Let c? SIL, itev. 20 v Uubljanf, torek cm« 24. fantoma 1922 fosameznc $t«v. SO OSF* 2 It Ishajs »b 4 zjutraj* Stane celoletno » . 240 S mesečno ...,„«. 20 ». «s inozemstvo . , 600 r Oglasi za vsak mm višine •tolpe* (58 ®m) . V K fcali oglasi do 30 mm •tolp« (68 mm) . i' « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev* eest« št. 16/} Telefon it 72 "Jpravnlštvo* Prešernova ulica t. ni Telefon it. 36. Račun kr. pošt ček. sirad* štev. 11342. Ljubljana. 23. januarja. V nedeljo zjutraj je umrl pa j te 2 Benedikt XV. v 60. letu svoje starosti. Njegovo meščansko ime je bilo Jakob della Chiasa. Rojen 24. oktobra 1833.. je bil po tradicijah aristokratske svoje rodbino določen za cerkveno diploma-fcrčno službo. V to svrlio je dovršil pravne in bogoslovne študije in jc eajprvo služboval pri nuncijaturi v Madridu. Od tam ga je kardinal Ram-j f>;m> 23. januarja. (Izv.) Vso noč od polla pozval v vatikansko državno sobote na nedeljo le bila zbrana pred Va-žajništvo. kjer je ostal nazadnje kot! tjkanom velika množica ljudi, ki je čakala Papež Benedikt XV, na mrtvaškem odru ŽALOVANJE V RIMU. — PRIPRAVE ZA VOLITEV NOVEGA PAPEŽA. — ZASTOPNIK ITALIJANSKE VLADE PRVIČ V VATIKANU. Rim, 23. januarja. Papež Benedikt XV. je umrl v nedeljo zjutraj ob 6. ravnatelj pisarne tudi Se poosredno prizadeto p čutilo notranjo slabost papeževe politike: s srcem in dušo Italijan je Benedikt XV. želel svoji domovini zmago in uresničenje njenih nacijonalnih aspiracij: dobro se zavedajoč, da jo v habsburški dinastiji ogrožen glavni in zadnji steber politične moči paj>eštva v Evropi, je bil tden njegovih glav-j nih ciljev, s pas it i Avstrijo. Od zmagu-j na poročila o papežu. Poročila so prihajala redno vsako uro. Ob pol dveh jc prišel iz palače dr. Batistini, ki je Izjavil, da bo nastopila katastrofa vsak hip. Ljudje so se nato podali v velikem številu v razne cerkve, kjer so sc brale za umirajočega cerkvenega poglavarja maše. Poleg papeške bolniške sobe ie bral mašo mons. Migone, ki jc pri tem papeži, še enkrat obhajal. Maši so prisostvovali vsi navzoči kardinali in vatikanski do-siojanstvenikL Vest o papeževi smrti se je raznesla po j Petra. na mrtvaški oder. Ogromne množice naroda so drvele danes ves dan v cerkev Danes dopoldne se le sestal prvikrat sveti kolegij, da prevzame provizorično papeške posle. Kardinal Gaspari Je uradno notiliclral papeževo smrt vsem vladam, nato pa Izročil svoje posle komornemu svetu. Papeževo oporoko so odprli takoj po njegovi smrti. Pi.iež izraža željo, naj sc njegovo truplo ne balzamira in se pokoplje v krlpti ccrkve sv. Petra poleg Leona XIII. in Pija X. Svoje nepremični- Občinske volitve v Trstu Poraz fašistov v Gorici Trst, 23. Januarja. (Izv.) Včerajšnje občinske volitve v Trstu so sc vršile v znamenju bojkota volilcev, od vseh volil-cev jih Jc volilo e 46.8 % — in v znamenju terorizma od strani fašistov, ki so zlasti v okolici s silo razganjali slovenske volilce. Zato je bilo na Opčinah, kjer je 710 volilcev, oddanih le 247, v Gropadi kjer je 646 volikov samo 138 glasov. Tudi v Barkovljah so razganjali Slovcncc, na-! , vzlic temu je neverjetno poročilo tamoš-: ,< ■ tlI njega volišča, da sta bila oddana le dta PORAZ FAŠISTOV V GORICL Gorica, 2S. jan. (Izv.) Vclilo Je 60 odst. volilcev. Volitve so potekle mirno. Grup-po di azione Frlnlano, s katero so tudi S'.ovencj glasovali, Je dobila 32 občinskih svetnikov, fašlstovskl Comitato Cittadinc le 8 svetnikov. Slovenci dobijo na podlagi kompromisa v Goric; samostojno slovensko ljudske V kontrolo glasov so Slovenci vo- slovenska glasova. Po dosedaj znanih rc-1 zultatih sta sc dobro držala sv. Ivan in Skedenj. Splošen vtis Je, da pomcnjaio poslanec Podgornlk. Režima dosedanjega župana Bombiga ie konec. ne v svoji domačiji pri Osnovi je zapu- • volitve poraz fašistovsko-nacijonalističnc-stii nečaku. Dalje ie Izrazil papež željo, ] ga bloka. Trsi, 23. januarja. (Izv.) Danes zve- VOLITVE V OPATIJI Trst. 23. jan. (Tzv.) V Opatiji so dobil' i pri obč. vol. Italijani 335, jugosl. 69 g!a-i sov, v VolcskI Italijani 303, jugosl. pa vsem Rimu že v prvih jutranjih urah. Večina časopisov je izdala posebne izdaje. Cerkve ln cerkvena poslopja so izobesile črno zastave, kar Je storila tudi mnogo privatnikov. Pri Vatikanu akreditirani zastopnik! tujih držav so obvestili o smrti svoje vlade. Poseben odposlanec Vatikana je sporočil vest o smrti papeža tudi italijansko vlado, k? je odredila vse, kar je potrebno za svobodo novih volitev. Vlada je dalje naročila, da Izvesijo žalne zastave tudi državna poslopja in da ostanejo v znak žalosti danes šole zaprte. Truplo pokojnega papeža Benedikta so včeraj zjutraj v spremstvu vatikanskih dostojanstvenikov in diplomatlčncga zbora prepeljali v cerkev sv. Petra ln Jc položili tamkaj v kapeli svetih zakramentov da naj bo njegovo truplo v pontifikalnl i obleki razstavljeno tri ure na papežkem prestolu, nato pa dva dni v cerkvi sv.: znani rezultati občinskih volitev, 36 glasov. Udeležba 79 odst volti, opre V Trstu SO naslednji: Volilcev 56343,j vlčcncev. Z Italijani so glasovali vsi Nem-oddanih 26.363. Slovenci 2051, na-ici Mad2arL Včeraj popoldne je obiska! Vaiikan tudi italijanski minister za poljedelstvo Maura, ki se je informira! o stanju papeževega zdravja. Njegov obisk v Vatikanu je napravi! precejšcn vtis, zakaj prvič po dolgem času Je zopet italijanski minister službeno posetil Vatikan. Minister Maura je član ljudske stranke. Priprave za volitev novega papeža so se že pričele. Kakor Je sedaj določeno, se dne L februarja zberejo kardinali h kon-klavu, ki se prične dne 2 februarja. Tesarji in zidarji so že pridno na delu in bodo stali stroški poldrug milijon Ur. V kuloarjili in po koridorjih Vatikana se ču-jejo prvi glasov? o volitvi novega papeža. Predvsem se imenujejo štiri imena: Ratti, Ragonnesi, Laurent! in Lafontainc. cicnslistični blok ! 1.230, komunisti: 4057, republikanci 3186, socialisti 2034, klerikalci 621, meščani 452. V dveh sekcijah izid še ni znan. VOLITVE V PULJU. Pulj, 23. januarja. (Izv.) 43 občinskih svetnikov je Izvoljenih iz laške meščanske liste, dva so dobil! komunisti VOLITVE V POSTOJNL Trst, 23. jan. (Izv.) Do opoldne je znano, da je v Postojni dobila večino lista gerenta Dougarta, ki so jo »od pirali Italijan!. VOLITVE V KOPRU, Koper, 23. jan. (Tzv.) Zmagala Je iif -• socialistov proti cacionalccm. Žita se vrača na Madeiro SKOZ! PARIZ NI SMELA. Pariz, 23. januarja. «Matin» poroča: Bivanje bivšo cesarice Zitc v Švici so zvezne oblasti vsled note poslaniške konference skrajšale za deset dni. Bivšo cesarico so prepeljali v zaprtem vozu do 6vJ carske meje, kjer je oddelek vojakov bivši cesarici onemogočil vsakršno občevanje z zunanjim svetom. Ko jo Žita doSla v Bordeauz, jo je sprejel Sikst Parmski. Žita je dobila na telefonsko vpraSanjo od ministrstva zunanjih poslov dovoljenje. da ostane do danos popoldne r Bor-deamu. odkoder bo nadaljovala potovanje v Španijo. Bivšo cesarico je povabi! kralj Alfonz, naj bo nekaj dni njegov goat AmeriSki pogoji za udeieibs v Genovi Washington, 23. januarja. (Izv.) Zdru- joSe Avstrije je upal. da bo rešila tudi,& dr2av0 g0 storile Ja 8Cmja radost bo Se večja in Se bolj upravičena, ako bom imela srečo videti, da bo naša ljubljena hčerka nekega dne s svojimi vrlinami, ki "h je pridobila na svojem domu. postala res mati svojega naroda. To jo moja najljubša želja- Marija.* Po dosedanjih dispozicijah so bo vr- va neomejeno zaupanje pri romunskem i šila poroka kralja Aleksandra s kn narodu in tudi na zapadu se ceni nje- j gin jo Marijo na Veliko noč. Ni Se zna na visoka sposobnost. V kratkem bo J no, ali bo i»roka v Beogradu ali pa kaj časa sami vzdržavali to papeževo! ravnotežja v proraču- tečaji, ki so se smatrali 8e pred par dne- nado. Znane so razne intrige, ki so sej nii ,eTTrop,s. .., .v v ivi nemoSoCi' 80 dose?li danes naravnost takrat vršile v Vatikanu. Do zadnje- 3 ) Ur®,h^v nemških reparacijskih bre- j neverjetne viSne: dolar nad 10.100 K, *ra je Avstrija upala, da se bo mogla v okviru mej, ki odgovarjajo nemški deška krona do 200 K. Cnrih 2000 K in oapeža poslužiti kot posrednika in iz 0 ,'ln' Hn?žn0.6tI-. icclo mark* je poskočila na 50 K. To so nedavno obiavljenih spominov zadnjo- 4-> Zmaniian.'« "datkov evropskih dr- [fantastični kurzi, ki onemogočujejo vsak tav za armado. (gospodarski razvoj. Vodja ameriške delegacije bo trgovin- j polom OQrUerJcvo finan&w politike je Uerbert Hoov«- i na vidiku. Nobena njegova Uredba ni nedavno objavljenih spominov zadnjega avstrijskega ministrskega predsednika JLammascha vemo. da je prvi veliki posk-is Avstrije, rešiti se iz vojnega potopa, računal na paneževo pomoč. Poskus je ostal neizvršen. ker je Amerika papeževo posredovanje glad-, ko odklonila. Po zlomu je papež z vso umetnostjo svojega nespornega diplomatičnega daru poskusil izvojevati dostop na mirovno konfprenco. Ni se mu posrečilo •— svet rad prepušča ccrkvenim glavarjem brigo za duie, ni pa več pri volji dovoliti, da so vmešavajo v stvari, fci niso v neposredni zvezi z nebesi. Dokaz je politične inteligence Benedikta XV.. da ga pariški poraz, katerega glavna povzročitelja sta bila Italija in Francija, ni opla.šil. Sedaj, ko je padia Avstrija :n ž njo glavna opora papeške politike, je napel vse svoje sile. da obnovi normalne, tako d'j!go prekinjene odno?aje baš s tema dvema državama, katerih prebival-J krogih se smatra" to kot priznanVlapon-Stvo je po ogromni večini katoliško, j stjjh prcdoravic na Kitajskem S Francijo s€ mu je posrečilo. Ni še ANTANTA PROTI MADŽARSKI. Pariz, 23. januarja. Veleposlaniška konferenca je sklenila pooblastiti zastopnike zavezniških držav v Budimpešti, naj opo-zore madžarsko vlado na to, da se drži vojaških določb trianonske pogodbe, zlasti onih, ki se nanašajo na odpravo vojaške službe, odpust gozdnih čuvajev itd. KITAJSKO VPRAŠANJE. Washington, >'*■ lanuaria. (Izv.) Pogajanja o predlogu državnega tajnika Hughcsa, naj se potom razsodišč določi veljavnost do sedaj obstoječih inozemskih imela niti najmanjšega vpliva na izboljšanje avstrijske valute. Odprava državne podpore za nabavo živil ni zmanjšala deficita. Cela vrsta industrijskih obratov je zašla že v skrajno kritičen položaj, mnogim pa še grozi polom. Najhujši udarec je doživel avstrijski trg vsled naglega naraščanja češke krone v Curihu, ki 1» kmalu narastla na 10. To pomeni, da bo uvoz češkega premoga in sladkorja, na kar je Avstrija tako silno navezana, kmalu zaprt. Tudi napoved, da dobi Avstrija na Češkoslovaškem kredit znesku 500 milijonov Kč, ni imela niti koncesij s Kitaisko, so se na wash!ng- ^jmaniSega vpliva na trg. Pomoči od tonski konferenci vsled odpora angleških, i velevlasti pa tudi nikdo več japonskih in francoskih delagatov Izjalo- ne pnčakuje. Avstrija se nahaja v silno posetila Beograd in Dubrovnik in nekoliko ža«a ostala na obali našega Jadrana. Zato je. dasi jc že sicer zelo odlična, poznavalka naše zemlje, začela še ntančneje proučavati geografske razmere krajev, katere bo posetila. Pismo se glasi: »Velika radost, ki jo občutim, ko vem, da se bo naša ljubljena hčerka omožila z možem, kateremu se ves svet divj kot hrabremu vo;aku in velikemu patrijotu, je povečana s srečo, ki jo bo dal ta radostni dogodek našima dvema narodoma. Moja hčerka je navajena dela in bo vse svoje sposobnosti posvetila lepi zemlji, ki je toliko trpela, z vsem žarom svojeca st-ca. vedno pripravljena, da olajša bedo. Srečna bo. da bo delala za vaš narod in da razvije sijajne ^»osebnosti. katere ima, s pospeševanjem umetnosti in poezije, posebno glasbe in narodne poezije, ki jo je vedno posebno očarala. Velika njena želja, ko nriile k vam. bo posebno, da bo sodelovala s kraljem, svojim prihodnjim možem, vedoč, koliko jc trpel, kako j>o dosedanji tradiciji romunskega dvora v Bukarešti. Kronanje kraljev em para in mazil jen je kralia se bo vršilo na V"liko noč obenem s poroko, ali pa, ako bo poroka v Bukarešti, r_s Vidov dan 1922. Kronanje bo v Beogradu. maziljenje pa v samostanu Sici, Beograd, 23. januarja. Doznava se, da namerava kralj Aleksander v bi s svojo zaročenko in kraljico materjo Matijo, ki ga bosta poselili meseca marca v Beogradu, prebiti nekoliko časa v našem Ptimorju. Na potu v Dubrovnik bo z visokimi gosti in =uito ostai nekoliko dni v Sarajevu. ** Dubrovniku bo s svojimi go*ti stanoval v starodavna knežjem dvoru, ki se sedaj preureja. Govori se, da bo iz Dubrovnika potoval z gost? tudi po Dalmaciji. Vkrcal se bo z njimi v kr-ljevo jahto, ki je že popolnoma popravljena v Boki Kotorski (bivša avstrijska jahta «Dalmat»), katero bodo sprcmljcvale nekatere že nopravljer.c-torpedovke in torpedni rušflci. Posetil bo naše otoke in menda tudi Split in šibenik. Iz narodne skupScine j Beograd, 23. januarja. Danes popoldne se je v narodni skupščini nadaljevala | Pred obnovitvijo poga!an! z !ta!!!o Beograd, 23. januarja. Naš poslanik v japuusniu m irtjucusiiiii uuiusaiov 1-cjuiu- . r-—------------ —. ,—«- ------ „.__„__ J.1.1-—u «»«_ cm. jauuaio. jii/omiiin » vila, nakar Je tudi ameriška delegacija ^' gospodarski krizi u katere ne ve |^ Rim« B- Antonljevič Je dospel v Beogra? odstopila od svoje zahteve. V japonskih j Včeraj Je dolgo konferiral z ministrom za dolgo temu. ko plapola v Parizu zoj>et tam. kjer se je šlo za odpravo juris-belo - rumena zastava na oapeški dikcije inozemskih (madžarskih) ško- jugoslovanskim teritorijem. aunci.iaturi. Najgorečnejša želja, mir Vatikana s K vidna lom. je ostala neizpolnjena. Benedikt XV. jo je na smrtni f>ostelj; Se enkrat formuliral kot svoj politični testament. Benediktov© avstro- in italofilstvo je bilo merodajno tudi za njegovo stališče napram Jugoslovanom meti vojno in po vojni. Benedikt je ostal nepopustljiv v vprašanju slovanskega bogoslužja, njegova cerkvena politika v zasedenem ozemlju je bili napram našemu narodu naravnost fašistovska. in čim v^čjo gorečnost je kazal, da ukine vsako jurisdikcijo jugoslovanskih škofov nad ozemljem, ki ni piri-padlo naši državi, spomnimo se le afere njegovega reškega delegata C02-Stanticiia. tem boli ie bil malomaren je fov nad Jasno je papež kazal, da Jugoslavija voril poslanec Jugoslovanskega kluba, Gostinčar. ki je razpravlja! o težkem po- 1UKINJENJE DOPISNEGA URADA, lačnem in gospo.1arskem stanju, v ka- zm,anJc va r" : 1 .. . terem se danes nahajamo, in zahteva! iz- ! V informativnih krogih se trdi, da ie Zagreb, 23. Januarja. (Izv.) Z ozirom. boliSanje železniškem prometa in stanja prihod g. Antonijevlča v zvezi z nadalie na napovedano ukinjen je dopisnega ura- j ^je^ig^^. G1aJe deklaracije vlade gra- j vanjem pegajanj, da ss likvidirajo vnra ja, da se v njej ne nahaja nič točnega o Santa, ki so nerešena med našo državo da v LJubljani se je vaš korespondent! - obrnil na pokrajinskega namestnika De-! OTnanjem in notranjem položaju, in Italijo. Misli se^ da je italljanslta vla- m etrov, j a, kaj bo z zagrebškim novln-; ^ ^ r 1 ^ - -- in jugoslovansko ljudstvo njeeovemu skim uradorn> ki je tn kakor ljubljanski očetovskemu srcu ne sto.i? preblizu ... Pretresljiva spomenica, ki so jo lani poslali v Rim jugoslovanski katoliški duhovniki neodrešene domovine, strašna obtožba vatikanske politike napram našemu narodu. S papežem Benediktom XV. je legel v grob eden izmed onih mož, ki so imeli sposobnosti, da dvignejo sijaj katoliško cerkve kot politične organizacije. Toda časi so drugi. Potilični papeži nimajo več sreče. Bilanca vladavine Boncdikta XV. končuje z velikim deficitom navzlic vsem vrlinam, ki so dičile pekoi-^gs poglavarja kar j uradi tudi še napre' sprejemat! pstdinar-tolišk? cerkv«, ske aovčanice Nato je dobi! besedo dr. Tvanič (Troti- j dopisni urad črtan z budžeta ministrstva j cev pristaš). Deklaracijo v!ale je ime-notraniih zadev za leto 1922. Pokrajinski noval jedilni list. Graja! je delo vlade, namestnik Je odgovoril, da so sprejete da po sprejetju ustave ni storila važnih dvajsetine za Januar In februar, kf vse-1 stvari, ki bi se po ustavi morale storiti, bujejo tudi postavke za novlnskl urad (tu-1 Govoril je o upravi in razdelitvi države, di za dopisni urad) In da vsled tega no- | za kar bo v nekaterih dneh poteke! rok, vinski »rad s 1. februarjem ne preneha.: določen v ustavi, ter se pritoževal, da Do konca februarja se bo vprašanje mo-! se vlada ni požurila. da bi se sprejel ta zakon, dočim se je požurila, da se sprejme n»tava. Vato je govoril o prometu m o težkočah, ki vladajo r njem. Seja je bila zaključena ob 20. ari. pri- ralo urediti na drug način. PETEINARSKJ BANKOVCI Beograd, 23. januarja. (Izv.) Finančni minister ie odred!!, da morajo davčni i hodnja pa je bila določena za jutri po- • poldne ob 16. uri z nadaljevan"«® dacaš- • njeja dne^^nega reda da sedaj pripravljena povoljno rešiti vsi sporna vprašanja. Med drugim bo ltali,fe v kratkem izpraznila tretjo cono VPRAŠANJE ZAGREEŠKE BORZE Beograd, 23. januarja. Iz zanesljivega vira se doznava. da so vse vesti o za-tvoritvi zagrebške borze izmišljene. di se, da so te vesti izšle iz vrst beograjske čaršije. SPORAZUM MED IRSKO IN ULSTROM. London, 23. jan. Med provizorno južno-irsko vlado in Ulstrom ^ sklon ien doao vor v spornih "vpraJanuh. Bpl*££iikteva ao)!tI!na i ske: Hrvatska Je za mclikt les ImeTa red. Bsvfgamiova pomicns, ro bogata trži^a na Grgkcnu v Levamf) Španiji In Afriki, a za trdi les v Franciji. Belgiji in na Nizozemskem, sedaj pa tiči vsa ta trgovina. ker so nam iaktičr.o lukc zaprte (Reka, Trst). V tajniškem poročilu se Jc razpravljala afera narodnega poslanika Milana Rojca. Roje. nekdanji šef prosvete v Zagrebu, ic bii kandidiran in Izvoljen na programu demokratske stranke, a Jc začel — kakor že prej v hrvatsko-srbski koaliciji — svojo ekstratiiro; napisal je svoj čas znani članek o »hrvatskih prilikah* v Novi Evropi; ko se mu je dokaza'o, da jc pisal enostranski, oziroma da jc bil napačno informiran. ic obljubil, da pripiše pojasnilo, a tega ni storil, marveč je ob sprejetju ustave — iz formalnih predlogov — Izstopil iz parlamentarnega demokratskega kluba (a ne iz stranke). Ko b! moral svoj korak obrazložiti pred svojimi volilci — ne pride In rajši polemizira v časopisih. Današnja skupščna je zahtevala, da poslanec poroča svojim volilccm oziroma izvede poslcdice. V mestni odbor (v Ljubljani bi rekli: izvrševalni odbor) so biii poleg poslancev, ki so že sami po sebi njeni člani, izvoljeni ined drugimi: dr. Alaurovič, Vladimir Arko, Bogunovii, monsignor St. Korcnič, DuSan 1'laviič, dr. llcšii itd. Poslanik AngjellnovitS jc poročal o političnem položaju. Minister notranjih del, Voja Marinkovič jc v svojem znanem in-tervjuvu, kjer se je posebe dotaknil tudi Hrvatske, le sankcioniral stališče, ki ga je ves čas zavzemala demokratska stranka, ter v tem oziru med demokrati ni nobene načenc razlike v mišljenju. Seveda če se govori o potrebi »sporazuma« med Hrvati in Srbi, je terminologija povsem kriva: mi se bomo skupaj posvetovali, aH ionnalen »sporazum«, kier bi nekaki pooblaščenci nastopali kakor so svoj čas Hrvati z Madžari sklepali pacta ccnven-ta, je med nami nesmisel in zato nemogoč. Sploh je vsak razgovor nemogoč z vsakim, kdor ne priznava 1.) da smo Srbi, Hrvati in Slovenci cn narod, 2) da jc ta naša država laktuin, ki sc o njem več ne debatira. Tega pa ne priznavajo oni, ki z Radičom še vedno govore le o «in-; ternacijonalno priznanem teritoriju, ne pa o državi hi slično. — Kar se tiče parlamentarne situacije, je koalicija z radikali nujnost, četudi bi ta ali oni demokrat oporoka in Jugoslavija Par trenotkov pred svojo smrtjo je Bmirajoči papež Benedikt XV. izrekel svojo politično oporoko, ki jo je na-snačil v kratkih besedah: močjo bo moj naslednik končal moje delo!» Naloga, ki si jo je stavil papež Benedikt pri nastopu svojega pontifika-ta, je bila v tem. da doseže sporazum med Vatikanom in Kvirinalom; v dosegi tega življenjskega cilja pa je ovirala vojna, ker je imela italijanska vlada nujnejša opravila, tako da jo tu tli ob njegovi smrti ostala neizpolnjena njegova politična misija: pomirjenje med italijansko vlado in sveto stolico. In nikdo »ti bil bolj jtoklican, da izvede to nalogo kot ravno papež Benedikt XV. Paf>ež I.eon XI1L je umrl po dolgi tradicionalni borbi za »matrimonium eaneti Petri«. Ilote! je izvojevati to borbo s po|H>lt.o zmago Vatikana in kapitulacijo Kvirinala; dosledno je odklanjal vsake kompromisne predloge, pa naj bi prihajali od katerokoli strani. Ko mu jo sledil slabotni in neodločni Pij X., je vzel za svoje svetovalec Staro gardo iz Leonovih dni, kardinale Rainpollo, Vaiutellija. Merry ež najmodernejših vidi!;ov. On je vedno ljubil Italijo, to lahko trdim, ker sem videl njegovo duševno taljenje '>o koliariški nesreči. Tudi takrat, ko je moral kot poglavar rimsko cerkve izreči kako sodbo, ki ni bila v skladu z njegovim italijanskim prepričanjem, je prosil na tihem Boga. da naj čuva Italijo!« Papež takih nazorov je bil poklican, da izvede pomirjenjo med italijansko kraljevino in rimsko cerkvijo. Kot rečeno, ga je v tem delu ovirate vojna; a tudi kratki povojni čas še ni bil zr"l za definitivno akcijo, dasi so se vedno in to Tavno po zaslugi pipeža Benedikta kazale vse tesnejše in intimuejše zveze med italijansko vlado in rimsko kurijo. Ravno mj Jugoslovani smo r.aibolj občutili jKJslodiee teh novih stikov odstranitev dr. Karlina iz Trsta, de-portacija dr. Mahniča iz Krka, odcepitev Reke od senjske bkkupije in imenovanje znanega D' Annunzlanea Ccnstantinija za reškega škofa, in v zadnjem času še odstranitev tržaškega škofa Bartolomadja. vsi ti pojavj so glasno govoreči argumetiti, kam vodi pomirjanje med Vatikanom in Kvirina-lotn in kaj iinamo mi Jugoslovani pričakovati o«l te sprave. Papež Benedikt XV. je zapustil svojo politično oporoko, ki io bo njegov naslednik gotovo privcdel do uresničenja. Papeškega kandidata, ki bi zastopal nazore Leona XIII. in ki bi vcx.lil |K)li-tiko 1: >t so jo vodili Rampolla in JI '"-rry del \ al!a, danes med mnogo-brojnimi kardinali ne bo več na iti. Prišel bo mož iz šolo Benedikta XV.. ki bo izvaial njegovo politično oporoko. Ko bo ta izvršena, ko se doseže po-mirjenje med italijansko vlado in rimsko cerkvijo, bomo imeli v Rimu dva | sovražnika: enega v Kvirinalu, ilru gega v Vatikanu. ta dr. Pevk, vsf vlšj! Šolski nadzornim, zastopnik zdravstvenega društva dr. (jocsti itd. Predsedoval le vscučlllškl profesor dr. Metod Dolenc. Mariborsko zdravniško društvo je poslalo brzojavni pozdrav. Na dnevnem redu Je bila cda vrsta predavanj, v katerih so predavatelji v živili besedah opisovali razne bolezni sedanje človeške družbe, ki so glavul Izvor nenravnega življenja In groze upropastitl naš narod, ako ue krene pravočasno na druga pota. Univ. prof. dr. O z v a 1 d je naglašal potrebo, da se sedanji družbi postavijo trdnejši temelji in se izpreinenl socialni milje sedanjega človeka. Zanimivo je bilo predavanje dr. B r e c-1 j a o družini kot temelju preroda. Družina je bistven znak vsega človeštva, v kateri ima vsak svoj naravni smoter in namen. Ona jc šola. v kateri sc odgaja naš naraščaj kar se tiče volje In srca. Seveda pa mora imeti ta cdinica tudi vse pogoje, ki so potrebni za zdrav razvoj in j dostojno človeško življenje in to so: tc- f lesna sposobnost, n ravna usposobljenost in gmotna pripravljenost. Kjer nI teh pogojev, tam družina razpade. To sc opaža zlasti v sedanji dobi, ko so sc bujno razpasle razbrdanost, sebičnost, surovost iu vžitkaželjnost. Družina je nekak naš čol-nič, ki ga moramo oteti, ako hočemo rešiti narod pogube. Jako nazorna in slikovito Jc opisal do-ccnt dr. Robida eno najnevarnejših rak-ran, ki razjedajo naš narod, alkoholizem in njegove pogubonosne posledicc za človeški organizem in dušo. Na to ntv-varnost je treba vedno in vedno opozarjati zlasti našo mladino, ki tvori naše upe na Informacijska slnfba v ftdokrog prosbiroja. ki je podrejen ministrskemu predsedništvu. Kmalu nato jo bil načelnik prefbiroja go-p. Taletov v Ljubljani. (la uredi vprašanja dopisnega urada in čuli smo. da ie zadeva v najboljšem teku. Pred nekaj dnevi so bili predstavniki našega časopisja i>ri g. Pašiču. ki je tudi dal zadovoljiva zagotovila. Zato prii.aja vest o ukinje-nju Dopisnega urada povsem nej»riča-kovano. Gotovo jc. da jc dosedanja organizacija uradne korcsjiondenčne službe povsem pomanjkljiva in polna no le tehničnih, temveč tudi načelnih nodostatkov. Vendar smatramo, da se država ne more in nc sme odreči lastnemu informacijskemu organu. Skrajni čas bi že bil, da so slavni presbiro zave Rvoiih nalog in ila dobimo v Jugoslaviji izvcstlteljski urad, ki b: se dal primerjati s slienimi institucijami drugod. Samo pod tem pogojem l>o moglo naše časopisje vzeti ukinjenje Dopisnega urada na znanje. 4- O narodni kontroli zunanje politike potom parlamentarnega odseka za ministrstvo zunanjih zadev, vojne in mornarice, piše beograjski dopisnik zagrebške »Slobodne Tribune« in pravi. da je zvedel iz radikalskili krogov, kako velikansko ogorčenjo vlada v njihovih vrstah proti temu predlogu demokratske stranke. »Slobodna Tribuna« zastopa v tem vpraSanju popolnoma drugo stališče in obsoja radikal- «!tepnbliqne Franeals». Proti Potoca-reju pa nastopajo odločno vsi komunistični in »ocijalističnj listi: »Humani-tc», «I\jpulaire» in »Peuple«, a tndi večina listov socljalistično - delavske stranke kot »Lanterne«. »Bon Soir>, «Rap]K-l» ter končno glasilo male grupe CJemencoaujcvih pristašev oko1:: lista «lic ho National«, ki je pričel h-hajati ravno dva diri pred demi#.i.io Brianda. — Španska bolezen v Angliji. Pni teden tega meseca je umrlo v Angtt-i brez Irske na španski l>olczni 1400 ljudi 0.1 to "a števila odpade samo na London 700. Zdravniki niso v stanu preprečiti širjenje to nevarne liolezm. — Ruska sovjetska vlada vidi v pc-zivu anUnte pr.znanje sovjetskega režima. Polura.ini organ sovjetske vlade »Izvjestija* [«še. da smatra eov^ct-*ka vlada poslano ji vabilo za sodelovanje na genovski konferenci sa. faktično priznanje sovjetskega režima. Moskovska vlada je dala v tem smtfiu jasno in nedvoumne izjave. Prosveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Torek. 24. jan.: Zaprto Sreda, 25. jan.: Predstava za ubome otroke popoldne ob 3. uri »Peterčkov« poslednje sanje«. Izv. ce, ki fci hoteli nazatinje raje izzvati zopet kriz->, nego da dovolijo kontro- _ lo v resorih. ki so si jih vzeli na ne-! OPLKA. kak nerazumljiv način kot svoj stran-1 Torek, 24. jan.: »Trubadur«. G ....... ...................^ karski monopol. »Slobodna Tribuna« | Sreda, 25. jan.: «Werther». D. in"nado7Mladost jele tako'^'pHanoš7brcz !',r5dc ,0 vprašanje prod plo-i • pijanosti. jnum narodne skupščine, k'er bodo vi- Nadučitclj Al. K r ž i š n i k je v poljui- i ',pIi radikalci. da so popolnoma osam-nem govoru naglašal potrebo telesne in ]i,cnL kPr. I.vsem par'amentu ni po-: Torek, 24. jan.: »Svet«. A. =lanca, ki m se protivil demokratskim ; Četrtek. 26. ian. »ravn«. u predlogom, ki niso sann demokratski, j • MARIBORSKO GLEDALIŠČE. duševne vzgoje mladine, kateri pa naj v prvi vrsti prcdnjačl vsak sam z dobrimi vzgledi. Vsi naslednji govorniki in govornice so večalimanj posrečeno bičali razne navade in razvade posurovcle družbe, ki so sc deloma vtihotapile med naš narod iz tujine. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanjem In posegalo tudi živahno v debato. Padlo je tudi več popolnoma neupravičenih očitkov na nekatere stanove, posebno na učiteljstvo. deloma ampak neobhodno potrebni za naSe la„Tcbm tonccrtl. Dne 28. t m. pol« v .Music-Hallu« (kaj bi ne mogli reo rajši tesneje hodil z zemljoradniki in soci- j se 5° tuJi Prcvcč Eenerallziralo. Višji šol-alisti, ki pa žal ne kažejo zadosti poli-jski nadzornik dr. \Vestcr In zlasti nad-tične razsodnosti. Za kontrolo in spore, u6td' •-''nugoj sta priporočala pcmovno več kontakta med šolo in družino In na-glafnh potrebo složnega dela vseh čini-tsljcv, ki morajo skrbeti za vzgojo mla- vnanje politike ie parlamentarni odbor absolutno potreben (v Avstriji še zdaj našim potnikom vidirajo potne liste avstrijski konzuli!). Kraljeva zaroka je važen pojav; res je. da dandanes kraljevske ženitve nimajo več tega pomena, kakor nekdaj. a!i so močan znak situacije, nlcna vidna sankcija (izključno je, da bi dine. Zalibog pa moramo pribiti dejstvo, da nobeden izmed govornikov niti z besedico ni omenil nujno potrebo vzgoje naroda v verski strpnosti. Upamo, da sc to ni zgodi'o namenoma. se n. pr. naš kralj mogel ženiti s kakšno SP^jeta je bila resolucija, v kateri sc ... . V ... - f rnt-lTiin »nr t X«. !!• «»»11 italijansko princezinjo): tako vidimo, da sc tvori med Nemčijo In Rusijo od Poljske do Grške močan pas. baš Centralna Cntcnta. Ko je g. poslanik šc razpravljal o gospodarskih vprašanjih ter n. pr. naglašal, da v eni državi ne more biti več davčnih sistemov, je skupščina z burnim aplavzom odobrila njegova izvajanja. Govorilo jc še več obrtnikov, javnih nameščencev in malih trgovcev, ki so vsi poudarjal potrebo sociancga dela. Pri tem se je posebno odobravala beseda, da demokrati na bomo več tratili energije za obdelovanje vprašanja: kdo je večji Hrvat aii Srb; moči ]c treba rabiti drugje in drugače. Skupščina je pohvalno omenjala delo pokrajinskega namestnika Jurija Deme-troviča ter zaslužnega predsednika, bivšega tajnika trgovinske zbornice Milana Krešiča, izvolila za dosmnnega častnega predsednika Mestne demokratske organizacije v Zagrebu. zahteva revizijo gost:'ničarskih koncesij, prepoved točenja žganja, zabranitev po-seta g!cda!i".k!'i In kino-predstav nezreli m!a "nI, In sc prosilo vojaške oblasti, naj skrbe za nravno in srčno vžgejo vojaštva. Demokratska skupščina m Za rebu Zagreb, 22. jan. V flicl št 17 so prostori Demokratske stranke v Zagrebu Tu je bila danes skupščin? njene zagrebške mestne organizacije. Dvorana je bila nabito polna. Prisostvovali so poslanci: bivši ban dr. Tomijenovič, dr. Ans;e'lnovič. Budisav-Hevič, VVilder, Kukič itd. Shod je otvoril predsednik Milan Krešič ter v svojem govoru posebno opozarjal na neprilike, v katerih se nahaja lesna industrija Hrvat- Za nrsvni oresorod nsrscfa V nede!jo sc je vršilo v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani ves dan zborovanje za nravni prerod naroda. Udeležba jc pričala, da js v našem narodu še vedno dovolj ljudi, ki Imajo zmisla za to eminentno važno gibanje, kl naj bi spravilo v sedanji dobi splošne dekadence naš mali, v jedru še vedno zdravi narod, zopet k delu in treznost!. Zborovanju so prisostvovali med drugimi odposlanec nvnistrstva za narodno zdravstvo, urednik Nikola Gjurič, zastopnik vlade dr. Andrejka. ljubljanski podžupan Riko Jug, škof dr. Jeglič, zastopnik zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Do!šak, predsednik višjega šolskega sve-j tranjegi ministrstva, ker spada držav- > + Sestanek krajevne organizacije J3S na Hrastniku se je vršil v nodeljj v gostilni gosn. Dolinška. Bil je izredno lc|>o obiskan: zlasti mnogo je bilo obrtnikov in delavcev. O političnem |K)ložaju in o programu JDS je poročal dr Ktimer, katerega izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. O obrtniških zadevah jo govoril gosp. Rcbek iz Celja, o organizaciji jni tajnik JDS gosp. Majcen. Tudi ta dva poročila so navzoči glasno o;lobra\ali. Po referatih >c je razvila živa in plodna diskusija, v kateri jo dr. Kramer pojasnjeval razna jiereča vprašanja. Sestanek, ki ga je lepo vodil predsednik organizacije JDS šolski ravnatelj Gnus, jc trajal nad tri ure ter napravil na vse navzoče, pri atelje in nasprot-niko najlepši vtis. Rodil bo gotovo dobre [»osledice. -f Dopisni urad ukinjen. Dopisni urad v LjubTani nam sporoča: »Predsedstvo pokrajinske upravo za Slove-ni»o je odredilo na podlagi navodil ministrstva za notranjo zadeve e svojim ollokom od dne 20. januarja 1922. št. G47, da se obratovanje »Doi»lsne?a urada pokrajinske uprave za Slovenijo« ustavi dne 31. januarja 1022.» Kakor znano, je |>ovodom proračunske razprave v ministrskem svetu bilo svoječasno sklenjeno, da se črtajo postavke za dopisni urad v budžetu no- ra zmcrc:» -f Zanimiva slika iz Zagreba. Iz Za- preba poročajo: To nalogu pokrajinske uprave je izvršila zarr-cbšl a policija točen in natančen popis tujih državljanov, ki stanujejo v Zagnbu. Rezultat toga popisa je naravnost uničevalen! V Zagrebu se namreč nalinia nič manj nesro 11.003 tujih državljanov, oJ katerih ima samo 2300 dovoljenje oJ državnh vlasti za začasno bivanje v Zagreba. Torej 8500 »Zagrebčanov« živi brez vsakega dovoljenja v hrvatski prestolici, in gotovo so onj tisti, kl ustvariajo ob vsaki priliki, ko gre za demonstracije proti državnemu in narodnemu edinstvu, ono »zagrebško iavno mnenje!« vlado jo sedaj, da l-rczpogojno izžene iz Zagreba te nadležne tujce, ki sede po najlepših zagrebških stanovanjih ! iiotem ho tudi stanovanjsko vjirašaiije v Zagrebu rešeno. — Morda bi taka perlustracija tudi v Ljubljani nc bila odveč! -f NaS konflikt z Belgijo. Radi beograjskega tramva'a preti prekid diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Belgijo. Se pred voino je neka br!-gijska družita sklenila z beograjsko občino pogodlio glede beograjskega tramvaja. Ta družba je ros uvedla električno cestno železnico, a ni se koncertna dvorana?) koncertni in opern: pevec Nemcc Hamis Duhan, dne 30. t m. istotam Nikola Zec, v Glasbenem zavocr. pa koncertira v ponedeljek pianistka Fina Schaplra z Beethovnom, Brahmsom, Schumannom, Regcrjem In Chopinom Stoletnica Ira Grse Martiča. Sara!®" sko mesto sc pripravlja, da dne 5. febrc-arja praznuje stoletnico rojstva slavneg:-bosenskega književnika in pesnika. Prirejale se bodo svečane akademije m zabave, katerih Izkupiček bo namenjen zbirki za pesnikov nagrobni spomenik. Slične proslave prirede tudi zagrebška prosvetas žalostno društva. Dolžnost Iržala pogodbe, zlasti ne glede [»večanja železniške mreže. Sedaj po osvo-, --------- ,, . , , . . , - ..... druži« hote članov in 420 članic, skupaj torei 1.407 Soliolslfi vestnih Občni zbor l/Jblianskcga Sokola. V nedeljo dne 22. t. m. se jc vrši! v telovac-nici Narodnega doma občni zbor ljubljanskega Sokola. Nad tri ure trajajoči občtrf zbor ie pokazal veliko delo in požrtvovalnost društvenega odbora, kakor tud! vseh posameznih odsekov v preteklem letu. Iz blagajuičarskega poročila br. Bib-ra je razvidno, da je bilo v pretečenen? letu izdatkov 222.717.85 kron. dohodkov pa 327.132.33 kron. Denarnega prometa jc bilo 1,900.752.12 kron. Stavbni društveni sklad je znašal koncem ieta 192'. 117.137.88 kron. Statistika izkazuje 1047 S-^m^volS^ustavS V pretckicm letu je izstopilo 72 članov m met, na povečanje mreže ni niti misli-! članic, na novo ,e Pa vstopila 470 «an^ la. nakar je beograjska občina preki- In članic. Društveno članstvo je z ozirom naši vladi energično noto. v kateri pol t tre tn jo iirekida diplomatskih o,lno5a-iev zahteva, da beogra.iska občina prekliče odpoved pogodite in ii-oč lieograjski tramvaj zojiet l»elgijsl;i drižbi. Zadeva pride, v razjtravo v eni prihodnjih sej našega ministrskega sveta. Po svefu ščaj, 3 ir. po! odstotka zdravniki, ostalo odpade na delavce in zasebnike. Jezdni odsek šteje 152 članov. — Pri volitvah je bil Izvoljen sledeči odbor: starosta br. dr. Murnik Viktor, podstarosta br. Kajzeli liogumil, načelnik br. Perko Nace, načel-nlca Nina Trdinova, odborniki: Ahčin Prane, Biber Joško, Burger Ivan. Pcscuti Bernard, Dev Julij, franke Lco. Pudes Lojze, Gnidovec Antc, dr. Kambič MIha, , Kovač Lojze, Miklič Matko, Poženel ; Bcrtl. Skala Pavel. Vcber Ivan. Šlachta — Francosko časopis!e in Polncar«. | Bogomi'. Tončka Cotmanova. Elza Ska-Interesantno jo zasledovati, kakšno , "arjeva. Za namestnike odbornikov so btll stališče zavzema pariško časopisje na-j Izvoljeni dr. Demšar Jernej, Krape-prani novi Poinoarčjevj vladi. Za Po-1 Fran. Mulaček Pepe, Ralz Josip st. in incarčja je t. zv. »grande presse« kot ( Vudler Arnošt »Matin«. »Journal«. »Intransigent«. i Nekoliko liolj rezervirano se držo «Pc-| tit Parisien«. »Petit Journal«. 7a Poin-j carčja so tudi «Figaro», »Gaidois«,: »Echo de Pariš«, »Action Francaise« • Smučarski tečaj v LJuV.Jani se vršf da-in listi »antanto democratique» kot i n«, v torek, popoldne ob 15. na Golovcu »Temps». »Journal des Debats« in I za vilo »VVestcr«. Spori is zsedovtne papeških vslitev Zgodovina papoštva je zgodovina strankarskih političnih bojev. To se najjasneje vidi tudi tuli pri izvolitvi vsakokratnega novega papeža. V prvih treh stoletjih po Kristusu so >i verniki svoje škofe volili, kakor povsod drugod, tako tudi v Rimu. 7.c koncem tretjega in šo bolj tekom četrtega stoletja pa so sj rimski cesarji znali pridobiti velik in končno odločilen vpliv ni papeško volite*. Ta politični vpli i. ki je služil i zvest ni in političnim ciljem rimskih cesarjev, j* preše' «a naslednike rimskih cesarjev. Ko je propadlo cesarstvo iztočnih Gotov v Italiji, že ni ljudstvo vernikov imelo nobene besede več pri volitvah papež.'. Papeža so skupno izbirali rimska duhovščina in rimski velikaši ter plememtalL eksarh is Ravene pa je vsakokratno izvolitev predložil cesarju v Carigradu v potrditev. Tekom devetega in desetega stoletja sc je vršila volitev docela pod vplivom rimskih plemiških trank. dokler sj ni končno nemški cesar Oton prilastil odločujoče pravice pri pape-škj volit vi. Sledile so razne borbo, dokler ni papež Aleksander III. v XII. stoletju na tretjem latcranskein koncilu dosegel, da jo prešla volitev papeža v oblast zbora kardinalov. Na lyon-skem koncilu leta 1274. pa je papež Gregor X. še dodal določbo, da se vrši volitev v konklavu. Tudi je določil število kardinalov na največ 70. (Danes je med kardinali 32 Itali'anov in 3! drugih.) Konklave se vrši po sedaj veljavnih moderniziranih določbah tako - le: Po papeški smrti se poda kardinal-camerlengo (to je star na«lov iz bivše papeške države In pomeni kardinala, ki je nekoč vodil posle finančnega ministra in najvišjega državnem sodnika) v Vatikan, da napiše listino, v kateri se konštatira papeževa smrt. Tudi prevzame camerlengo vse papeževe insignije. kakor prstan itd. Kar-dinalski kolegij izvoli nato tri kardinale raznih činov, ki poinagajo camer-lengu v izvrševanju najvišjo oblasti do izvolitve novega papeža. Tretji i'in po papeževi smrti, ko so papeža itoložili na svečan oder, sc zberejo kardinali v svojih desetih kongrogaci-iah in prično pripravljat! konklave. Deseti, najkasneje dvanajsti dan po smrti papeževi so kardinalskl zbor pola v konklave, ki ga navadno prirede v Vatikanu. Dokler konklave traja, so no smejo nahajati v njem druge osebe razen kardinalov. Pri okencu v dohodnih vratih pa daie od kardinalov izvoljeni odbor avlijence tujim poslancem in delegatom mesta Rima. (Poslednjih pa od leta 1870. dalje ni več.) Izvolitev sama, m izvrši sporazumno z vzklikom, toda ta slu-čai je v zadnjem času redek, ker se še vedno vrše |>olitični boji za papc-štvo. Ali pa se izvolitev izvrši s koin-fironiisom. ki Ta izdela komisija treli do selmih kardinalov po že določenem poslovniku. Ako tudi to ne uspe, se vrši volitev v tajnem glasovanju 7. zaprtimi listki. V tem slučaju mora izvoljenec dobiti dvotretjinsko večino. Ce se je volitev izvršila, ne da bj kateri kandidat dobil dvotretjinsko večino. se glasovnice na določeno uro ec-ž?o in dim. ki prihaja iz dimnika, naznanja čak;!: čemu prebivalstvu, da volitev še ni končana. Avstrija, Španija in Fr—cija so imele že od srednjeveških t. K)v pa do na'novejše dobo oravico tal.ozvane ekskluzive, to je vsaka teh držav je smela izključiti od izvolitve za papeža enega ali druze kardinala. Panež Benedikt pa je takoj po svoji izvolitvi to pravico odpravil. Tudi poprej je ta pravi v ca žo bib | sporna, toda pri zadnji volitvj se J-j Avstrija {»oslužlla in onemogočila iz-j volitev najresnejšemu kandidatu, kardinalu RampollL Tudi Francija st ;• pri zadnji pajicški volltvi posluž Li svoie »ekskluzive«. Posledica ji? bil končno izvolitev Benedikta. Ta izvr litev j^ p-išla dokaj nepričakovaco i; je izrazito kompromisna. Od Jeta 1522. naprej so bili papež: samo Italijani. Tudi Benedikt je bi! I»repričan Italijan, ki je ob londonskem paktu z veseljem sprejel ns znanje veliki uspeh Italije na jugoslovanski račun. Po voJitvi »e izvrSe razni stari obrodi. na primer prisega pokornosti kardinalov novemu papežu, izročitev »ribiškega prstana« itd. Nato sporoči kardinal - diakon s Petrove cerkve prebivalstvu, da ie nov- papož izpiljen, z bi&euaaii »Habemus pauam* Domače vesff * Imenovanja v naši vojski. Imenovani so: Za pomočnika ministra vojne general Svetomir M a t i č, dosedaj inšpektor artiijerlje; za Inšpektorja artiljerije general Miloš Mihajlo-vič. dosedaj načelnik artiljorijskcga tehničnega oddelka v vojnem ministrstvu: za I pomočnika načelnika glavnega gcneralštaba generaiStalmi polkovnik Milan M i 1 o v a n o v i č; za II. pomočnika gencralštabni polkovnik Danilo K a I a f a t o v i č. dosodaj vojni atašft v Parizu; za načelnika sa-obračajnega »lelenja v glavnem geno-rlštabu generalštabni polkovnik Milan K e d i 6, dosedaj načelnik grncralšta-la IV. armijskc oblasti v Zagrebu, in za upravnika stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr Riknrd J n g. • Ljubljanski župan dr. Perič je v občinskih zadevah odpotoval v Beograd, vsled česar ta teden odpade sprejemanje strank. # Državne blagajne morajo sprejemati petdiuarske bankovce. Finančna delegacija v Ljubljani Izjavlja, da doslej ie ni prejela od ministrstva v Beogradu kake naredhe. po kateri državne blagajne ne l>i smele več sprejemati petdinarskib bankovcev. Finančna (deželna) l>lnga;na in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdinarske bankovce. dokler ne dobijo od finančne delegacijo kakega drugega navodila. • Nov demokratski list. V Subotici je začelo te dni izhajati glasilo demokratskih zemljorarlnikov v Vojvodnv »Sloga*. List izhaja vsako soboto. Urednik mu je dr. Gančevič, tajnik demokratske organizacije za Subotico in okolico. * Umri je dne 21. januarja letos v št. Jurju ob Pesnici, višji poštni kontrolor v p g. Josip Trtenšek v starosti 72 let. * Pristojbenlk za taksno, sodno ln po. 3tro tariro. Ta nuno potrebna knjiga je izšla ravnokar v založbi Gospolarske pisarne (dr. Ivan Čeme) v Ljubljani. Kni'-ga obsega v prav priročnem formatu 200 strani in navaja v praktičnem pregledu vse danes nevePavne pristojbine v oh-č-avanjn z državnimi urad", zlasti s sod-nijo in političnimi oblastvi, poštne pristojbine itd. »Pristojben k* bo dobrodošel najširšim krogom, zlasti pa trgovcem. obrtnikom, občinskim uradom in sploh vsem pisarnam. * Novi predpisi o odpiranju lekarn. Ministrstvo za earodno zdravje je odredilo, da se v sestavpenjn tal>elaričnega pregleda kandidatov za nove lekarniške koncesije stavijo oni lekarnarji, ki so že imeli svoje lekarne, pa so jih izkakršnihkoli razlogov prodali, na zadnje mesto in to ra dobo desetih let od dne. ko so prodali svojo lekarno. Vsak magister pharmaciae. kj mu je bila dodeljena lekarniška koncesij pa iste ne sprejme, oziroma ne začne tzvrSevat!, ako ni oviran vsled dolgotrajne bolezni, pride tudi na zadnje mesto v kandidatni list in to za dobo treh let, od dne, ko je dobil, oziroma vrnil koncesijo. • K železniški zvezi Prekmurja se nam z ozirom na naš članek od dne 19. januarja od dobro podučene strani poroča, da ide;a železnice Murska Sobota-Dolnja Lendava ni izšla tz gospodarskih interesov, ampak ie vznikla iz državnih politično-strateeičnih motivov. Železnica ne ho tvorila nikake konkurence za progo Murska Sobota-Ljutomer-Orraož, ker je ta zamišljena kot prvovrstna proga, ona pa le kot takozv.ina vojna železnica. Z.ito graditev proge Murska Sobota-Dolnia I^ndava re bo v nobenem ožini ovirala ali zavlačevali glavne zveze iz Sobote preko Ljutomera na Ormož. • Odobritev šolske knjige. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo šolsko knjigo »Menično pravo* s posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važne:Sa menična prava večjih držav, spisal Anton Kuder. • Zelezntčarji! Prejeli smo: Vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij v Beogradu je dobilo dne 21. januarja od g. ministra snobrač.va naslednje pojasnilo o stanju stavljenih zahtev: 1.) železničarji, ki jim po zakonu pri t i če služhena obleka, a je v letih 1920. 1921 niso prejeli, dobijo zato odškodnino, kate re višina še ni določena. 2.) Ministrstvo saobrača;a bo gradilo hiše. da prileki po možnosti vsi železničarji, kj stanujejo v vagonih, v najkra;šem času v stanovanja. Vse ostale zahteve so nerešene. Da se razmotriva o nadaljnjih korakih koalicije, je vrhovno vodstvo sklenilo, da se vrši v nedeljo dne 29. januarja v Zagrebu javna anketa, knfere se bodo ndelež'!i zastopniki koaliranih železničarjev vse države. — Koalicijski odbor. * Tatianin dan v Ljubljani. Ruski akademiki PubPanske univerze pod pokrovi telistvom »Kola jugoslovanskih sester* prirele v sredo dne 25. Januarja Tatja-fjin dan. in sicer popoldne od Štirih naprej koncerte v kavarnah »Union*. »Zve sda*. »Slon* in »Evropa*, zvečer pa koncert in zabavo v vseh prostorih »Narodnega doma*. Spore! je razviden iz lepakov. Pevske in glasbene točke izvaja društvo »Psajan*. ?o!o-točke in nlese pa 2g. Thierrreva. Kovač. Levar. Thalerje-va. žterkova. Strešn-ev. Poljakova. Niki-t.ina. V varieteiu sodelujejo gg. Abramo-va. Juvanova. Danilo. Rogoz in Trbnho-vič. Dravska divizijska godba; po sporedu ples. • Delavska zbornica v LJubljani. Delavska zbornica ia Slovenijo razglaša, da fe začela poslovati. Interesenti se naiproSajo, da pošiljajo vse vloge na naslov »Delavska' ibomiea za Slovenijo v Ljubljani*. Izključeno pa je vsako osebno občevanje s strankami, dokler ne dobi zbornica svojih uradnih prostorov. • Vžigalične škatljlce povzročajo koino bolezen. Zadnje tri mesece se pojavlja v Ljubljani in tudi drugod pri moških kadilcih nova kožna bolezen, ki trdovratno kljubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razSiri tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Zdravnik dr. Virant je s ponovnimi poizkusi dognal, da so vzrok tej bolezni škatlic« od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko strupeno snov (fosforseskvisulfid). Po dosedanjih poizkusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvornice za vžigalice v Os.eku. Bolezen se najpreje pojavi na takih mestih telesa, kjer jc škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku. Enake pojave so opazovali h koncu vojne in po vojni tudi drugod. Ko pa je bila uporaba škodljivo snovi uradno prepovedana, so tudi pojav) bolezni izginili. Tudi naša vlada bo storila dobro, ako bo nemudoma osješki tovarni vžigalic prepovedala primešavanje navedenega strupa. • Najlepše knjige v Ljubljani, slovenske. srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške, izposoja: šentjakobska nanredna knjižnica, Vožarski pot koncem Flor janske ulice, električno postajališče, vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer. Na razpolago novi popolni imenik:. Kupujejo se knjige po na *v šji ceni. • Sokol v Dobu nam poroča: O priliki godovanja g. Antona Videmška v Dobn «ta darovala za Sokola v Dobu g. Josip Birk, g. Ivan Matičič. vsak po 100 Din. V isti namen je nabral med veselimi gosti g. Anton Sameia 50 Din 73 p. Iskrena hvala — Sokol v Dobu. • «GnspodinjsU| koledar*, Kakor smo že poročali, je »Jugoslovanska Matica* za leto 1922 izdala »Gospodinjski koledar, ki je v resnici dobrodošel našim gospodinjam. Vse, kar rabi gospodinja-, je obseženo v tem koledarju. Če potrebujete nasvetov o zdravstvu, al! če ste v dvomu glede gospodinjiva, vam Ai vselej »Gospodinjski koledar* točen odgovor. Tro-škovnik in pa razne drage tabele pa vam dajo priliko, da z lahkoto uredite svoje mesečne izdatke. »Oospodinjski koledar* velja za člane le 20 K, za nečlane pa 30 K. Naroča se pri »Jugoslovanski Matici*, Pred škofijo št. 21 v Ljubljani. • Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu zboru, ki se bo vrši! v torek dne 31. januarja, ob 15. uri v posvetovalnici, oziroma risalnici I. drž. gimn. s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora. 2.) Referat o načrtu zakona za srednje šole. 3.) Samostojni predlogi. 4.) Slučajnosti. Olbor. • Mladinsko izobraževalno društvo «Bratstvo» v Ljubljani, priredi na praznik sv. Save, dne 27. januarja »Sveto-savsko proslavo* v Narodnem domu. Na sporedu *e med dr.: Svctosavska himna (poje »Ljubljanski Zvon*), pogled na kulturno zgodovino pravoslavnega dela našega naroda (predava vseuč. prof g. dr. Sto!ičevič). srbske junaške popevke (po je in svira srbski enslar), Knah!: Slovan (poje »Ljubljanski Zvon*), točke tamburaš-kega zbora in enodejanka »šolski nad zornik*. — Po sporedu prosta zabava pri kateri svira godba Dravske divizijske oblasti. — Polovica čistega dobička je namenjena bedni ruski deci. • Zveza organizacij maglstratnih na-stavljeocev v Ljubljani nas opozarja, da notici v nedeljski številki »Jutra*, k| se tičejo magistratnesra uradništva nista točni. Pri imenovanjih uradnikov se je po stopilo na isti način, kakor vedno ter se ni zgodila nobenemu uradniku krivica Ako so nastale pri zadnjem imenovanju majhna nesporazum! :enja. zaradi uvrstitve glede službenih let. se bo to v kratkem uredilo. Kar se pa tiče stavbne zadruge, sta finančni in stavbni odsek predlog ma ristratnih nastavijencev r principu odobrila. • Šolska svctosavska slava. Ljubljan ska pravoslavna crkvena opština prired 'nje Skolsku svetosavsku slavu na dan sv. Save fpetak, 27. januara) u dvorani »Kazina* na Kongresnem trgu. Početak :e u 10 časova. Gosti dobro došli! • Gremij trgovcev v Celju je imel v nedeljo občni zbor, ki pomeni zaključitev triletne poslovne dobe gremi.ia pod prvim slovenskim vodstvom. Gremij imn zaznamovati znatne konkretne uspehe. U-redilo se je tudi finančno stan*, ki izkazuje nad 44.000 rezerve kljub temu, da '■e bilo v zadnjih treh letih izdano za rar-ne dobrodelne namene nad 60 000 kron. Prejšnji nemški odbor je podpiral 20.000 kron vojnega posojila avstrijskega Pomočniški zbor je po svojih delegatih zah teval sklenitev formalne kolektivne pogodbe. To se sicer ni zgodilo, vendar pa so se za plačevanje nastavijencev določili tarifi. Pri volitvah so bili za poslovno do-bo 3 let soglasno izvoljeni: Rudolf Str mccki. načelnik, Ivan Ravnikar I. namestnik. Franc Leskovšek II. namestnik in za odbornike: Fr. Strupi. Fr. Luka*, Al. Drofenik. Jernej Plahuta. Kari Loibner in Fr. Vrtovec. Končno je bila sprejeta resolucija, naj pri bodoči razdelitvi države ostane celjsko okrožje kot gospodarska enota nedeljena. • Hrib se Je utrgal. Pri Sapjanu ob reški železniški progi se je dogodil v sredo zve&r zanimiv slučai Nedaleč od oo- i staje ee Je utrgal kos Hriba is »e vsul na f železniško progo, koder je ravno vozil j prazen tovorni vlak. Sreča je hotela, da >. je bila lokomotiva že Izven soteske in se i je tako osobje vlaka rešilo vsake nezgo- 1 de. Vozovi pa so bili več ali manj razbiti. Iz St Petra in Reke so se pripeljali oddelki delavcev ht se lotili takoj čiščenja proge. Ves železniški in po itn! promet trpi občutno zamudo. • Nezgode. Dninar Anton Ožbolt iz Prezida je stopil doma na zarjavel žebclj. Nastopilo je takoj močno zastrupi jen je, da je moral v bolnico. — 1 Kletna posest-nikova hčerka, Marija Boc, iz Bičjega pri Croeupljem, je po nesreči sunila s pletilj-ko svojega brata Jerneja t levo oko in mu je težko poškodovala — Marija S?u-lar. kajžarjeva hčerka iz Spod. Bernika je šla doma v jamo po repo. Pri tem je padla in si zlomila levo nogo. — V tovarni »Vulkan* v Kranju se je 1 Dietni vajenec Strnad Albert zbodel pri delu v palec leve roke. Vsled nastalega zastrupljen,ia je mora! v bolnico. • Celjska policijska kronika. Dne 20. anuarja sta bila aretirana Vinko Lam-pret, brezposelni potepuh iz Laporja, ki je v pekami Fr. Kača. ko se je prodajalka ra trenutek odstranila, ukralel tisoč kron, in pa Martin Dobovišek. kateremu jih .ie izročil. Pri n:em so našli še 879 K. — V soboto ponoči ste bili aretirani zaradi sumljivega vedenja brezposelna natakarica Mar.Muhič iz Maribora in Hed-viga Langer, kontoristinja iz Maribora, •zaradi razgrajanja in nasilnega upiran!a stražniku pa v Gaberju delavec tvornice IVcstcn, Josip Sket. — Včeraj je mesar Ivan Knez ustavi! dva konja, ki sta se odtrgala od sani in jih spravd v hlev ho-tela Skobeme. Pozneje so našli Se sani. o vozniku in lastniku pa ni duha ne sluha. • Odmetnlk dr. Markovič se je 'zračil oblasti. Ministrstvo notranjih de! v nrejelo is Črne gore brzojavno poročilo. da se je znanj odmotnik dr. Vukn-šin Markovič na milost in nemilost izročil oblasti. Za dr. Markovičcm j'-bila izdana tiralica ter je bil progla Šen za hajduka. Nekolikokrat je sku šal v Čr.ii gori povzročiti vstajo in komunistično revolucijo. V to svrho s< je bi! vrnil iz Rusije. Ker se mu namera ni posrečila, se je umaknil v čk uogonske gore ter se bnvil s ha; luko-vanjem. Dobival je podt>oro iz Italije Ker se je njegova vstaška četa. ki j štela prvotno 250 tnož. v zadnjen' času skrčila na 15 pripadnikov, je uvi del Markovič brezplodnost svojegr početja ter se je sam izročil oblasti. • Roparski umor v Pakracu. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je v noči od 17 :ia 18. januarja nek opekarski delavec Ivan Višnja ver, baje rodom iz Štajerske, imoril in oropal zakonsko dvojico Golu bič v F.lipovcu pri Lipiku, potem pa pobegnil, kakor se domneva, proti italijan •ski meji. Doslej roparju Se niso prišli na »led. Gospodarstvo ZA RAZVOJ NAŠEGA SADJARSTVA. Minulo jesen je priredil oddelek za kmetijstvo tukajšnje pokrajinske uprave po svojih strokovnih organih več sadnih ogledov po Sloveniji z namenom, da prouči. katere pomološke in domače sadne vrste so kljub skrajno slabi sadni letini vendarle povoJjno obrodilo. Sadni ogledi so se vršili v Šmarjeti, v Zabnici. v Pišecah, v Globokem, pri Sv. — Pregled tranzitnih pojtnih pcsTJ:,. Po odloku Generalne direkcije rarfe sk-.. jo obmejne carinarnice tranzita'? poskr . pošiljke odpirati in pregledati samo. . opravičeno sumijo, da je v poštnih v::-bojih in zavitkih blago, ki ie prepovedi, no za tranzit čez našo državo, ali ps -je tranzit mora posebej dovoliti od kompe-tentnih oblasti. Tako Mac« jes orožje, municija, smodnik in vsi ostali eksplozi- {.aniiiuL. * i isecail. v uiuuum^iu, un ^v. . - ■ Petru na Medvedjem selu, v Ptuju.% Ma- fll*?*?? riboru in v Guštanju. Vobče so bile razmere za prirejanje takih ogledov precej neugodne. Ponekod je bila preslaba sadna letina in zaradi tega malo zanimanja, sadje je zorelo mesec dni preje nego običajno in so se vršili ogledi deloma prepozno. Splošno slabo razpoloženje kmet-skega prebivalstva zaradi nenavadne suše je tudi slabo vplivalo na udeležbo pri takih prireditvah Kljub raznim oviram sc je vendar do- blago v poštnih zavitkih in zabojih tran zitira našo državo brez vsakega carinskega pregleda — Balsse na praškem trga s poljskimi pridelki. Dviganje češkoslovaške krone je povzročilo na praškem trgu sledeče gibanje cen (za 100 kg v Kč s vtovom«-postaje): 10. jan. pšenica 320. 330. 340 rž 820. 330. 270—290 250—270 400—600 17. jan. 295—300. 8!0, 320 270. 290 80O—28O 210—2-V> 400-575 gnalo, da so nekatere znane in že uve- : ,e'mon dene pomološko vrsto kljub neugodni po- oves mladi in katastrofalni suši vsaj delema obrodile (kanadska, mašanegar. bobovec, • Pr°duecnti so mnogo volnejši in ponu-šampanjbka rcnota i. dr.). Proučile so se i ^i0 v vcllklh množinah, ker se tudi nekatere domače vrste, ki so vred- lnozemako konkurence, ne, da se razmnožujejo in širijo po do- i ~ Češkoslovaški sladkorni trg. Iz Pre. tičnih sadnih pokrajinah (trlika. vijvanj-ka L dr.). Da se bo dosegel v tem ozira še boljši uspeh, se bodo v prihodnje prirejale po večjih središčih posameznih sad- ;re poroča,jo: V zadnjih tednih se je izvažalo zelo malo sladkorja. Vsled visokega, stanja češkoslovaške krone je povpraševanje po češkoslovaškem sladkorju pone- 'arskih pokrajin male lokalne sadne raz- halo. Sele v zadn'em času je povpraševa-stave, na katerih se bodo točno določili nje iz Anglije, ki je najvažmriša uvozai-sadni izbori za dotične pokrajine. Prire- ca češkega sladkorja, zopet oživela, liti bo treba tudi specielne razstave za — češkoslovaški finančni m!nitter No-■Sešnje. moštnice, orehe in breskve. vak o naraščanju Kč v Inozemstvu. It Prage javlja h>: Tekom debate v prors-čunskem odboru je zavrnil finančni minister Novak trditev, da je bila češkoslovaška krona dvism.iena z umetnimi ered-stvj in je izjavil, da se umetna sredstva ne uporabljajo in da se niso mogla upc-rabpati, ker bi umetno dviganje zahtevale izdatne finančne žrtve. Ce b! bančni urad kupoval krone, bi mora! prodati tuje va lute. tako da bi bila njegova zalog: kmalu pri kraju. Naraščanje češke krone da je sledilo iz resnejših vzrokov. Iz če škoslovaške aktivne bilance, iz spremenjenega naziranja inozemstva o češki vstati po zadnji mobilizacij. FRANCOSKA- ZUNANJA TRGOVINA. Iz Pariza poročajo: Po podatkih carinske uprave izkazuje francoska zunanja trgovina od dne 1. januarja do dne 30. novembra 1921. leta v milijonih frankov: Uvoza: 1021 1920 Zvila 5451.2 10.965.9 ndustr. sirovine 10.511.9 22.738.6 rotovi fabrikati 4401.1 11.751.4 Skupaj 20.394.2 45.453.9 Izvoza: 1921 1920 živila 1672.7 2323.1 industr. sirov ne 6009.1 5589.7 jotovi fabrikati 11.615.8 15.659.6 '»Sini paketi 1073.1 1052-3 VLAK POVOZIL SPEČEGA DELAVCA. V nedeljo zvečer se le zgodila v Kranju v razmeroma kratkem času sedaj že tretja smrtna železniška nesreča. Ob 19.12 je pri uvozu na progi mcil uvoznim signalom In postajo Kranj povozil vlak št. 4137, ki le prihaja! iz Tržiča, nekega na tiru ležečega človeka in mu odtrgal obe nogi. Ponesrečenec je bi okoli 30 let stari samski kurilniškl dela vec Matel Cof Iz Tržiča. Težko ranjenega so prenesli takoj na postajo v Kranj rvih 7 mesecev akt vna. Vendar je nje-10 razmerje napram leto 1920 mnogo ;godnejSe. Borza Ztgreb, devize: Berlin 151 — 151, Bukarešta 225. Milan 1300 — 1822, London 1280 — 1290, Nevvvork ček 800 — 303, Pariz 2160 — 2180. Praga 540 — 55-1 Dunaj 8.20 — 3.30 Budimpešta 44.50 — 45. Švica 6000 — 6050, valute: dolar55 293 — 302, rubl t 22 — 25. češke k-ov:» 559, 20 K v zlatu 1020, nnpoleoni 1025, — 1050. marke 153 — 155." le ji 2«? — 220. turške zlate lire 1100 — 1125. Banka za Primorje 730 — 7*0. Trg. obrtna banka 300 — 330. Hrv. eskomptna banka 780 —■ T9G Brodska banka 395. — b seje načelnikov Obrtnih zadrug. V prostorih Zveze obrtnih zadrug so se /ršila včeraj posvetovania načelnikov po- -Jadranska banka 1030 — I0BO ameznih obrtnih zadrug, katerim je pred- j Jugoslovenska banka 498 - 510 edoval predsednik zveze Engelbert Fran- : ^ ub. kreditna banka 915 — 930 hctti. V imenu Trgovske in obrtne zbor-lice je bil prisoten konceptni pristav dr. Ivan Plesa Ptazpiavljalo se je o davku ia vojne dobičke, o prometnem davku in > eenilnih komisijah. Obširna debata »e 'e tudi vršila o vprašanju uvedl>e devet-irnega delavnika. Slednjič se je skleni-o, da se dne 5. februarja skliče v Mest-icm domu velik javen shod samostojnih brtnikov s sledečim programom: 1.) ugo-or proti odmeri osebne dohodnine, dav-a na vojne dobičke in poslovni promet. '.) Izvrševanje različnih obrti v držav-;ih delavnicah. 8.) RaznoterostL =■= Tedensko poročilo z žitnega trga. Iz '.agreba poročajo: Pretekli teden je kon-:im živahno nakupoval moko, koruzo in očmen. Ker ponudbe niso bile velike, so •ene narastle. Pšenica 6e je tržila 1520 lo 1510 K. koruza 1120 — 1150 K. oves »70 — 1000 K franko postaja vtovoritve. ,'ovpraševanje je zlasti živahno za. oves, ia se sedaj zahteva za bosanski oves že 1020 do 1030 K. Mlini so cene moki zvi-'ali. Osiješki mlini notirajo 22 K za št. 0. M K za št. 2. a 19 K za prvovrstno kruš-io moko. Teh cen danes konzum še ne ilača, ker je še nekaj blaga v rokah tr-•ovcev, ki svoje zaključke v moki šolaj ikvidirajo. Otrobi so dosegli 800 K pariteta Zagreb. Tovorni promet je vzpostavljen. — Bnnatskl vinski trg. Tz Vršca poro lajo: Cene: bela vina v kleti pri produ-•entu 37.50 Din po hekto-procentu do 10 »dst. alkohola, za močnejša pa se zahteva '0 do 42 Din po hekto-procenta. Kadar-';a (10.8—12.5 odst.) stane 40 — 42 Din to hekto-procentu. otelo (črno) 45 Din to hektoprocentn. Stara vina so za 30 do '0 odst. dražja. Prometni zastoj .je povzročil stagnacijo v vinski trgovini «= Prest Izvoz celih In zmletih koruznih itoržev (Stokov). V zmiflu odloka mini strstva za kmetijstvo sc koruzni storži prazni) ne smatrajo za živinsko krmo v •mislu pripombe k št. 2 in 8 izvozne carinske tarife ter se potemtakem lahko prosto in brez carine izvozijo iz države. ■> Izdajanje uverenj za Izvoz valut od strani odbora Narodne banke SHS in n'e oih filijalk. Ljubljanska carinarnica je dobila od generalne direkcije carine flede 8o brzojavko: »Z odlokom finančnegn ministra i dne 9. januarja je odobreno odborom Narodne banke PH-' in nienih filijalk tudi nadaljnjo Izdajanje odobreni in uverenj o izvozu valut, toda samo !n-vMualno is za vsaki tluča! posebej*. S!aven«ka banka 480 — 490 Praštediona 5500. Refka puČka banka 470 — 480 Slov. eskomptna banka 660. Srpska banka 720 — 723. Goranin 675. Gutman 1650 — 1690. Narodna šumska industrija 575 — 585 Našička industrija drva 450 — 470 Slavonija 690 — 700. Dubr. paroplovna družba 4S00. Trbov. premogok. družba 980 — 1075. Beograd, valute: dolarji 78. marke 37. leji 53.50, levi 47. nnpolconi 240. devize: Loti Ion 319. Pariz 610. 2er.ev.t 1450. Praga 123.75. Dunaj 0.88. Budimpešta 11, Berlin 37.50. Milan 328. Praga, devize: Berlin 27.10 — 27.V. Curih 1078 - 1082. Milan 237 - 239. Pariz 444 — 416. l/onlon 230 — 232. New-vork 54 — 55. Beograd 71.50 — 72.50, Šofiia 35.10 - 85.90. Dunaj 0.42 - 0.62, Varšava 1-22. — 1.82, valute: marke 27.10 — 27.30. Švicarski franki 1073 — 1077, lire 234 — 236, francoski franki IU _ 443. funti 229 — 231, dolarji 58.75 — 54.75. dinarji 68.50 — 69.50. leji 83.K' — 31.65. avstrijske krone 0.42 — 0,62, poljske marke 1.02 — 1-62. madžarske krone 7.45 — 8.05. Curih, devize: Berlin 2.57. Nevvvork 5.15. London 21.07, Pariz 41.50. Milan 22.40. Praga 9.40. Bu limpešta 0.75, Za-ireh 1.75. Varšava 0.15. Dunaj 0.15, av-strijske žigosane krone 0-08. Dunaj, devize: Zagreb 83.18 — 33.3K leograd 132.70 — 13290, Berlin 150.95 — '.103. Budimpešta 14.78 - 14.81, London '37.90 - 438.10. Milan 439.90 — 44010. NTewvork 10U98 — 102.02, Pariz 831.80 _ 835.20. Praga 194.97 — 195.08. Sofra 05.70 — 65.80. Varšava 2SK — 8.01. Cu-•ih 2029.75 — 2030.25. valute: dolarji '19.9S -- 100.02. levi 60.95 — 61.05. marke 50.97 — 51.03. funt! 431.90 - 432.10, 'rancoski franki 821.80 - 825.20. lire 133.90 - 434.10. dinarji 131.70 - 131.90; »oljske marke 2.97 - 2.99. leji 72.95 -73.05, švicarski franki 1999.75 - 2000.25, Viške krone 191.97 - 196.03. madžarske ' rone 14.78 — 14.81. Berlin, devize: Rim 884.10 — 885.9*. Lor.'!on 801.60 — 863.40, Newyork 2pač ne 'krščanskim eKakšna pa (Le Flibustier des Mers.) ša'eosnod ^e"Ču7st «Ta-le tukaj«,! je bi! najbolj očrnjen in proti njem« ! se prav nič ne skrivajo... i pa ... O. brate Ludvik, samo tebe še sa gospoa uc ^ . . v-.------' TomažJe bil ves iz sebe te nekega 'imam. tebe edinega, ... ti mi ostem, dne se ni moge! več zdrževatL Lud-1 osiani za vedno!...* vik Čhi£no!č je bil nekega dne po-! Sc istega večera se ie Tomaž silno vsem presenečen, ko so ga motili v j razljutil. Z Juano je namreč odšel na njegovi popoldanski pobožnostl in ga j kopno in se potikal z njo od bezaice prišli klicat, naj pride Tomažu na I do bezrdce, da najde v družbi starih razgovor o tej zadevi i prijateljev. V družbi ie bil tudi Benc- «Sveta Devica,» je Tomaž jezno oričel ta razgovor. «Sveta Devica z Velikih vrat! Kai je res tem liodcm vse dovoljeno, meni pa nič? Ali nismo CLAUDE rARSfcSE' Morski ropar ' odgovori Grognicr in razvije kos fcte- j so bile pritožbe najhujše. Iga ki ga jc dosiei nosil zloženega v' «Kai?» vzklikne. --Tako hraber m v&raj&je nadaljevanje je bilo : drznega Grogni- j junaški vitez je postal navaden ropar Vded Ml^be tokanke napake ne- _ . Kaiti zastava je bila; in nepridiprav? Ce je to res in če t jf kazala na vsakem ogin ne sledi temu grehu takojšnjat poke. S Stavka, tO je od °9 poglavja | belo mrtvaško glavo. | ra potem ru v tem slučaja nobene oa O, i Tako so se razvijale po sili tajne; milosti več! Naša nekdanja hvalež- goman. pa zelo uljudne vezi med Flibustejci 1 nosi in naklonjenost ne sme ščititi in kraljevimi komisarji, istimi komi-; nevarnega roparja, marveč nasproi-9 sarji, ki so imeli od svojega gospo-j no, izpremeniti se mora v pravično Tako je pričela pod okriljem Jcra- darja in kralja nalogo, da najstrožje j jezo in kazen!. . . . . „ Pevskih topov in pred očmi kraljev- zatro Fiibustejce. Toda kakor ie tudi! V instrukciji «za gospo ae komisar-; vsi enaki pustolovci ****** skih komisarjev organizacije tiste ir.^^in. ris sta oba komisarja in i ie Njegovega Veličanstva, namenjene srečo, oni prav tako kakor jazUra- slavne ekspedicije, ki je postala najvažnejše podjetje Flibustejcev, kakor nam sporoča zgodovina. Niti gospoda Saint Laurent ali Bcgon niti gospod de Cussi-Tarin nista te ekspedicije najmanj ovirala. General Grog-nier je zade! pravo. Južno morje nikakor ne spada več pod jurisdikcijo komisarjev francoskega kralja. 2e samo s tem odhaja korzarsko bro-dovje izven francoskega območje, tembolj, ker se podaja na pot brez vsakršnega korzarskega pisma. Kralju Francije jc bilo dovolj, da se bro-dovje obnaša med vožnjo po franco <0?, orafe Ludvik,* zal&tJ prav na kakor da se sramuje, «oh, ko tako ljubim!... Ljubim jo! .. Ona izgledalo, da sta oba komisarja in i ie Njegovega Veličanstva, namenjene namestnik .popustila od svoje prvotne j v Zapadno Indijo«-, se je zato ob robu strogostv sta Saint Laurent in Begoninašla od lastne roke že omenjenega vendar vtrajala pri svojih prvotnih i državnega tajnika opazka, kjer je iz-načrtih in nikakor nista popustila od j rečno zaznamovano ime Tomaža prvotne namere, da izpremenita kor- j Jagnjcta. Zato sta sc oba komisarja zarje v miroljubne poljcdelcc in kolo- i tako začudila, ko je njihov čoln pri-niste. Njuna potrpežljivost in priza-' hajal na Tortugo in sta našla tako nesljivosi je veljala edino le onim pu- • slavno 'Lepo podlasico*, Tomaževo siolovcem, ki so se uklonili kraljevi | ladjo, zasidrano, da se nista mogla volji in obljubili, da bodo Antile čim- j vzdržati in sta si jo pokazala drug preje zapustili aH pa se podali takoi drugemu & prstom. Tomaž, ki je iz daleč proč, da ne bo od tam nobena - pritožba več dospeia na kraljeva ušesa. Drugi pustolovci, ki se niso čan Loredan. Pri tej priliki je pa iudi zapazil, da mu slede neke dvomljive postave, najbrže vohuni, ki mu slede iz ene beznice v drugo, najbrže da prisluškujejo, če bo govori! kai o svojih načrtih- Tomaž ves be^cn pote Ludvik, kakšno je tvoje mnenje? tegne svoj meč in skoči tfled to so-Ali more biti kralj tako krivičen, da drgo, ki se razleti, kakor jata vran, trpi takšno neenakost?« 'kadar se med nje pokaže orel. Laurentov in Begonov. Vse to pa Potpjn zmiimc z rameni in se vrne zato, ker še niso odrinili na rop, od- kar je francoska kraljevska eskaor2 v luki (Dalje prihodnjič." Vremensko poročila Ljchljsac. 306 m ead morjesa. saj sta vladi v Londonu in v Versail- j je zna! bogato nagraditi, drugod pa lesa dovolj pogosto in dovolj jasno' tndi enako obilno kaznovati, če sc je izjavili, da takšnih slabih državljanov i naše! zločinec, ki ie kazen zaslužil. ne priznata in da odklanjata vsako j Ko niso španske pritožbe ponehale, odgovornost za njihove čine. Razven j ampak se Je vedno huje in glasneje tega je general Grognier zagotovi! j množile, in ko ie toiiko ošlccdovan-irojici, namestniku in komisarjema,! cev vpiio po pomoč v Versaillesu, je da bo takoj, čim prevozi Magalhaen- j kralj, ki je pravkar lista! po kupu sov zaliv, opustil francosko držav-i listin o tej zadevi, da diktira pleme' !na novi položaj. In rdovratno se je!v Panamo ali Limo? In zakaj nisi Ijanstvo in razvil namesto burbonske novo zastavo, zaradi katere se naj' bolj katoliško špansko Veličanstvo nitenrn gospodu de Colbertu svoje celo branil, da bi ga bil razumel. Kako je že to? Gospodje de Cussi, Saint-Laurint in Begon so najprej tako grozeče grmeli proti vsci Flibu-stiji in vsem njenim članom, sedaj so pa naenkrat tako krotki in prizanesljivi in tako čudovito podpirajo to najnovejše in največje flibustejsko podjetje in mu dajejo potuho? ...Saj ukaze, odprl svežen aktov ravno na j tako je in nič drugače! Vsak dan pri- podpisa! pogodbe s tem Grognicrom, ki ti je ponujal tolikšen delež?* Zopet pogleda Tomaž v tla. Napram Ludviku sicer ni ime! mnogo prikrivali, vendar bi si bil raje jezik odgriznil, ko da ga nalaže: «Ona ni hotela*, zamrmra. Sedaj Gučnole ne vprašuje ničesar Srednja »čer.jSojt temperatura -3-1 Dau r II O -s m S j I a S | '=i i t ° i lil-' |:1 i i 1 Vetrovi Nebo " i -i 23. jas. ■1' 7. 14. 21. ?4? 8| -2-S1 41 3 2 8j 7U 3i-4 ll ■er. Tzh. n •H ofel. Ti * mesiu', kjer je naše! znano junakovo j hajajo celi roji čolnov in splavov m ga stisne k sebi: več. — Tomaž pa se mu vrže na prsa in Kalna -2 8. VreiBeosisa napore-. reč. jj*ce 3er. »ret -Solne« vrnsj« ob 7 So. iisoajt Gb 1fi"5C. •tnal* «0 SO bstedi 01». S-—. «s«Mh 8 bss*« » »■. — Tr;o»»lrt «od!»»»«I*. «»• trtmlirnm 20 &M«|I 5 Oln., »««kth ojdalinJI« 5 b»se« S Ota. - !»>jča M «»»'•!■ 'Llhtt tudi » —- BMmktn.1 N» *r»a»«ni« •» odsovori« i«, It« i* iprtšMio a».!oia«« znsm»« n »igenor. «=■»> Prodajalko, •iobm izurjeno, vesoo popolno ■~govize - mešanim blagom, :n salfiokontista i prakso, sprejme tvrll-a Norb ?»nier & "sin, t'v. Peter v Sa-'-inski dolini. 142 Užeaeo, sfepafc, ^drav, od poštenih iiarčer, se sprejme pri tvrdki ??orb. Zanier & sin, Sv. Pavel •pri Prebolda. lla Obči državljanski zakon, tiskan i. 1811. (sntikriteta , st> po agoeni ceni prodž. Ns-slor pove An. zavnd I>rago Beseljak in drng, Liubljana Scdca ulica 5 173 'JrTtj.* i dM~ Višji uradnik ai žali zganja z gospoaši no ali tnia.i.o vdovo (Slov6niso) Jki svojo biso, posestvo sii v gotovini na1-raaaj pvtstotisoč iiron. Sam reene ponudbe na npravaištv0 »Jutiai pod »t. lgy. IS-i Proda m 131 i *> E. V ..bensininot-or, straža i s ro1, žaga ln nuiver- islci stre-j (žaga tračnica, itd.), vse za motorni Nsslovv upravi cJotra». 10.000 S 181 dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje takoj ali pozneje. Ponndiie na npravo «Jntrs» pod »Zdravo stanorsnje*. Tehnik m sprejme v popolno inStrak-eijo realca proti brani. Cenjene ponudbe poj »Tednik* na upravnišivo «Jutra». Eno ali dv« sobi mese ni in mebSirj« more dobiti ▼ sredi mesta višji državni uradnik, »lasti kak rscučiliški profesor, ki nujno potrebuie primerno stanovanja. Ptsmon6 ponudbe pod »Zelo ugoiro r Ljubljani* ca uprimo »Jutra* 187 2B&4 gospod, 178 | izobražen, Seli dopisovati z_____________ inteligentno gospodično t X>eča sa ktUiO, 17! srfcobrvatskens, nessokem, ita-: ne. s. debekurnata in njako*o lija- skem ali tranooskeir, ji- J ss me c-e dobi. pri Sever & sike. Teza-} ubira gospodična. I Konp, Ljubljana, Wolfova Pisma p^-d : »Zabava* na i u!;ca 12. Zahtevajte Ea cesik upravnišivo »Jutra*. i vrtcih :n pcijskib semen. SRJAVSC & TUiK 2170 „3S?i SSsii aopaU** trgovina s ielezneno; (prti HiRimeracitmidl) Ljubljana, Vaivazorjev trg št. 7 naspre-lt iiriiisvnillte cerkva. Zaloga tementa i«« karbid«. Uradnika, oriroma uradnico veščo popolnoma strojepisja, slovenske in nemške korespondence, sprejms takoj v službo več;a tovarna v Ljubljan.. Ponudbe pod »Korespondenca" na upravo „Jutra". „ Radi stanovantkih razmer se vrši dre 24. in 25. anuarja. vselej od '2. do 4. nre popoldne, v skladišču pri Ranaingerju razprodaja dobro ohranjenega pohištva po ,)&ko ugodnih cenah. JOSIP JUG sprejema vsatovrstna Mprav.la od najmsujiiit ovite!j. gospod Ivan Jakše učitelj n& Vranskem dne 20. januarja 1922. ob 8. uri dopoldne v deželni bolnici v Ljubljani Truplo blagega pokojnika se prepelje iz Ljubljane ns Vransko, lijer se bo v torek, 24. t m. ob V« * ^ popoldne Tršil pogreb iz soko:>ke telovadnice na pokopališče. Neumornemu droštveniku bodi ohranjen blag spomin Vransko, dne 21. januarja 1922. IS K A ESKOMPTNA BANKA Rezfem