Le vstani!
\Jj, hvala ti, Vila zagorska,                      Hm, Tilka je vstala — nabrala
da beli zbudila si dan!                              je biserov sredi polja;
Oj, tam ^a gorami, vodami,                       globoko je v srce jih skrila.
tatn v lozah prebelih, šumečih                   Kaj biseri bodo ji zlati,
sl venec mu spletla krasan.                       je vedela dobro sama.
Oj, hvala, škrjanec ti drobni,                     Saj pravijo: kdor teh demantov
da šel si v nebeške strani                          varuje si v srcu le tri,
in pesetn poslal si dolinam,                        z njim vedno gre ptičica — sreča,
da jutro vse mlado zdaj poje                     v prebelem gre dnevu in v sanjah
in v pesmi kipi — tilili . . .                        kraj njega bedi — tilili . . .
i           Če danes mi vstaneš, zaspanček,               Le vstani, zaspanček! — Demantov
I          boš bisere bral kar z roko;                       naberi si — v srcu jih skrij!
I          glej, tisoč se smeje jih v polju                   In srečal boš ptičico — srečo,
f           in tisoč se smeje jih v gozdu,                    ko v sinja nebesa škrjanec
na drevju pokojnem jih sto . . .                  po pesmi hiti — tilili . . .
Jos. Vandot   .