sloni na glavnih načelih narodne sprave.
Mnogokrat je bil že prevaran češki narod. Toda v tem narodu živi trdna nada, da končno mora zmagati resnica in pravica. V tej nadi tudi sedaj pozdravlja svojega kralja. Češki narod se zaveda svoje veljave v družini avstrijskih nrodov. Pa tudi avstrijski državniki so spoznali, kolikega pomena je češki narod za državo in vladarsko hišo.
XXX
(Iznenadeni Nemci. - Spomenica praškega mesta. — Serenada čeških praških pevskih društev. — Žurnalisti.)
Praga, 18. aprila. »Bohemia« je objavila zelo oster članek, kjer se pritožuje, da je cesar pri slovesnosti vzidave sklepnega kamna pri novem vltavskem mostu na češki nagovor županov tudi samo v češčini-odgovoril. Pred šestimi leti, ko je ccsar v Pragi bil pri podobni slavnosti, je odgovoril v obeh deželnih jezikih. Članek konča sledeče: »Ekscelenca Prade, izpregovorite nemško besedo!« Ministrski predsednik je glede na to izjavil, da je bilo to zapostavlienjc nemškega jezika zgolj pomota. »Bohemia« danes vprašuje Becka, zakaj se pomote dogajajo tako rade ravno kadar se gre za Nemce.
Praga, 18. aprila. Pri sprejemu zastopnikov praških nemških društev je ministrski predsednik izjavil, da spadajo zakonske določbe in načrti glede na varstvo narodnih manjšin k najtežavnejšim problemom. Vsekakor bo treba to vprašanje na Češkem rešiti. Beck upa, da ga bodo pri tem podpirali vsi vplivni politiki in patriotje.
XXX
Praga, 18. aprila. Prošnja, ki jo jc praški mestni svet včeraj cesarju predložil, vsebuje sledeče točke: 1. Vlada naj pospešuje hitro rešitev vprašanja, kdaj in pod katerimi pogoji naj vojaška uprava odstopi mestu stare obkope in vojašnice v svrho razvoja in razširjenja mesta. 2. Vlada naj v svrho pospešitve načrta, združiti okoliške okraje z mestom, izda zakonske določbe glede na ne-kateie finančne olajšave, ki so za ta namen potrebne. 3. Pri odmerjanju pridobninskega davka nai sc vlada ozira na to, da so dohodki, ki jih praško mesto vleče iz uporabe reke Moldave, pravzaprav privilegij Ferdinanda 1. iz leta 1562. Naložitev davka pa nasprotuje tej predpravici. 4. Vlada naj da izdatno denarno podporo za prenovljenje slavne ccrkve sv. Vladislava na Zderazu. Poprava in prenovljenje bo stalo nad 200.000 kron. 5. Hišnim posestnikom na Mali strani in okoli liračan ter levem bregu Moldave naj sc v svrho procvita tega mestnega dela dovoli 20-letna oprostitev od vseh davkov. 6.»Belvede-re« kralja Ferdinanda I. naj se otvori občinstvu. Najvažnejše točke so pa sledeče: 7. Kraljeve insignije češkega kraljestva, ki se nahajajo nad vaclavsko kapelico v šentvidski cerkvi, naj se na praznik sv. Vaclava javno razstavijo. 8. Cesar naj se vsako leto za nekaj časa nastani na Hračanih, da sc zopet povzdigne slava češkega kraljevega mesta in se okrepi misel edinosti in nerazdeljivosti slavnega češkega kraljestva.
Praga, 18. a,prila. Cesar jc deputaciji, ki mu je izročila omenjeno spomenico, odgovoril, da se bo vsikdar zavzel za svoje zvesto kraljevo mesto, natančno proučil želje praškega mesta in jim v kolikor bo Ic mogoče, rad ugodil. V Pragi pa da sc bo odslej večkrat nastanil, da izpolni želje praškega prebivalstva, ki tako zelo ljubi svojega vladarja.
XXX
Praga, 18. aprila. Praška češka pevska društva so priredila pod vodstvom profesorja Motejla in kapclnika Piskačcka ob petih popoldne cesarju pred dvorcem sijajno se-rcnado. Po serenadi je cesar sprejel profesorja Motejla in Piskačcka, ki sta cesarju sporočila, da se je serenade udeležilo nad tisoč pevcev. Pevci in občinstvo so se med burnimi slava-klici na cesarja razšli.
XXX
Praga, 18. aprila. Ker je član kurato-rija »Moderne galerije«, knez Maks Fgon Fiirstcnberg. hotel zabraniti časnikarjem vstop v galerijo, katero si jc ccsar ogledoval, in je napadel poročevalca »Narodnih Listov«, ki se jc vkljub prepovedi spretno zitiuzal v galerijo, so žurnalisti protestirali ter izjavili, da o cesarjevem obisku ničesar ne bodo poročali, ako sc prepoved ne razveljavi. Prepoved se je na to takoj razveljavila.
V GAET1.
(Sestanek med Edvardom in Viktor Emanu-elom — »Tribuna«.)
Ciaeta, 18. aprila. Sestanek med angleškim in italijanskim kraljem se je vršil na visokem morju v tirenskih vodah. Kralj Viktor Emanuel se ie v motorskem čolnu iz svoje »»Trinacrije« peljal proti jahti angleškega kralja »Victoria and Albert« ter bil tam od kralja Edvarda naprisrčneje sprejet. Kralja sta se dolgo menila med seboj, nato je italijanski krali, katerega je spremljal tudi minister za zunanje zadeve, Tittoni, zapustil angleško jahto. Ne dolgo potem se je kralj Edvard podal na »Trinancrijo«. Opoludne se je vršil na »Trinancriji« dejeuner.
Včeraj smo zabeležili, kako hudo je izne-nadil Nemce ta čisto nepričakovani sestanek, tembolj, ker je Biilo\v še pred kratkim snubil Italijo v Rapalht in mislil, pravzaprav si domišljal, da je Tittonija zopet pridobil zase. Posebno črnogledi politiki že vidijo trozvezo razdrobljeno in bližnjo vojsko. No če bi kralj Edvard našel drugo pot, da stere gospodarsko ekspanzivno silo Nemčije na drugi menj nevarni in ravnotako gotovi način, se bo gotovo lotil drugega sredstva, kajti on je silno previden. Seveda bo pot do osamljenja Nemčije peljala skozi trozvezo ui nc mimo nje.
Nemški listi se razburjajo, italijanska ofi-cijalna »Tribuna« pa miri in pri tem nalahno namiguje, da ii ie malo mar, kai mislita gospoda Biilow in Tschirschky in dunajska »N. h". Presse.« 16. t. m. jc »Tribuna« pisala, da imajo nekateri ljudje o trozvezi čudne pojme, misleč, da se Italija na nobeno stran ne sme ganiti. In čisto resnično je dejala, da vendar trozveza nc sme »absorbirati«, izčrpati vseh interesov Italije. Interesi Italije so mnogo širši od tistega kroga interesov, katere ji zagotavljata Nemčija in Avstrija. Zato nai se ji pusti svoboda, ukrepati vse. kar se ji zdi sami potrebno. Toliko zaupanja morata pač imeti Biilovv in Aerenthal v Italijo, da ne bosta takim ukrepom in diplomatskim korakom Italije podtikala protitrozveznih namenov. Ampak Italija skrbi za svojo prihodnjost, za na-daljni razvoj, za vSe slučaje. To je gotovo, da je skrajno bedasto, ako nemški listi Italijanom to očitajo. Radi bi, da bi Italija tako capljala za Nemčijo, kakor Avstrija, dasi od tega nima bogvekaj koristi. Ce se ladja "o-taplja, jo miši zapuste in iščejo boljšega zavetja. Tako mislita I ittoni in kralj Viktor Emanuel.
»Tribuna« od 17. t. m. piše, da ui res, da bi se bila Viktor Emanuel in Edvard že zdavna domenila glede na sestanek v Gaeti, ampak da ie angleški kralj po svojem poslaniku obvestil Viktorja Emanucla šele v Atenah, da se namerava z njim siliti. Sestanek med Tit-toni.icm in Biilovvom v Rapallu, obisk kralui Viktorja v Atenah iu sestanek z angleškim kraljem pred Gaeto, to so tri smeri, v katerih se bo odslej gibala politika Italije. Dežela se raduje te spretnosti svojih diplomatov in se smeje nemškim črnogledotn, ki prorokujejo bližajoče se mednarodne katastrofe.
Ta politika v smeri treli črt ki si niso vzporedne res ni slaba. Na drugi strani pa je verjetno, da Italija zazdai še nc želi vojske, ker jc preveč modra in preračunajoča.
»Vossische Zeitung« piše, da postopanje kralja Edvarda ne more vzbuditi nobenega zaupanja. Tako goreče dela na to, da osami Nemčijo, potem pa zahteva, da naj sc na ha-ški mirovni konferenci obravnava o splošnem razoroženju. Na drugi strani pa netijo nekateri angleški listi, v prvi vrsti »Daily Express« razpor med Angleži in Nemci. Imenovani list cclo piše, da jc irnel sestanek med angleškim in španskim kraljem v Cartageni edini namen zgraditi novo špansko brodovje z angleškim kapitalom, da bi potem to brodovje služilo Angliji proti Nemčiji v Atlantskem moriti. To so siccr glasovi hujskačev, ki pa včasih povedo in izdajo več, kot vse diplomatske note in večkrat tudi diplomatom zmešajo vse račune.
Berlin, 18. aprila. Državni kancelar Biilovv je sklenil pri debati o proračunu zunanjega urada pojasniti v daljšem govoru zuna-njcpolitiški položaj in ovreči pomisleke proti sestanku v Gacti.
NAGODBENO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 18. aprila. Narodnogospodarski odsek ogrske zbornice bo 19. t. in. razpravljal o samostojnem ogrskem carinskem tarifu. Od četrte do sedme ure zvečer se je vršil ministrski svet, v katerem so
obravnavali tudi o nagodbi. Minister Košut ki precej boleha, je sklenil udeležiti se jutri osebno carinske razprave v narodnogospodarskem odseku.
SRBSKO-AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGAJANJA.
(Od našega belgradskega dopisnika.)
Belgrad, 18. aprila. Avstrijskoogrski poslanik je obvestil ministrskega predsednika Pasiča, da bo avstroogrska vlada povabila koncem maja srbske delegate na razgovor glede na nadaljevanje prekinjenih trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Srbijo. To nepričakovano popustljivost si tukajšnji krogi razlagajo kot poizkus preprečiti dogovor med Nemčijo in Srbijo v korist srbskega izvoza in nemške industrije ter v škodo Avstrije. Ta srbskonemški odgovor se tiče kragujevske tovarne, kjer bodo 50.000 pušk mavzerk iz-pretnenili v brzostrelne.
RUDARJI ZA SVETOVNI MIR.
Bo h um, 14. aprila. Mednarodni odbor rudarjev v Bruselju je sklenil, da nastopi na mednarodnem rudarskem kongresu za svetovni mir. Vsi delavci se pozovejo, da zabra-nijo ob slučaju vojske dobavo premoga.
RUSIJA.
Duma razpravlja dalje o agrarnem vprašanju. Posebno zanimiva sta bila govora dveh kmečkih poslancev od desnice, ki sta zaradi agrarnega vprašanja ostro napadala Poljake in Jude ter zahtevala, naj se veleposestnikom vzame za malo odškodnino zemlja in razdeli kmetom. Ce bi veleposestniki zemlje ne hoteli izročiti, naj se jim naloži izvanredno visok zemljiški davek. Govornikoma je pritrjevala desnica in levica.
Dvajset roparjev je napadlo postajo Su-hadnjov na ruskem Poljskem, oropalo blagajno in uničilo brzojavno ter telefonsko zvezo.
Vpliv reakcionarne »Zveze pravih ruskih ljudi« narašča. Minister Stolypin ne ve, kako naj si pomaga. Opetovano jc žc pozval k sebi voditelja »Zveze«, toda ta sc za pozive ministrskega predsednika ne zmeni, ampak ie ustanovil celo postransko vlado, ki je v neposredni zvezi z dvorom. V Odesi jc »Zveza« izzvala hude konflikte z delavstvom, vsled katerih e moralo prenehati delo v pristanišču.
V	Bakli se jc dejansko uprl precejšen del pomorščakov kaspiškega brodovja. Delavci nikolajeve železnice v Peterburgu stavkajo. Tudi železničarji proge Moskva-Peterburg stavkajo.
O nasilstvih »Zveze pravih ljudskih ljudi« poročajo šc. da so člani te bojne organizacije v Odesi v Lešavevski ulici na delavce streljali s samokresi ter sedem delavcev ranili.
»Zveza pravih ruskih ljudi« napenja vse sile, da stare finsko avtonomijo in prepreči revolucijo, ki sc tam pripravlja. »Novoje Vremja« poživlja vlado, naj pazi na finskega generalgubernatorja von Geralda, ki baje podpira tajno ohoroženje Finske.
Vkljub vsem denicntijem trdijo berolinski krogi, da pride car s svojo rodbino v jeseni v Darmstadt. Baie sc bo pri tej priliki posvetoval z nemškim cesarjem.
NOVO ČRNOGORSKO MINISTRSTVO.
C e t i n j e, IX. aprila. Novo črnogorsko ministrstvo sc je sestavilo sledeče: Dr. To-manovič, predsedstvo, pravosodstvo iu zunanje zadeve, Martinovič, vojska, notranje zadeve vojvoda Vojvodič, finance Vukovič, naučno ministrstvo Plamenac.
PODROBNE VESTI.
V	Georgiu na Rutnunskem so zaprli sina bivšega ministrskega predsednika Cogolni-ceana, ker jc baje organiziral kmečki punt.
Papež ic v javnem konzistoriiu podelil novim kardinalom kardinalski klobuk. V tem konzistoriiu so tudi imenovali stolnega prošta v Zadru, Borzatti.ia za pomožnega škofa isto-tam. Generalni svet belgijske delavske stranke jc sklenil 28. aprila iu I. maja manifestirati za osemurni delavnik. Oficijalna ruska »Rosija« pripisuje govoru dr. Wceker-la v ogrski zbornici glede na reformno akcijo v Makedoniji veliko važnost, ker sc je baje izkazalo, da ic Angleška, kar se tiče Makedonije, z Avstrijo in Rusijo solidarna. Dvorni list »Journal de St. Peterburg« ne prikriva svojega veselja nad dejstvom, da angleški kralj tako vneto in spretno dela na to, da Nemčijo izolira.
MM UOj.
(Shod Staretov na Veliki LokL) Prišel je,
zbral je svoje, enajst jih je bilo. Med temi ie bil neki notarski uradnik, trgovec iz Trebnjega in še nekaj drugih, ki hočejo vedno liberalni biti. Govoril je, da se mora kmetu pomagati, pa notarje odpraviti. Po njem je pa padel notarski uradnik. Oovoril je, da se mora kmetu pomagati, češ, da ga trgovci skubijo. ln vzdignil se je trgovec proti njemu. Shod je šel ix) vodi in ž njim upanje.
(Z Dobračeve pri Zireh.) Tudi pri nas K* jako živahno volivno gibanje, kakor še nikdar. Zal, da ljudje ne znajo ločiti stranke od stranke. Prava babilonska zmešnjava je med nami. To pa zato, ker so ljudje doslej premalo čitali poštene liste. Značilno je za tukajšnje razmere, da so celo med posestniki socialni demokrati. Mnogi slepo verjamejo vsem la-ženi in čenčam socialno-demokraških priga-njačev. Agitacija za Kopača je silna, češ, da je Gostinčar uradnik, kar seveda ni res. Sicer pa vprašamo, ali ni Kopač plačani tajnik socialnih demokratov v Trstu? Možie, ne bodite vendar tako kratkovidni in ne lovite se za Kopačevo suknjo.
(Shod kranjskih krošnjarjev na Dunaju.) Dne 17. t. m. so sklicali kranjski krošnjarji na Dunaju voliven shod v gostilno »Zur golde-nen Kugel« v VII. okraju, Kirchengasse 33. Povabili so na shod tudi več pristašev kršč,-socialne stranke na Dunaju. Temu povabilu so sc odzvali dvorni svetnik dr. Gessmann, mestni svetnik Oppenberger, magistratni direktor dr. Weisskirchner je pa poslal zastopnika. Govornik Barbic je naglašal, da so vsi slovenski, hrvaški in kočevski krošnjarji kristjani, da so pošteni »potujoči« trgovci ter da hočejo, naj nikdo ne zamenjava njih kroš-njarstva z »židovskim«. Govornik dr. Valja-vec je povdarjal, da bodo krošnjarji volili kr-ščansko-socialnega kandidata, toda izrekajo željo, da naj v bodoče krščansko - socialna stranka ne nasprotuje njih krošnjarstvu in njih trgovanju, kakor se je doslej večkrat zgodilo. Govornik dvorni svetnik dr. Gessmann in mestni svetnik Oppenberger sta kazala na zasluge dunajske krščansko-socialne stranke; dr. Gessmann je šc posebej izjavil, da je sicer dunajski magistrat se včasih pokazal neprijaznega pravicam in trgovanju zborovalcev, da se pa v bodoče to ne bo zgodilo in da sc število prostorov za prodajanje kostanja in soda-vode ne bo skrčilo. Izjavil je tudi, da bode osebno šel na Kočevsko ter tamkaj priredil več volivnih shodov. Krošnjarji so nato sklenili, podpirati krščansko-socialne kandidate in tudi skrbeti za to. da bodo njih sorodniki in znanci v kočevskem volivnem okraju volili krščansko-socialnega kandidata in ne kneza Atiersperga.
(Kandidat Pišek) je imel dne 17. t. m. predpoldne shod pri sv. Miklavžu, popoldne v Digošah pri Zrkovcih in 18. t. m. v Ješenci. Povsod soglasno navdušenje za njega. Njegov program povsod odobravajo in nasprotnikov nima nikjer.
(Trbovl'e.) Volivni shod za trboveljsko občino se vrši v nedeljo, dne 21. aprila 1907 po večernicah v Trbovljah v prostorih g. Pusta (Španc). Govori državnozborski kandidat dr. Iv. Benkovič iz Brežic, o kmečkem in delavskem vprašanju. Pristop imajo le povabljeni pristaši »Slovenske kmečke zveze« in krščanskosocialni delavci. Kmetje in delavci! Ako so vam mar vttše koristi, pridite mnogoštevilno in s tem dajte odgovor na dogodke 24. sušca t. 1.
(Shod v Mestinju.) »Narodni List« poveličuje, da je ljudstvo na tem shodu z navdušenjem postavilo kandidata Vinka Zurtnana, bivšega pristaša »Slovenske kmečke zveze«, proti kandidatu dr. Korošcu. A, če pravično sodimo, se mora izreči, da je bilo na tem shodu dovolj volivnih mož, ki so z dostojnimi klici pozdravili in glasovali za kandidata »Slovenske kmečke zveze« dr. Korošca. Pristaši »Slovenske kmečke zveze« so pokazali s svojo zavednostjo kljub temu, da so se prizadevali dr. Kukovec, nadučitelj Strmšek, Kušec in znani krojač Vidgaj na vse mogoče načine zatreti ugled in delovanje kmečke zveze in našega kandidata dr. Korošca; stali so neomahljivi. Posebno se je odlikoval s svojim burnim govorjenjem krojač Vidgaj, ki je s psovkami blatil duhovski stan in na ta način izkušal zatreti ugled dr. Korošca. Dosti poslušavcev se je zgražalo javno nad tem grdim govorjenjem imenovanega osrečevalca kmečkega stanu. — Dr. Kukovec je ljudstvu opravičeval po možnosti umazano psovanje Vidgajevo. Da se sedaj »Narodna stranka« nekoliko opere blamaže, ki jo povzročil krojač Vidgaj, razglasil se je v "Narodnem Listu« za socialnega demokrata. Zamorec se ne da oprati! Dosti volivnih mož ne soglaša nikakor ne s kandidaturo občinskega pisarja Vinko Zu rmana. Prepričani so namreč, da je delovanje tega moža za kulisami dr. Kukeca in liberalnih učiteljev, ki brez vsacega osnovnega prepričanja rogovilijo proti kandidatu dr. Korošcu. Nadalje ne zasluži Vinko Zur-man zaupanja pri kmetu, ker spreminja svojo barvo. Ves vnet za »Slovensko kmečko zvezo« je sam glasoval za kandidata dr. Korošca a zaradi neke osebnosti je pokazal hrbet »Kmečki zvezi« in postal iz zaupnika pro-tivnik naše kmečke stvari. Dokazov za resničnost njegovega ravnanja .ie dovolj. Zdramite se, slovenski volivci in volite na dan volitve dr. Korošca za svojega poslanca, ki bode po svoji moči gotovo več dobrega za blagor kmeta storil, nego omahljivi Vinko Žurman, ki je podajal na tem shodu nekaj zastarelih fraz, po navodilu liberalnih advokatov in njih pristašev! Kmet iz kozjanskega okraja.
(V Primorju.) Kandidat krščansko-socialne stranke v volivnem okraju Cervinjan-Tr-žič na. Goriškem je dalmatinski namestniški tajnik dr. Josip Bugato, sedaj prideljen nauč-nemu ministrstvu.
(Reklauiac']e v Trstu ) V Trstu je vloženih proti volivnemu imeniku 4757 reklamacij. »Piccolo« se radi tega strašno pritožuje.
(Penižek proti Mladočehom.) V Taboru nastopa kot kandidat proti kompromisnemu Staro- iu Mladočehov dunajski urednik »Narodnih Listov« ces. svetnik Penižek. Njegovo kandidaturo podpira trgovska zbornica v Taboru.
(Nezgode Franka Steina.) Dični franko Stein nima sreče. Ko je hotel v Aschu govoriti kot kandidat v neki gostilni, so ga socialni demokratje tako dolgo napadali, da jo je moral med neznanskim hrupom popihati.
Dnevne novice.
-f Liberalci v »Narodu« so zopet ljubljanskega škofa odstavili. »Kakor Kohn bo moral iti«, pravi »Narod«, in pripoveduje, da ga že tožijo v Rimu in da bo gotovo odstavljen. N.č enostavnejšega nego to! In sicer ga ba.e tožijo češki duhovniki zaradi sodbe, ki jo je izrekel o »Zemski jednoti« ljubljanski škof v svojem pastirskem listu. Oni ljubljanski mefisto, ki je že večkrat zahrbtno napadel škofa v čeških listih, je najbrž tudi sedaj postregel »Rozkvčtu« in »Narodu«. Pa stvar ni tako tragična, kakor jo liberalci slikajo. Včeraj že smo priobčili kratek posnetek iz pastirskega lista praškega nadškofa kardinala Skr-benskega, ki pravi o »Zemski jednoti« z drugimi besedami skoraj isto, kar je rekel ljubljanski knezoškof. Liberalci bodo torej morali z odstavljanjem škofov začeti jako visoko na Hradčanih. Stvar z »Jednoto« je pa jako enostavna. Sedanja njena ustava je bila nasprotna kanoničnemu pravu, ki ne more priznati, da bi se ustvarila poleg škofijske organizacije druga, ki bi škofrsko organizacijo razdirala. »Jednota« mora torej gledati da pride v sklad s cerkven, pravom in kardinal Skrbensky jej obeta svojo podporo. To se bo pa zgodilo brez pomoči slovenskih liberalcev in brez žrtve ljubljanskega škofa, ki stoji v tem oziru na tistem stališču z vsemi drugimi škofi in z ogromno večino duhovščine. Liberalci so se pa zopet blamirali.
+ Slovenske učne knjige za srednje šole. Lansko leto so se zbrali zastopniki različnih strok in določili pisatelje za spisovanje šolskih knjig. Ze zadnjič smo javno vprašali, v koliko je ta naloga že rešena, a še ni bilo odgovora. Pri tem bi še nekaj opomnili. Če se kdo določi, naj spiše to ali to knjigo, naj pri tem tudi ostane. Nam je znan slučaj, da je nekdo imel pripravljeno že polovico knjige, a potem se mu jc sporočilo, da isto knjigo sestavlja drugi, njemu se je pa svetovalo, naj se loti neke druge knjige. Mislimo, da tako ravnanje ni pravo. Ce je kdo določen, tisti naj piše, seveda naj se pa pri določitvi gleda v prvi vrsti na nadarjenost in zmožnost.
! Reforma pravnih študij. Naučno ministrstvo je odobrilo načrt reforme pravniških študij in izpitov, kakor iih je predložil profesorski kolegi1 pravniške fakultete na Dunaju. Nakratko so te določbe , o katerih smo svojčas že obširneje poročali sledeče: Pravnikom se nasvetuje, da pravnozgodovinski izpit položijo že po tretjem semestru. Nadalje naj se poskrbi, da se bo pri normalnem tekli študij v četrtem semestru začelo z obligatnim in glavnim kolegijem drugega oddelka študij. V prvem študijskem oddelku naj se uvede kak kolegij za pripravo za državno in družabno vedo in kolegij o gospodarski vedi, oziroma zgodovini. Zastopniki rimskega, nemškega in kanoniškega prava bodo predavanja iz svojih strok tako uredili, da bodo nekaka priprava za moderno zasebno, kazensko in upravno pravo posebno glede na avstrijske razmere. Študije se bodo tako uredile, da bo kolikor mogoče manj obligatnih kolegnev v prvem semestru.
+ Spor med slovenskimi in laškimi socialdemokrati. »Piccolo« od N. t. m. polemizira z glasilom laških tržaških socialdemokratov »Lavoratore«, ker je ta pisal, da je to, kar je slovenski socialni demokrat Kristan na nekem shodu izjavil glede na vseučiliško vprašanje v Trstu Kristan je dejal, da bi moralo biti vseučilišče v Trstu italijansko in slovensko zgoli zasebno mnenje sodruga Kristana. »Piccolo« odgovarja, da to ni nobeno posebno mnenje Kristanovo, ampak da vlada v tem oziru med slovenskimi in laškimi socialdemokrati spor. Ravnotako, da se tc dve frakciji ne vjemata, kar se tiče občinske volivne reforme v Trstu.
Svarilo turistom in izletnikom. Ker provzročajo divji prašiči v okolici Medvod ix) polju veliko škodo, priredi lovsko društvo »Hubertus« v tem okraju v nedeljo 21. t. m. lov nanje. Društvo opozarja turiste, da ie vsled strelov nevarno, hoditi po poti od To-škega čela do sv. Katarine.
—	Slovenske občine, posnemajte I Solkanska občina .ie darovala za Gregorčičev spomenik 100 kron. S tem, da časti solkanska občina na ta način spomin našega pesnika, časti tudi samo sebe.
—	Potovalni štipendij za mlade obrtnike. Zagrebška trgovska zbornica ie razpisala 600 kron za mlade obrtnike, ki si hočejo ogledati stanje in pa napredovanje obrti v tujih deželah. Skoraj so že minoli oni časi, ko se ie iz-učeni obrtnik podal v tujino, da spoznava ondotne razmere. In priznati moramo, da so imela taka potovanja kar najboljši vpliv na duševno obzorje vsakega posameznika, pa tudi na razvoj obrti kot take. Vsled tega priporočamo našim mladini obrtnikom, da si ogledajo tujino.
—	Smrtna kosa. V sredo je nagloma umrl v Vrtovinu gospod Ivan Grželj, nadučitelj v pok. — V Gor. Vrtojbi je umrl včeraj zjutraj ob 8. uri Ivan Cejan, 67 let star, brat gospoda patra Otokarja, gvardijana v kapucinskem samostanu v Sv. Križu, in oče gospoda Jožefa Cejana, železniškega uradnika v Gorici. — V Zagrebu ic umrl Peter Nikolič, veletržec, zalagatelj slik.
—	Dva volka so videli pretekli teden v Cepovanu v vznožju Kobilice, kakih 300 metrov od tliš. Volka sta vjela srno ter jo raztrgala. Volka sta jo mahnila proti Lokvam.
—	Stavka trgovskih pomočnikov je v Aradu na Ogrskem. Pomočniki zahtevajo, da se trgovine zapro ob 7. uri zvečer. Delavstvo sc je izjavilo, da je solidarno s trgovskimi pomočniki.
—	Tržlška železnica. Pretečeni teden se je vršila sodnijska cenitev zemljišč, katere potrebuje podjetnik za zgradbo nove železnice iz Tržiča v Kranj. Njegove ponudbe so bile tako nizke, da so vsi posestniki jih morali odkloniti. Sedaj so sodnijsko cenili gospodje višji geometer Zaff, oskrbnik Wiltsch-nig in Jakob Zumer iz Gorij; kako in koliko, vam prihodnjič sporočimo. Na prošnjo posestnikov je bil vse dni navzoč deželni poslanec gospod Pogačnik, da je posredoval. Občinski odbor svetokriški mu je v svoji seji dne 14. tega meseca soglasno izrekel zahvalo za njegov trud.
—	Od kapi zadet je nagloma umrl Ignacij Zavrl v Kotu, župnije Šmartno pri Litiji. Dne 15. t. m. je še kopal v vinogradu. Drugo jutro so ga našli nezavestnega. Slučajno je bil gospod kaplan na obhajilu v sosednji hiši, da ga je dejal v sveto olje. Bil je vrl, pošten mladenič.
—	Roditeljski večer priredi šolsko vodstvo v Izlakah dne 21. t. m. popoldne ob pol 4. uri v salonu medijskih toplic, kjer bo predaval gospod učitelj Pelko o vzgoji in gospod Lužar kazal s skioptikonskimi slikami potovanje po Italiji.
—	Tovarna za umetna gnojila. V Reki nameravajo zgraditi tovarno za umetna gnojila. Glavnica znaša štiri milijone kron. Pri podjetju so udeležene nemška državna banka,
komercialna banka milanska in italijansko društvo, ki ima že več takih tovarn v Italiji. Poslopje bode stalo nasproti tovarni za torpede.
—	Prebivalstvo v Trstu. Trst šteje sedaj 200.962 prebivalcev, ne vštevši vojaštvo L. 1900 je bilo v Trstu 178.127 duš, torei je prebivalstvo v šestih letih in treh mesecih narastlo za 22.835 duš. Vzrok narastku je posebno priseljevanje.
—	Profesor dr. Cori, voditelj znane pomorske zoološke postaje v Trstu, je pozvan na nemško univerzo v Pragi. Cori se še ni odločil.
—- Petdesetletnico svojega obstanka slavi »Stabilimento Tecnico Triestino«, ki upravlja ladjedelnico sv. Marka v Trstu.
—	Eksplozija v lekarniškem laboratoriju. V laboratoriju lekarne Vidali in Vardabasso v Trstu v ulici sv. Antona se je zgodila vsled napačne napeljave plina eksplozija. Eksplozija je razrušila eno steno, zračni pritisk jc vrgel neko ženo v bližnji sobi iz postelje. Zena ni poškodovana, pač pa je hudo opečen 171etni lekarniški laborant Peter Bizzaro iz Vidma, ki je na plinu grel neko zdravilo.
Železniški strokovnjaki bodo proučevali načrt glede na železniško zvezo med Pu-Ijem in Medulinom, kjer bo baje zgrajeno novo pristanišče. V Medulinti bodo poleg ladjedelnic zgradili tudi več tovarn.
Nesreča. Kurjač Jožef Medved, usluž-ben v plavžu »Kraniske industrijske družbe« v Skednju pri Trstu, je 17. t. m. pri čiščenju peči bil zadet od plamena, ki jc iz nekega kota plavža nenadoma po bliskovo planil iz ne dobro pogašene žlindre. Medved je po celem telesu do vratu ves ožgan. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Umrl je v Trstu med korakanjem 22-letni voiak lovec Adalbert Lustig od 20. bataljona.
Samoumor. V nekem gozdu pri Bazovici pri Trstu so našli truplo Ivana Brezovica, 23-letnega mehanika v Lloydovem arzenalu. Brezovica so pogrešali doma že od 2. t. m. Rrczovic se ie, kakor se je na truplu izkazalo, ustrelil. Našli so pri njem pismo, kjer piše materi, da se je ustrelil, ker je življenja sit.
Kdo bi bil kriv njegove smrti? Prejeli smo naslednje poročilo: V sredo dopoludne se je doigral tik pred državnim mostom v Novem mestu skrajno pretresljiv prizor. Ni izključeno, da ga »Narod« izrabi na ljubo liberalni gospodi na rotovžu v drugi luči, kakor se .ie v resnici vršil. Ne oziraje se nc na levo, ne na desno, priobčujemo o njeni sledeče stvarno poročilo, katero smo prejeli žc včeraj, a objavili le kratko njegovo vsebino. Stari Jožef Vrček, pod imenom »Šalamon« znani mesar iz Potočarske vasi pri Bršljinu je bil v zadnjem času nevarno bolan v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Ondi je bil srečno operiran in v sredo po viziti kot ozdravljen iz zavoda odpuščen. Naglašamo, da jc tudi sam želel, da gre domu. Prišla jc ponj njegova .žena. Vsled prestane bolezni in pa visoke starosti je rekonvalescent nekoliko slaboten ostavil bolnico. Zena mu jc prigovarjala, naj bi vzel voz ter se peljal domu. A oče Šalamon je rekel, da bi bilo škoda denarja. Počasi bo že šlo. In res, odšla sta. Na državnem mostu pa je možu prišlo tako slabo in prevesel sc ic čez ograjo tako, da bi bil kmalu strmoglavil v globočitio. Skrbna žc-uica ga je še pravočasno odtegnila. Nato ga ie peljala naprej. Komaj pa sta došla na ulico proti hotelu Jacaz, sc je mož vnovič zgrudil in obležal onesveščen. Neki Markclj in Hro-vat sta mu priskočila prva na pomoč. Posku-
šala sta ga dvigniti, toda mož je bil pretežek. Nato pride domov idoči časnikar Pranjo Pire, in videč nevarni položaj, je priskočil pomagat. Odredil je, da so moža skušali s požir-korn vode in konjaka ter z oblivom mrzle vode zopet vzbuditi k življenju. Poslalo se je tudi na policijo, da preskrbi voz ter moža odpelje nazaj v bolnico. Med tem se je zbrala mnogobrojna množica ljudi, kateri so z drznimi opazkami kritikovali bolnico in zdravnika. Skoraj neverjetno, da so ljudje tako podlih značajev. Seveda ravno ti, ki so najbolj upili, so najmanje pomagali. Omenjenemu časnikarju treba je bilo strogo nastopiti, da sta izmed množice vsaj dva pristopila ter pomagala moža dvigniti od tal. Posadili so ga potem na stol in neka gospa ga je okrepčala s krepko juho. Nato mu je nekoliko odleglo. Toda naenkrat je mož zopet obledel in se kot mrtev zgrudil nazaj na naslonjač. Nastal ie krik in vpitje in zlobne opazke so si zopet dale duška. Vendar pa je bilo med navzočimi nekaj tudi takih razsodnih mož. ki so te kritike kot neosnovane odločno zavračali. Sredi tega babilona je Pire. skočil po zdravnika g. dr. Defranceschija. Nekdo drugi pa v samostan po duhovnika, ki je takoj prišel na lice mesta. Kmalu za duhovnikom je prihitel tudi zdravnik. Po kratkih poizkusih se mu je kmalu posrečilo onesveščenca vzbuditi k življenju. Ko je vse potrebno odredil, odpeljali so ga domu. To pa, kar moramo naglašati, na njegovo izrecno željo, da hoče raje doma umreti. — Tako ob kratkem prizor sam. Ker nam je poročilo došlo že kasno, zamolčimo za danes drugi prizor, ko je prišel na lice mesta tudi novomeški župan in je prišlo med njim, Pircetn in nekaterimi drugimi možmi do javne kontroverze. Dostavim v naglici za sedaj le še tole: Poizvcdeli smo na pristojnem mestu, da v ti zadevi ne zadene prav nobena krivda ne g. zdravnika, najmanj pa zavod usmiljenih bratov. Žalostno za priproste ljudi m več kot škandal za takozvano inteligenco pa jc, da temu vse časti vrednemu zavodu s tako grdo nehvaležnostjo povračajo njega požrtvovalno delo usmiljenja. In drugo, kar naj izve širša javnost, je žalostno dejstvo, da se od strani magistrata ni ničesar k opomoči tega slučaja ukrenilo. Iskali so voz od četrt na 11. do tričetrt na 12. uro opoldne — brez uspeha. Namesto, da bi bili ponesrečenca takoj spravili na rotovž in poslali po zdravnika so pustili vse to ljudomilosti drugih ljudi in' mirno gledali, kako je mnogobroina množica kolovratila čez 1 in pol ure okoli na pol mrtvega človeka. To je in tako je gospodarstvo liberalne gospode na rotovžu. Tudi policijski komisar se moti, ako upa, da nas bode farbal s svojo politiko ter nam zamašil usta.
Cin zapravljivca. Dne i7. t. m. dopoldne prišel .ie bajtar Jakob Draksler v Bizoviku pijan domov. Zena mu je prinesla za-juterk, potem ga pa oštela zaradi njegove za-pravljivosti. To je Drakslerja tako raztogo-tilo, da je pograbil žepni nož ter stekel za ženo, grozeč ji, da jo bo na kose razrezal K sreči nm Je žena ušla; zato je obrnil jezo na svojo hči Ivano, ki je v kuhinji prala in ji grozil z nožem, da jo bo, a tudi ta mu je ušla o daljšem razgrajanju in kletju je šel Draksler v sobo in jo za seboj zaklenil. Ob 3 uri popoldne so slišale perice dva strela. Mati in hči sta šli bližje hiše in opazili Drakslerja pri oknu. Kmalu nato sta počila zopet dva strela in sicer v podstrešju. Navzoči so videli, kako se je dvignil plamen iz z opeko pokrite strehe. Na vpitje je prihitela tudi domača požarna bramba, ki je ogenj pogasila. Četrti del podstrešja in krmo je ogenj uničil. Škoda se .ie cenila na 500 kron. Ognjegasci so našli Drakslerja na slami ležati v bližini goreče krme .Ker ni maral iti s podstrešja, so ga s silo doh tirali. Na podstrešju sc je našel še z dvema patronoma s krogljami nabiti revolver, štiri patroni so bil izstreljeni. Poleg je ležala skoraj prazna steklenica s petrolejem. Kakor se sodi, je Draksler krmo prej s petrolejem polil, potem pa zažgai. Jakob Draksler je imel zaradi zapravljivosti varuha in to ga je jezilo Oddali so ga tukajšnjemu deželnemu sodišču. Ker je pa hišni zdravnik sodišča opazil, da Drakslerju tiči kroglja v glavi, oddali so ga v deželno bolnico.
dn.ifv,, vSlnifnS^° katoHško izobraževalno društvo v Olševku je vprizorilo dne 7. aprila
na Jezerskem ob mnogobrojneni obisku vc-J,,;":hevllar; '» »Urban Smukova ženi-* Dasi Je nastopila večina fantov prvič so vendar pokazali da tiči v njih marsikak igravski talent. Niso se samo dobro naučili svojih vlog ampak se tudi srečno zamislili vanje. Vsa čast jim. da sta obe igri tako dobro uspeli! Istotako je vzbudil šaljivi prizor »Kmet in fotograf« med splošno zadovoljnimi gledava živahno veselost in občen smeh I rircditev je omogočil zlasti gosp. Fr. Muri, župan na Jezerskem, ki je rad brezplačno prepustil svoj lepi in prostorni lokal; bodi mu zato izrečena tem potom javna zahvala, kakor tudi gospodu Jer. Krču za njegove nasvete in požrtvovalno pomoč!
Slovenske vesti iz Amerike. V Jolietu ie J. Obstetar vložil proti Illinois Steel kom-paniji tožbo za odškodnino 10.000 dolarjev, ker sc je v tovarni vsled eksplozije parnega kotla smrtnonevarno opekel. — Karol Sitar kandidira v Jolietu v občinski svet, ravno tako je tudi soglasno postavljen kandidatom Mat. Nemanič. — Hrvatsko žensko društvo sv. Ane jc priredilo na velikonočni ponedeljek veselico s plesom v korist cerkve. — Prebitka jc bilo 950 dolarjev. — V Kanzasu so ustanovili Cerkveno delavno društvo sv. Jožefa, ženske pa žensko podporno društvo sv. Veronike. — V Calumetu je ponesrečil v rudniku J. Kuntiš iz Istre. Zapušča soproeo in štiri nedorasle otroke.
—	Za zgradbo župnijske cerkve v Sko-eijanu pri Turjaku je podarila preblagorodna gospa Josipina Hotschevar iz Krškega 1000 kron. Za ta velikodušen dar se najsrčnejše zahvaljuje župnik s svojimi župljani.
Nezadovoljnost med uradnlštvom Južne železnice. Dne 17. t. m. so imeli na Dunaju shod uradniki Južne železnice. Uradniki so bili jako nezadovoljni z ravnateljstvom Južne železnice. Svojčas so glede na sedanjo draginjo prosili za letno 400 kron izboljšanja plač. Generalno ravnateljstvo je pa odklonilo prošnjo, češ da se niso podražila vsa živila. Po vseh večjih postajah ob progi se prirede shodi. Prvi tak shod bo v Mariboru.
—	Darilo. Gospod Karol Jelovšek, tovarnar itd., itd. z Vrhnike, je daroval 30 kron za ubogo di aško in ljudsko kuhinjo, namesto venca umrli visok spoštovani, častiti gospej Antoniji Staretovi, vzgojiteljici, pravi materi slovenskih dijakov! — Za odbor: Avgust Prelse.
—	Šipe so pobili s kamni nekateri delavci peki pekovskemu mojstru Bravinu v Trstu v ulici del Farneto, ker ni hotel sprejeti — edina izjema med vsemi tržaškimi pekovskimi mojstri — pogojev, sklenjenih med mojstri in pomočniki, ampak rajši najel tuje pomočnike.
—	Luknjičavost stekla. Duhovnik nam piše s Štajerskega: Lansko leto se mi je pri selitvi nekoliko pokvaril barometer; prišel jc med živo srebro zrak. Da bi tega izbil, sem nekoliko narobe nagnil barometer ter začel rahlo plati z živim srebrom. Kmalu jc s svo-jim srebrnim glasom pralo ob dno. Pa zrak se je le počasi spravljal ven med živim srebrom. Cez nekaj časa sem pa opazil zgornji zadelani, pri tem delu navzdol obrnjeni, konec barometra, da je sivkasto prevlečen. Bilo jc — živo srebro v zelo drobnih praških, ki je torej pri tem pranju in pokanju prišlo skozi 3 mm debelo cev barometra, skoraj 1 cm na visoko. — Ta eksperiment za luknjičavost stekla jc gotovo že veliko boljši in krajši, kakor tisti na Angleškem pred nekaj leti, ko so gosto zamašenc prazne buteljke potapljali na dno morja in jih čez neke tedne privlekli nazaj vun — polne vode. — Čeprav na ta eksperiment ne jemljem patenta, vendar ga nikomur ne priporočam, ker mi je pri njem počila cev barometra po dolgem in povprek. Vendar pa opozarjam gg. profesorje na to.
—	»Čas-a», prve letošnje številke je le še par izvodov. Uprava prosi vse gospode, ki so jo prejeli na ogled ali pa jo sicer lahko utrpe, da jo blagohotno vrnejo proti povračilu poštnine.
Ljubljanske nouice.
lj Občinske volitve v Ljubljani. Danes jc volil prvi razred, v katerem je 751 volivcev. Š pomočjo pooblastil so dobili magistratni kandidatje Lenček in pl. Trnkoczy po 217 glasov, dr. Triller 211 glasov, najmanj glasov je dobil Elija Predovič 207 glasov. Dr. Dermota je dobil 2 glasova, Etbin Kristan 1 glas, dr. Jeglič 2 glasa — magistratovci pa niso dobili 534 glasov, ki so od 751 volivcev prvega razreda ostali doma in v znamenje skrajne nezadovoljnosti z magistratniin gospodarstvom niso prišli izkazat zaupanja magistratni stranki.
Ij Zaročil sc je gospod Ivan Pongračič, mag. pharm. v Ljubljani, z gdčno. Ivko Čop, hčerko meščana in posestnika v Delnicah. Iskreno čestitamo
lj Prememba posesti. Gdčna Marija Ma-rout, voditeljica mestne osemrazredmee pri Sv. Jakobu, je kupila od gospe Magdalene Pock hišo štev. 25 v Rožnih ulicah za 24.000 kron.
Ij Mučenje rezervistov pri domobrancih.
V torek si je zlomil roko rezervist Švigelj pri telovadbi. Da tega ni sam kriv, bodi pripom-njeno sledeče: Švigelj dela zadnjo orožno vajo pri domobrancih. Torej mož ni več mlad in poleg tega poljedelec. V torek po drugih opravilih odšli so rezervisti v telovadnico k telovadbi. Poleg sta bila poročnik in kadet. Ko pride na vrsto Švigelj, moral bi izvršiti kolebne vaie na bradlji. Ker mu ni bilo mogoče vaje izvršiti tako, kakor je zahteval poročnik, mučil ga je toliko časa, da so roke možu omagale in padel je z visoko postavljene bradlje na tla ter priletel na podstavek bradlje tako nesrečno, da mu je takoj pogledala kost v komolcu skozi kožo. Moža so odnesli v bolnico in leži sedaj v bolnici z zlomljeno roko. Ker se je kost razbila, bode treba roko najbrže nad komolcem odrezati. Kaj hoče sedaj početi mož brez roke, kdo mu bo dal kako odškodnino? Trpela bode le žena in otroci in to za nepremišljenost mladega poročnika. Znano je, kako se ravna z rezervisti pri zadnji orožni vaji. vendar tako ravnanje ni modro in ima navadno zle posledice. Želeti bi bilo, da se z moštvom bolje ravna, ker drugače bomo prisiljeni na drugem mestu poskrbeti za boljše ravnanje.
lj Slovenski lovski klub. C. kr. deželno predsedstvo je odobrilo predložena mu klu-bova pravila. V kratkem se skliče ustanovni občni zbor, na katerega sc že sedaj opozar-jajo vsi slovenski lovci.
Ij Praznik varstva sv. Jožefa pri oo. jezuitih. V soboto, 22. aprila, ob pol 6. uri popoldne pridiga in blagoslov. V nedeljo ob 8. slovesna sv. maša za vse dobrotnike nove cerkve sv. Jožefa; ob 5. uri popoldne pridiga m vpeljanje bratovščine za dobro smrt.
Ij Rdeči križ. Dobili smo naslednje poročilo: Dne 13. t. m. se jc vršil občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva »Rdečega križa za Kranjsko.« Društveni predsednik, gospod cesarski svetnik Ivan M ii ni tk je pozdravil navzoče društvene člane in gospoda vojaškega odposlanca štabnega uadzdravnika dr. Antona NVcissa. Potem je predsednik na kratko razložil društveno delo-
vanje v letu 1906, s katerim je minilo štirideset let od ustanovitve gospejnega pomožnega društva za Kranjsko in štiri leta od spojitve z 1879 ustanovljenim deželnim potnočnlm društvom na Kranjsko. Na zveznem zborovanju avstrijske družbe Rdečega križa, ki se je vršilo dne 27. maja 1906 na Dunaju, je bilo društvo s podružnicami zastopano po odposlancih: gospodu c. kr. sekcijskem šefu Ludo-viku Dimitzu, Nj. ekscelenci gospodu Viktor u baronu Hein-u, ekscelenci Olgi baronici Hein in gospodu c. kr. sod. nadsvetniku dr. Andreju Ferjančiču. Vsled smrti c. in kr. mornarskega zdravnika v .p. gospoda Antona Paichel-na je društvo izgubilo izdatno zdravniško pomoč za slučaj vojne. Društvo je v pretečenem letu dobilo tri dragocene ponudbe za brezplačno prevzetje v zasebno oskrbo, in sicer od gospodov dr. Feliksa in Julija Muhra na Bledu za deset ranjenih častnikov in 5 ranjenih oseb moštva, dalje od presvetlega gospoda Hugo kneza \Vindisch - Gratza iz Haasberga za 10 ranjenih častnikov in za 30 ranjenih oseb moštva, in od presvetlega gospoda Hermanna princa Schonburg-VValden-burg iz Šneperka za 2 rekonvalescenta častniškega stanu in za 4 rekonvalescente od stanu moštva. Dal e je tudi okrožni zdravnik na Bledu gospod dr. Emil Klutiek zagotovil brezplačno zdravljenje ranjencev, ki bi bili v blejskem gradu nastanjeni. V svrho za-bramtve razširjenja epidemičnega legarja ki se je februarja meseca leta 1906 v Hrastniku silno pojavil se je c. kr. namestništvo v Gradcu posluževalo bolniških barak Rdečega križa. Tudiiz tukajšnjega filijalnega skladšča za pomoč v sili se jc poslala v Hrastnik ena barakazoddelnimi stenami in popolno opravo Ko je epidemija nehala, sc jc baraka in oprava na licu mesta desinficirala in tukajšnjemu skladišču 25. julija 1906 vrnila. Koncem leta 1906 je imelo društvo pet častnih članov in 284 rednih članov. Podružnice katerih je 14, so pa imele 685 članov. Dohodkov je bilo in sicer članarine 1186 K, prispevkov podružnic 833 K 04 v, darila 1300 K med temi od »Kranjske hranilnice« 1200 K in od gospoda Josip Lukmanna 100 K, obresti vrednostnih papirjev in hranilničnih vlog 4807 K 14 v; izdatkov je bilo: 965 K 59 v upravnih stroškov, 2327 K 60 v za podpore invalidom in njih vdovam in 316 K 03 v prispevek centralnemu fondu. Koncem leta 1906 .ie znašalo premoženje
1.	prosta porabila imovina 74.608 K 99 v, 2. vezana imovina 42.950 K 54 v, 3. imovina zaklada za podpore v mirnem času 3480 05 h, 4. jubilejni mirovni zaklad 750 K. skupaj tedaj 121.789 K 98 h. Račun se je vzel brez ugovora na znanje. Pri dopolnilni volitvi treh članov v odbor so bili izvoljeni: gospodje stol. prošt Ivan Sajovic, tovarnar Ivan Baumgart-ner in deželni nadsvetnik Matija Zamida. Za računska preglednika sta pa bila izvoljena gospoda deželni računski revident Henrik Lindt-ner in tovarnar Adolf Eberl. Končno predsednik izreče svojo najudanejšo zahvalo vsem onim, ki so podpirali društvo, pospeševali društvene smotre in izreče željo, da bi človekoljubno in patriotično podjetje »Rdečega križa«, katero skrbi ne samo za bodočnost, temuč tudi v sedanjosti takoj priskoči z vsemi močmi za občni blagor na pomoč, občinstvo izdatno podpiralo. Pristop je omogočen z letnim doneskom 4 kron. Avstrijska družba »Rdečega križa« izdala je dosedaj že stotisoč kron za izobrazbo bolniškov strežnikov, več ko 3,000.000 K podpor invalidom in drugim k armadi spadajočim osebam izplačala, kakor tudi druge dobrodelne podietja izdatno podpirala in siccr to tako tiho in brez vsake reklame, da žalibog večina prebivalstva še nima pojma o namenu Rdečega križa. Ta odlična družba ie gotovo vredna, da se ves narod za njo zavzema in njene smotre vsak po svoji moči podpira. Na to ic odbornik gospod Do-berlct izrekel zahvalo v imenu vseh gospodov cesarsk. svetniku Murniku za njegovo trudapolno delovanje kot društveni predsednik in želi, da bi ljubi Bog še dolgo let ohranil društvu tega požrtvovalnega predsednika. V zahvali za te laskave besede pripomni g. predsednik, da izrečeno priznanje ne pripada njemu samemu temuč vsemu odboru. Obenem predsednik tudi povdarja, da gospod višji štabni zdravnik dr. Weiss kot zastopnik kornega poveljstva društvu veliko naklonjenost in podporo izkazuje in mu zato v imenu društva izreče zasluženo zahvalo.
lj Tat cevi. V Vodmatu je neki uzmovič ukradel cevi za odtakanje strešne vode posestniku g. Jožefu Znidaršiču na Martinovi cesti pa nekemu gostilničarju.
lj Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti. — Po dolgem presledku se v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno »Evropa« zopet vrši javna vinska pokušnja jutri, v soboto zvečer od osme do desete ure. Dolenjski in vipavski vinogradniki so poslali 15 raznih vinskih vzorcev in sicer vrste: bur-gtindec, rulandcc. zelen, karmenet, tična sil-vanec, desertno (slad.) vino, črnina in druga fina namizna vina. Pri tej priliki izvedo kupci in drugi interesentje natančne naslove raznih vinskih producentov, ki imaio še kai vina na prodaj.
lj Na prostem povila je danes okolu polu
2.	ponoči na Ambroževem trgu neka ženska dcklico. Ko jc poklicana babica opravila svoj posel, so novorojenko in mater z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
Ij Za kruhom. Včeraj se je odpelialo v Ameriko 20 Hrvatov in 30 Slovencev. V Hcb je šlo 15 Hrvatov in 30 Maccdoncev, na Dunaj se je odpel alo 400 Lahov.
lj Pozabila je ticka stranka pred kratkim pri g. dr. Bocku črn. polsvilnat dežnik. Lastnik ga dobi na magistratu.
Ij Izgubila Je neka dama zlat privesek s sliko, vreden 22 kron.
Štajerske nouice.
š Konjice, 17. aprila, Minoio leto je umrl gospod Jurij Napotnik, pred malone četrtletjem pa se je s sveta ločila njegova žena Ag-neza. Danes so oba iz začasnega počivališča njunega preselili v novo grobnico, ki jo je bil oskrbel sin, knezoškof ekscelenca dr. Napotnik. Ta je v cerkvi pri sv. Ani na pokopališču služil sv. mašo. potem vodil izredni sprevod in blagoslovil grobnico. Pred odhodom je pomolil tudi na grobeh znancev, med njimi so: kanonik - dekan Rožtnan, časnikar dr. Ulaga, kanonik-profesor dr. Pajek, odvetnik dr. Prus in zdravnik dr. Prus, Kline, Matija Voh. Da pri današniem dogodku ni manjkalo ljudstva, razume se pač samoobsebi.
š Ptujski župan Ornig je na svet zdravnikov odpotoval v Opatijo.
š Sumljiv ptiček. V četrtek klatil se je po Mariboru neki bradat, okoli 40 let star mož v duhovskem talarju, ki razume baje samo italijanski ter prihaja kot misijonar iz Kur-distana. Skoraj gotovo je slepar, ker nima verodostojnih spričeval.
š Cegav je denar? Pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu ležijo nakaznice iz naših krajev z adresami: Iz Celja za Kamper Josip v Kirchbach, iz Braslovč za F. Schauer na Vranskem, od Sv.Vida na Koroškem za Karol Tratnik v Celovce; menda je odpošiljatelj nameraval poslati v Maribor, pa se mu je drugo ime zmuznilo s peresa? Iz Slovenj, gradca za Stermšack Simon v Podgorje pri Slovenjem gradcu; iz Višprija na Koroškem v Ribnico za Novak Andrej p. d. Verboten. — Navadnih pisem, ki iili odpošiliatelji niso nazaj zahtevali, a pošta ni adresata našla, so v ianiiariju letos sežgali 6102 komada.
š Imenovanje. Štajerski deželni odbor je imenoval dr. Ignacija Pavliča sekundarijem javne bolnice v Celju.
š Porotne obravnave v Celju. 22. t. m. Jožefa Beznik, umor otroka; Marija Zičkar, umor otroka. 23. t. m. Franc Krumpak, požig. 24. t. m. Franc Fijanš, uboj.
š Prememba posesti. Mesarski mojster Leskovšek v Celju je kupil gostilno »pri zlatem angelu«.
š Prememba posesti v Celju. Hišo Justine Tauschmann ie kupil Slovenec kroiač Kmecl.
š Fram pri Mariboru. Občinski odbor v Framu je v svoji redni seji dne 9. t. m. dolgoletnemu poslancu gosp. prof. Robiču svojo popolno zaupanje izrazil ter mu za razne njegove zasluge za občino Frani hvalo in priznanje izrekel.
š Ptujski mestni urad. Pred nekaj leti so morali, kakor znano, župnijski uradi predložiti politični oblasti v potrdilo novi pokopališki red. Po dolgem dreganju je ptujsko glavarstvo v skoro štirih letih vendar rešilo akt; a ptujski mestni urad ie moral pri tej priliki dati še zaušnico Slovencem. Zupan'Ornig je namreč dal na dotičnih dvojezičnih blanketih z debelim belini papirjem popolnoma zalepiti slovenski tekst, kjer to ni šlo, posamezne vrste debelo prečrtati; in. tako pokvečeno uradno listino si ie drznil oddati župnijskim uradom. Tako ravnanje je naravnost grdo in kaže, v kako strahovitih razmerah živimo na Spodnjem Štajerskem! Nemške oblasti nam nasprotujejo, a mnogi »narodnjaki« so šc vedno tako zaslepljeni, da hočejo še vedno več nemščine! Ker fle ptujski mestni urad v omenjeni listini zlobno poškodoval in pokvečil uradno pismo, sc bo cela reč izročila našim državnim poslancem, da svetu pokažejo, kaj delajo nemški uradi na Spodnjem Štajerskem. O ptujskem mestnem uradu pa imamo še več gradiva!
š Makole. Obče znano je, da je zašel pred par leti med razbojnike v tem kraju č. gosp. Ant. Miklič in so ga ubili. Trije teh ubijavcev so nesrečno umrli. Prvi je umrl v ječi, drugi je preminol od groznega strahu in tretji je zgorel v žganju. Napil se je 3. aprila letos tako močno žganja, da se je imelo v njem in je še isti dan izdihnil. Drugi dan 4. aprila so ga našli krčevito sključenega ležati. Mož se zove Janez Kosirnik in zapušča ženo in par otrok. Ta je bil prvi, ki ie najsilnejše udrihal po rajnem kapelami m mu hotel še malce živemu odrezati jezik. Pretil je ta silovitež po končani kazni celo naslednikom rajnega kaplana in jim grozil s smrtjo. No, danes leži žc pod grudo. Njegov pajdaš, četrti morilec še živi in trdi, da je zelo nesrečen. Zdaj je na tujem, nekje na Nemškem. Hujskači, ki so igrali vlogo pri tem ubojstvu, so že večji del pomrli nanaravne smrti. Kakoršno življenje, taka smrt!
Razne stuarl.
Tatinski čevljar. Jožef Jeglič, čevljar v Ribnem. je v Golmajerjevi gostilni iz omarice izmaknil 23 kron, katere je dala shraniti Gol-majerjeva prodajalka. Jeglič jc izvršil tatvino med tem, ko je bil sam v sobi. Obdolženec sc je izrazil: »Če enega niso videli, ni treba obstati.« Zato je dejanje tajil. Ker jc pa bil Jeglič zaradi tatvine žc večkrat kaznovan, sedel bo pol leta v težki ječi.
Nestrpna voznika. Hlapec France Za-vršnik in Jakob Hribernik iz Virmažev sta vozila gnoj. Ko sta prišla preko tira državne železnice, sta bili obe prečnici zaprti. Ker le ni bilo čuvaja odpret, sta Završnik in došli posestnik Porcnta obe prcžnici prežagala. Dobila sta zato vsak no 14 dni zapora.
Lov na postrvi. Ze zaradi lovske tatvine predkaznovani Jakob Urh, užitkar iz Srednje vasi. jc z dvema tovarišema v potoku Ribnica, katerega ima v najemu Friderika Stohr, nalovil 9 in pol kg postrvi, vrednih 57 kron. Za kazen jc dobil pol leta težke ječe.
Šala z žalostnimi nasledki. Nekai vinjeni zidar Matija Brajar iz Bizovika ie delal minu-
lo leto 26. novembra na odru pri zgradbi nove kemične tovarne na Selu. Sodelavec Janez Zidan ga jc v šali s kladivom za noge potegnil. Brajar je vrgel zato proti njemu kos opeke, ki je pa zadel poleg stoječega zidarja Janeza Breskvarja iz Bizovika v noge. Vsled tega razkačen, sunil je Breskvar Brajarja v prsi, da je padel skozi okno v notranje prostore poslopja, priletel na trame in se tako poškodoval, da je vsled tega po preteku nekaj tednov umrl. Breskvar je bil zaradi tega na 14 dni ostrega zapora obsojen.
Nevarno pretenje. Miha Peer, hlapec v Zireli, sc je proti Štefanu Martinčiču iz Nove vasi na poti iz Gorenje vasi proti Zirem izrazil, da mora žirovskega župnika umoriti, da bo lažje živel. Peer ie jezen na župnika. Lansko leto je vrgel v okno kamen in je bil zaradi tega čina zaprt. Za kazen je dobil dva meseca težke ječe.
Z gnojnimi vilami je rogovilil pri fantovskem tepežu v Bizoviku na Svečnico zvečer zidar Jakob Zidan. Udaril je Antona Mošker-ca po levi roki, Janeza Moškerca pa po hrbtu. Zidan pravi, da vsled pijanosti ne vč, če je Janeza Moškerca res po hrbtu loputnil. Obsodba se je glasila na dva meseca težke ječe.
Bilanca Južne že!eznTce za leto 1906 izkazuje prebitka 5,298.203 K .
Košut je zopet obolel na protlnu. Trese ga tudi mrzlica. Dne 18. t. m. se ni mogel udeležiti ministrskega sveta.
Pariški natakarji, 1400, so sklenili, da na-daljuje o stavko.
Ognjenik Puyehue v provinci Valdivia močno bljuva. Izmetava velike množine lave, pepela in vrele vode. Lava je požgala gozde. Prebivalstvo je silno prestrašeno.
Zaprti napadalec na p smonošo. V Kor-minu so zaprli nekega Frančiška Mayer.ia, ker je bil ovaden, da je lani meseca oktobra napadel pisrtionošo Velicogna.
Zgodovina žepnega robca. Kakor se je nedavno izkazalo, ni resnica, da je šele neka Benečanka uvedla v 12. ali 13. stoletju v modo žepni robec, kajti že stari Rimljani in Per-zijani so imeli navado, da so seboj nosili po tri kose belega platna. Eden ali dva sta bila zataknjena za pasom. Toda čeravno so Rimljani nosili seboj po več robcev, nosa si niso z nobenim snažili. Enega so rabili za otiranje znoja, drugega za usta in tretjega kot ščit proti solnčni vročini. Ako so se bali prehlada, privezavali so si robec okrog vratu. Ob začetku preseljevanja narodov, pa so prenehali nositi robce in iih potem zopet začeli rabiti. Najdražji robec ima italijanska kraljica, kajti cenik) ga 120.000 K. Lahak ie tako, da se v roki niti ne čuti, in tako majhen, da se da spraviti v zlato škatljico, ki ni večja kot lešnik, Jako lepe zbirke robcev so imeli cesarica Evgenija, angleška kraljica Viktorija in princezinja Waleška. Krasno zbirko ima tudi avstrijska nadvojvodinja Marija Terezija.
Strašna družinska žaloigra. Ze skoro cel teden so pogrešali družino rudarja Bergmana v Evingu pri Dortnuindu. Ko je policija s silo odprla vrata, se jc stražnikom pokazal strašen prizor. Mož, soproga in vseh pet otrok je bilo umorjenih. Na vratovih vseh pet otrok so se poznali sledovi vrvi. Trupla so bila že nagnita in so ležala v veliki luži krvi.
Krona sv. Štefana. V pariškem Journalu >e napisal Jean de Bonhefon velezaniiniv članek, v katerem razpravlja o ogrski kroni in buli papeža Silvestra II. Oboje je poslal Silvester 11. ogrskemu vojvodi Štefanu v dar, podelivši obenem njemu in njegovim naslednikom naslov »apostolski kralj«. Jean de Bonneion dvomi o zgodovinski pristnosti krone in bule in v dokazovanje navaja sledeče: Originala bule Silvestra II. ni več, ampak je napisana samo v zbirki bul (Bullaire ro-main). Če bi se bil izgubil, bi ga gotovo Mažari, ki tako vestno čuvajo sveto krono, poiskali. Latinščina v buli ni iz leta 1001, ampak iz dobe reformacije. Če je torej ponarejena bula, jc nepristna tudi krona sv. Štefana. Seveda Madjari oporekajo temu. Toda krona sama že popolnoma dokazuje upravičenost te trditve, kajti njen nakit je lc mešanica različnih kasnejših slogov, nikakor pa ne nosi znakov enajstega stoletja. Najstarejši del krone je bizantinski in ga je poslal bizantinski cesar Mihael Dukas Vil. kralju Gejzi kot poročni dar. Zlato .ic zelenkasto, kakor sploh bizantinsko. Tudi delo .ie vzhodno. Ze ta del krone je mnogokrat prenarejen. Tudi o drugem delu, o katerem z vso gotovostjo trdijo, da je pristen, se dvomi, da bi ga bil Silvester II. poslal Štefanu. V 15. stoletju so šele pritrdili na krono križ, ki je sedaj nagnjen. Biseri na tem delu so slabo obdelani in gotovo niso bizantinsko delo, kajti v Italiji so izdelovali v 13. stoletju podoben nakras. Ta krona — tako sklepa Bonnefon — ki jo hranijo v Budimpešti, ie samo mešanica emajliranih plošč, dragih kamenov, biserov in zlatarskih okraskov iz raznih krajev in različnih dob.
— Izvozno društvo v Pragi je dalo učiti 30 ubogih jugoslovanskih mladeničev, večinoma obrtnih pomočnikov in vajencev.
Telefonska In brzolauna poročila.
OBČINSKE VOLITVE NA JESENICAH.
Jesenice, 10. aprila. Upravno sodišče je 18. t. m. razsodilo, da bi imel pravico nad^ poročnik Anton Luckmann v prvem razredu voliti. Upravno sod šče je sedaj vse pritožbe jeseniških liberalcev zavrglo ter ovrglo stališče radovljiškega okrajnega glavarstva.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 19. aprila. Košut je bil danes nekoliko boljši, vendar sc ne more udeleževati posvetovanj.
Prva domača slovenska pivovarna G. fiuerjevih dedičev
w Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12	štev, telefona ato.
Ustanovljena leta 1854.
izborno
~	priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
eno i vo v n o il c i Bi i ii stckSU*
:No<; 'B') 31
r a ii,
AERENTHAL.
Dunaj, 19. aprila. Aerenthal, naš zu-uanji minister se poda v Berolin 30. aprila. V Berolinu bo ostal tri dni. bo sprejet pri ce-sarju v avdijenci ter se z Biilovvom pomenil glede na svetovnopolitiški položaj.
V1SOKOSOLEC ROPARSKI MORILEC.
Genova, 19. aprila. Danes je tu viso-košolec iz Genove Kazimir Gainsintsy poizkušal oropati knjigovodjo neke tukajšnje bančne tvrdke za 6000 rub. Zvabil ga je k sebi ter mu prettl z revolverjem, da ga ustreli. Knjigovodja se ie branil, a je bil hudo ranjen. Dijak je denar oropal, pobegnil, a je bil pozneje aretiran.
ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
R i ni, 19. aprila. »Tribuna« poroča, da se bodo letošnje velike vojaške vaje, katerih se bodo udeležili trije armadni zbori, vršile najbrže okolu Novare, Bielle in Domodossole. Glavne maneverske bitke se bodo vršile proti Borgomaneru in Romagnanu. Po tem poročilu bo letošnje operacijsko ozemlje ob švicarski meji tik simpionskega prelaza.
KRALJ EDVARDOVA POLITIKA.
G a e t a . 19. aprila. »Giornale d' Italia« poroča, da sta pri sestanku v Gaeti med italijanskim in angleškim kraljem komunikč sestavila Tittoni In sir Charles Hardings, ki sta se o svetovni politiki medseboj tud; menila celo uro. Baje se je doseglo med njima v vseh vprašanjih sporazumljenje. Isto poroča »Tribuna«.
Benetke, 19. aprila. Beneški župan je potom ministra za zunanje zadeve naprosil kralja Edvarda, naj obišče letošnjo mednarodno umetniško razstavo v Benetkah.
Dunaj, 19. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da bo kralj Edvard takoj potem, ko bo sklemen angleškoruski sporazum glede na Perzijo, Afganistan in Tibet in se bodo notranje razmere v Rusiji nekoliko uredile, obiskal ruskega carja.
DUMA.
Peterburg, 19. aprila. Znani profesor Martens, ki bo zastopal Rusijo pri haški mirovni konferenci, je objavil v »Times« drugi članek, kjer navaja sredstva, kako razpustiti dumo, ki ie po njegovem mnenju nesposobna za delo.
LAKOTA NA RUSKEM.
Peterburg, 19. aprila. Komisija je sklenila, naj pride predlog notranjega ministra, da se da 20 milijonov rubliev v podporo stradajočim, takoj v razpravo.
ZMEŠNJAVE V ODESI.
Peterburg, 19. aprila. Radi bojev med organizacijo »pravičnih ruskih ljudi« in delavci v luki, je napovedal StoIypin naj se krivci strogo kaznujejo. Nobene oborožene organizacije se ne sme trpeti.
Odesa, 19. aprila. S 15 došlih parnikov se blago ne more izložiti, ker stavkajo tudi delavci v skladiščih. Blago, ki je došlo z železnico. ie obtičalo vsled stavke železniških delavcev, v vozovih.
se proti takojšnjemu plačilu dobro ohranjeno
kolo
Ponudbe upravništvu „Slovenca". Ugodno in ceno se proda lepa
enonedstropna hiša, ^
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled.	784 20—8
Lep lokal
sredi trga v Tržiču št. 95, na najlepšem prostoru, poraben za kako trgovino, se odda s 1. majnikom. — Istotam je tudi lepo stanovanje v 1. nadstropju. — Več se izve pri I. Deu v Tržiču (Gorenjsko).
887 6-2
DLLjuMMo
(na Jurčičevem trgu štev. 3)
ordinira zopet od IO. do I. ure vsak dan razun nedelj in praznikov.
893 3—2
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji,
registrovane zadruge z neomenjeno zavezo
ki se bo vršil v pondeljek, dne 29. aprila t. I. ob I. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
0
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
905 i l	Načelstvo.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povod m bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega oCeta, gospoda
Antona Flere-ta
posestnika umetnega mlina itd.
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem udeležencem naj-prisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo prečast. duhovščini, slav. gasilnima društvi ma iz Stoba in Ter-zina, katera sta bila zastopana po deputacije h. Posebni zahvala pa da-rovateljem prekrasnih vencev.
Vsem skupaj srčna zahvala.
S p. Domžale, 18. aprila 1907.
908 1 — 1
Žalujoči ostali.
Hiš
za trgovino, gostilno, zalogo piva in pekarno, vse prav dobro idoče, v neki večji fari blizu železnice se ceno proda, Pojasnila daje upravništvo tega lista.	841 6-4
Ker se postavijo Bergmann-ovi motorji
se ceno oddajo sledeči, skoraj novi
Siemens - SchucKert-oui
motorji:
I motor na istomerni tok Vj'2 PS. 300 volt 750 obratov
I „ „ „ „ 3U „ 150 1800 „
I „ ......'/2 » 300 „ 1400 „
I ........ I „ 300 „ 1200 „
Naslov pove upravništvo. 8S5 3-2
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 19. aprila 1907 Saloibasl papirji
(*/. majeva renta......
i'/, srebrna renta.....
i'/, avstrijska kronska renta . VI. , ilata renta . . . »*/. ogrska kronska , ...
f/. . »lata . • ■ •
5'/, posojilo deiele Kranjske . 'V/. posojila mesta Spije t . . IV/. ,	. Zader . .
i1/.*/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 . VI. češka del. banka k. o. . »V. . . . i. o. . . i1/.'/, "st. pisma ga!, d. hip. b. . IV/, pešt. kom. k. o. i lo4/* pr i*','/, tast. pisma Innerst. hr. t'/,'/« . > ogr.cen.dei.hr i V/. . n . hip. banke 1'-,7. obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, i1/.'/, obl. češke Ind. banke . i•/. prior. Trst-Poreč lok. .
I*/, prior. dol iel......
vi. , Jui. iel. kup. V.V, • *V»*/. avstr. pos. za iel. p. o.
Sr.ik.,
grečke od 1 1860"/» ....
« . . 1864 .....
B tiiske ......
„ cm. kreditne I. smlaU«
II- .
, ogr. hip. banke . . . «rbske i frs. 100 — ,
, turške .....
Sasilika	srečka . . ,
kreditne	„ . .
(nomoške	„
Krakovske	„
Ljubljanske	,,
ivutr. rud. krii* „
Rudolfove	„
^lcburike	„
Dunajsko kom. „ O•laI•e
iuine ieleznice ....
Oriavno ieleznice.....
A.vstr. ogrske bančne delnice Ivstr. kreditne banke . . .
Ogrske „ .....
Zivnostenske ......
Premogokop v Mostu (Brtis) .
\lpinske montan......
Praške iel. indr. druibe . . .
3ima-Murinyi.......
Trbovljske premog, druibt . . A vstr. oroine tovr. druib« . . Čadka sladkorne druib« . , .
T a ! 11
C kr. cekin......
<0 franki.........
iO marko . , . .....
^evereigna ....... .
tfsrke....... .
,r.*ški bankovci......
R ubij i........ . ,
Dolarji .......
Denar	Blago
98 60	98 80
100 f6	100-25
98 65	98 85
117 S?©	117 41
94 60	9' 70
112-45	112 65
9;- 1 )	100 80
113 30	11340
98 90	100 86
99 6i	100 65
9960	99-70
98 76	99 25
1P0 05	101 06
1C5 90	1(6 90
100	101 -
99-75	100 26
100--	100-30
!00 —	101-
100-25	101-26
9990	
99 RO	—•
15	306 15
100 76	110 60
161 -	153 —
218	264 -
4i 60	1635D
270 —	i 8 r—
279 —	28 1 —
?46 -	256 —
96	1O6 f 0
88 75	1.S9 75
21 40	S 3 40
437 -	447 -
82 -	HO -
9)-	P6 -
69 -	67 -
46 -	48 -
*7 40	29 40
66 -	71 -
181 -	182 -
481 -	♦91 -
T 43 50	144 60
667- -	>68 —
176	1786 -
• 63 75	664 76
77IV25	7 6 25
243 -	24360
72? -	730 -
K 3 75	604 76
25 3 -	*5H3
660 50	(61-50
268 —	2'2 -
f 43 -	646 -
141—	143 —
9 14	19 16
19 135	19 1 5
23 48	23 66
24 06	24 13
11. 625	117 825
96 45	95 t5
2 62	253
4-84	5 —
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Q	Cas opazovanja	Stanje barometra r mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Neb.	k «•2 S 2 6 5 S 6 ■3 3 «• 0-.
18	9. zveč	723 1	93	sl. jug	obl	
19	7. zjutr.	1238	84	n		00
19	2. pop.	T 25 8	12 8	sr. vzjvzh.	s	
v angleškem skladišču oblek
O. Bernatovlč, Ljubljana Mestnt trg 5,
9 3 12—1
Ueč 5tctcu
iebre mrue
<l> in $lame ML
ima na prodaj Josipina Jarc v Medvodah pri „Mertan". 904 3-1
0©©©©©©00»00<sc»«<50is3c»aa0<»»©©©©©®®
0	'4
Q	0
0 Najvišje odlikovanje na mednarodni raz- g a stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče), a
o	t
g Zdravniki in bolniki Š
©
hvalijo izborno lastnost
I	salmijakovih pastil j
g	lekarja Piccolija v Ljubljani, ki «
e	pomirjujejo kaSelj in hripavost o
5	in razredčujejo slez.	g
6	£
©	1 škatlja 20 vin., 11 škatelj 2 K. — Zunanja J.
Jj	naročila izvršuje riajtočnejše lekar Piccoli v c
fc>	Ljubljani, Dunajska cesta. t
§	2745 III d P ©aaoaaaaoaaaaaaa^aaaaaaaaoaaaao®
Srednja včerajšnja temp. — 8-0°, norm. — 10 2°
Velika gostilna z mesarijo,
sobo za tujce, gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem se proda takoj radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje g. Ant. Priboschitz, Ljubljana, Franc Jožefova cesta 7.	907 2—l
„lndropogon
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
.ie najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseli mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga io razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u.
V zalogi imajo tudi gg.: U. pl. Trnkcczy in Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adamič ^^	v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu.	873 62—44
IknrjD
m
►ž
N ►3
Podružnica e v Spljetu. s
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
mvv Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani mit
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke ia drage vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno Jevize v
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4'
nikih lirah.
H	Rentni davek
U plača banka sama.
s v Celovcu, s
1 Rezervni fond 1 1 t 1 9 K 200.000. 1 1 1