v
TA IZDAJA JE 1ZSLA V 8000 X IZTISIH. A
JU
Štev. (No.) 189.
K»t*r*<1 %* ••cornl-oU«« m»tt*r, l»«c. 6 ItKtf, »t Iti* \>a*i offi"« »t Chtcavo III. uudri ibe Acl of Co*fr«»» of March Srl li*7W
Office: 2146 Bine Uland Are.
'Delavci vseh dežela, združite se".
31
Chlcago, 111.» 25. aprila (April), 1911.
7
Leto (Vol.) VI.
Pozdravljen prvi majnik!
D« si nam pozdravjen! .....Da si nam pozdravljen prvi majnik. mednarodni delavski praznik; dan mednarodnega praznovanja. dan mednarodnega prote-ita, mednarodne manifestacije! Pozdravljen naš dan!
Prvi majnik delavski praznik; praznik vzbujenega delavstva.
po širnem svetu od iztoka do zapada. od severa do juga, koder se delavec zaveda svojega razreda in koder že obstoji njegova organizirana mi č, odmeval bo prvega maja iz mil ion in mil ion grl pro-letarcev klie: Pozdravljen naš dan! Pozdravljen prvi majnik kot jgeddan tistega svečanega dne. ko delavstvo doseže eilj svoje borbe: gospodar>ko svobodo za vse.
Mednarodnemu praznovanju prvega maja pridružujemo so tudi delavci v Ameriki. Pridružujemo \ te pač v tolikem številu, kolikor se nas že zaveda naših delavskih interesov. Na žalost večina ameriškega delavstva še spi spanje ,pravičnega. Medtem ko delavske strokovne organizacije v Evropi izidejo prvega maja na piano do zaanjega moža v prazničnih oble-[ tah. ne vedo "slavni vodie" ameriških unij ničesar o mednarodnem prazniku. Kljub temu. kljub ovirani nazadnjaških elementov »arašča razredna zavednost v vrstah ameriškega delavstva od dne do dne: praznovanje prvega maj-nika je tudi v Ameriki od leta do leta mogočnejšo.
Prvi majnik je dan praznovanja. kterrga si je dovolilo delavstvo samo. Na ta dan bi morali vsi (.elavei od enega konca republiko pa do drugega ustaviti delo do zadnjega moža. Na ta način bi pokazali kapitalistom, kaj premore njihova organizirana moč in tla je delavec gosj>odar položaja.
Prvi majnik jo' dan delavske manifestacija za spbšni osemurni delavnik. Osem ur dela, osem ur počitka in osem ur razvedrila ter zabave.
Prvi majnik jo dan delavske manifestacije /a svetovni mir in razoroženie vseh armad in mornaric. Proč z barbarskim profesionalnim klanjem soljudij! Proč z Oroževanjem proletarcev, kteri so na komando kapitalistov pripravljeni, moriti svojo lastne raz-Ifcredne brate!
Prvi majnik jo dan fiolavskega protesta proti vsem krivicam in ^zlim nakanam od^strani indust-rialnih kraljev in gospodarjev. Dan protesta proti mezdnemu izkoriščanju potom zniževanja plač in dolgih delavnikov: dan protesta proti nezad stnoinu zavarovanju delavca za telesno varnost in zdravje; dan protesta proti kapitalističnim umorom na debe.o ^fidi zanikrnosti kapitalistov; dan protesta proti otroškemu in ženskemu fabriškemu delu; dan protesta proti preganjanju in zatiranju delavcev potoni kapitalističnih zakonov in sodišč.
Praznujmo, manife.stirajmo in protest ira j m o !
Apelirajmo na naše nezavedno ottte na širokem pol ju dola. da nam pridružijo v pravičnem bojo.obenem se radujmo tisto zna-iBenke dobe. tistega svetlega dno, fci prinaša mednarodnemu prole-t*rijatu plodovo današnjega boja: Popolno osv boditev iz mezdno totnoftti — pravo gospodarsko lobodo in blagostanje za vse.
Delavci, prvega maja na piano! Na shode, v obhode, kjerkoli jo
prilika! —
Za splošni osemurni delavnik! Za več varnosti pri delu! • Za svetovni mir in razoroženje! Za popolno gospodarsko svobodo!
Proti mezdnemu izkoriščanju! Proti kapitalističnim moritvam! Proti kapitalizmu vobče! Pozdravljen prvi majnik! ZiVela socialistična stranka!!
Si že kotla j razmišljal, zakaj je razstrelim v premogokopu vbila n*ikrat dve do tristo krepkih in / Ira vi h premogarjev ? Mar si se ke I a j zanimal, zakaj v bližini bu-lovnrda sedi mlad in krepak mož brez nog s klobukom v roki in T>r >si milodarov, po bulevardu pa drdra avtomobil, v katerem sedi naiišpana in gizdava milionarka. poleg njo pa počesan kužek z o-v.atnieo. ki jo posuta z hriljanti? Si li koda j vprašal samega sebe, za k'»j porcentuelno umrje največ del.ivskih otrok že tokom prvega let<".. zakaj po mestih srečavaš pristitutko, ki so bilo poltene delavko? Si li kedaj razmotrival, zakaj prihajajo gospodarske krize in jo nakrat na tisočo delavcev brez tlela in kruha na cesti? Se li zavedaš, zakaj moraš delati za druge, ki so oblečeni v baržun, svilo in žamet in se vozijo v avto-mohilih*in kočijah, tebi so pa po-sniehnjojo in to gledajo znničlji-vii, ko hodiš z vpognenim hrbtoruj peš na <lelo ali se pa voziš v natlačenem vozu ulične železnice?
\ko si razmišljal o teh vprašanjih. si moral priti do zaključka. da je nekaj narobe na svetu, iln človeška družba nI v rodu.
Ti delaš, so mučiš pri trdem delu, na čelu ti stojijo debelo znoj-no kaplje, ki so kot curki izlivajo po tvojem izmučenem obrazu. Za trud, delo. sploh vso trpljenje pa
j dobivaš tako borno plačo, da ne zadostuje niti za najpotrebnejše. Drugi no delajo nič. pohajajo od zabave do zabave, iz letovišča v letovišče, se oblačijo fino, živijo razkošno in zapravljajo denar razsipno z vlačugami.
Ti delaš in si berač; oni drugi ne delajo pa so bogatini - inilio-narji.
Odkod prihaja to? Ali razumeš tovariš, delavec?
Oni drugi živijo v lenobi fn izobilju. ker ti za nje delaš, ker verjameš v krive nauke, tla so železnice. obratna in proizvajalna sredstva, mašinerija. zemlja in zemeljski zakladi njih last.
Z maternim mlekom si sesal te nauke in v mladosti so te pa uči-'li: Delaj kot bi večno živel, moli pa. kot bi danes umrl.
Mati je pa šc polog učila: bodi ponižen napram gospodom; tvor-! ničarju, kjer jo delal tvoj oče; hišnemu posestniku, kjer si stanoval s svojima roditeljima; trgovcu. kjer jo tvoja mati kupova-| |;i ;ivež. Nikdar te pa ni podučila nij.fi. «la ti gospodje živijo o žu-i Ijih in sragah tvojega očeta, da nosi pokonci svojo glavo, kedar jih srečaš na ulici. In to jei vzrok, da si še danes ponižen napram kapitalistom,, da jih smatraš za svoje dobrotnike, ker ti milostno dovolijo,' dokler te potrebujejo,
tla smeš za nje delati in vagati svoje zdrave ude in življenje.
Ali materi ne zameri! Mati te jo učila, kot jo sama umevala ustroj družbe. Tudi ona ni imela boljšega p rod u k a v mladih letih in živela je, ko je bil današnji ogromni indust rielni razvoj še v povojih in kapitalistično izkoriščanje človeške delavne sile še ni bilo takti v cvetju-, kot je danes.
Ti pa živiš v drugi dobi in za-tegadel razmišljaj, zakaj si mezdni suženj kapitalistov in katerim potom se jih najlaglje otroseš in znebiš.
Njih suženj si, ker 110 last u ješ druzega kot svojo delavno silo, oni pa lastujejo obratna in proizvajalna sredstva, sploh vsa sredstva, ki so potrebna, da bi vsi ljudje lahko živeli v dobrih gospodarskih razmerah. Ta sredstva so lastnina peščice ljudi, ki jih imenujemo kapitaliste. ,
Kapitalisti so s pomočjo zakonov. ki so jih napravili poslanci v službi kapitalistov v postavo-dajnili zbornicah proglasili vse za svojo osebno last. kar jim 01110-gočuje, <la jo delarvec njih mezdni suženj.
Ako hočeš, da se kapitalistom vzame vse. kar bi moralo biti po naravnem in božjem zakonu sploš. na ljudska last, tedaj moraš izvoliti svoje tovariše, delavce kot poslance v post a vod a j ne zbore, da tam zakonitim potom razlastijo kapitaliste in vrnejo,ljudstvu, kar gre ljudstvu. V —
Ako pa hočeš doseči to, tedaj se moraš organizirati politično v socialistični stranki, ki je edina delavska stranka.
Delavec odloči se!
Ako se odločiš za kapitaliste, tedaj nikar ne tarnaj, če živiš v slabih razmerah.
Če se pa odločiš za socialiste, tedaj pa v naše vrste, da čim preje pade pošast kapitalizem,'
Z.
('ost okra t so cilje iz ust kakega .samoglavoga, površno mislečega delavca: ".jaz sem vseeno socialist. če spadam k stranki ali ne." Taki delavci niso sigurni svojih besed: izustijo jih kar tjiko mimogrede, ne tla bi vedeli, kaj pravzaprav govore. Men i nič tebi nič s i rn pa t i/u je jo in mnogo govore, tla bodo gibanju koristili, pa Škodijo.
Takim je treba predvsem več znanja, več čitanja o socializmu.
Več čitanja bo pomenilo več socializma.
Koristi kapitalista in koristi delavca so si diametralno nasprotno. Kapitalist bi rad kolikor največ mogoče dobil iz delavčevega produkta* a delavec bi spet rad kolikor največ mogoče obdržal svojega produkta. Nasprotja med kapitalistom in delavcem ne bo konec poprej, dokler ne pade kapitalizem in delavec ne dobi ves svoj produkt.
h se plašijo militarizma.
Država, ki je vsled razvoja tehnike in gospodarstva dobila kapitalističen značaj, jc zgrajena na temel ju sile. z mejami ograjen kol sveta in na njem živeče prebivalstvo je ločeno od ostalega ljudstva, iz česar nastaja posebnost, ki hote ali nehote dovaja do nasprotij V dobi absolutizma se je država smatrala » za last vladarja in njegove družine, dinastije. Kapitalistični razvoj in upeljava ustave je to izpremenila. Noben kralj in nobe ncesar ni več lastnik države. Pravijo, da so na mesto dinastij stopili narodi. To se pač ne vjema z resnico, kajti član svojega naroda je nazadnje tudi berač, ki nima ne materielne lastnine, ne političnih pravic. Ali buržoazija jo od nekdaj imela o narodu svoje posebne pojme; v njegove vrste je štela lo "boljše" sloje, to se pravi tiste, ki kaj imajo. V tem smislu je smatrala narode za lastnike države ali domovino. V resnici se niti to ne vjema. zakaj kapitalizem je razmere zelo presukal. An-j gle.ški kapitalist ima lahko veliko kose avstrijske domovine; francoskim ali nemškem kapitalistom je turška država lahko toliko dolžna, da imajo več vpliva kakor domačini. Male. kapitalistično slabo razvito državo so vsled toga zelo odvisne od tujega kapitalizma in včasi postajajo prave kolonije. Kapitalizem ima v naši dobi ravno tako osvojevalne tendence, kakor so jih v minolih časih imele dinastije. In kakor so včasi nastajala velika nasprotja med posameznimi kapitalističnimi skupinami, kakor nekdaj kraljevski, tako se dandanes kapitalistični interesi odevajo z državnimi.
K.jer so nasprotja, tam je vedno nevarnost, da pride do spopada. Zato se vse kapitalistične skupine — države — pripravljajo na boj. Zaradi kapitalističnih nasprotij se morajo države oboroževati. Pravljica je. tla se to godi v interesu in na željo narodov. Oboroževanje narekuje kapitalistična potreba. In med državami jo vsled tega večna tekma. Vsaka se boji zaostati za drugimi, da bi ne bila slabejša, če izbruhne vojna. Da ne bi bil slabejši, hoče vsak biti močnejši in posledica je tista silna gonja, ki jo opazujemo vseh parlamentih in ki postaja od leta do leta stra-stnejštfi in silnejša. Konee je ta. tla silovito naraščajo izdatki za militarizem v vseh državah. A najna-vadnejši račun kaže. da to sploh ni konec, ampak da morajo izdatki ob tem sistemu naraščati v neskončnost.
Socialisti so že dostikrat opozarjali na to. Ker so mednarodno organizirani in se njihovi eilji ne tičejo samo ene dežele arjipak vsega človeštva, lahko delajo to, kar .je meščanskim strankam nemogoče: Po vseh deželah nasprotujejo izdatkom za militarizem. Meščansko stranke, ki ne poznajo višje solidarnosti, ne morejo tega storiti. S svojega omejenega stališča morajo tako kakor njihovo vlade neprenehoma tekmovati, nabavljati venomer nove puške in topove, graditi venomer nove ladjo, nabirati venomer več rekrutov. Organizacija družbe, ki sloni na nasprotjih, sili na to. Njeni pristaši ne morejo drugače. Vojna more le ' tedaj izginiti, če zmaga v človeštvu solidarnost. Mir narodov zagotavlja samo socializem.
Ali začela so se javljati čudna . znamenja! Na čelu vseh marini-stov stoji Anglija, pomorska država. ki zaradi svojega otoškega položaja in zaradi svojih mnogoštevilnih kolonij smatra za svojo nalogo imeti najmočnejšo mornarico vsega sveta. Niena največja tekmovalka je Nemčija. V angleškem parlamentu vedno računajo, koliko novih ladij jo treba zgraditi, da no zaostane jo za Nemčijo; enake račune pa vedno vodijo tudi na Nemškem. Konkurenca teh
(Nadaljevanje na 11 strani)

(OLGO ze caruuc tiranska trojica:
klerikalizem, kapitalizem, militarizem;-na tilniku ljudstva jaše triglava krivica A že blišči se, izgublja tla klerikalizem proletarijat že sit je bremena. Delavec vstaja, maje se kapitalizem — gine; moč militarizma bo zdrobljena . . . Smrtno obsodbo podpiše vsem trem:
SOCIALIZEM.
1911
Dol z militarizmom!
l.
(ft Kirkpatrickove knjige "War— what for?")
očofana
Beseda tistim, kteri sluiijo v armadi.
Brat! —
Kdorkoli si. kjerkoli ni na Širokem »vetu, pozdravljen!
Delavec si. Jaz sem delavec. Brata sva. Razredna brata.
ponoviva: -- Razredna brata svil
ZipiSiva si v najina srca, vtisni-va flohoko v možgane: — Razredna brata. Tu je moja desnica. In tu je moja zaveza: :—
Ne maram zaklat i tvojega oče ta! Xc maram ustreliti sina tvoje matere! Ne b m zasadil bajoneta v prsa tvojemu bratu' Ne bom umoril ljube k a tvoje sestre! Nikdar ne bom mahnil po tebi. Ne bom ubijal moža tvoje žene; očeta trojih otrok. Nečem močiti zemlje s krvjo in solzami. Ne maram te umoriti in skrivati krvavih rok v gube kterekoli zastave . . .
Brat, za vezeš se tudi ti? Zavežete K'* bratje delavci?
Postojni o trenutek. Samo par )>e»e 1 o vojni. Mi delavci smo zapeljani — zapeljani v peklensko past, ki se imenuje vojna . . .
Tudi mene ho vabili — vabili s sladkimi besedami, s hinavskimi nasmehi ,da se^ naj vpišem v ar mado. Odklonil sem; čakal sem in čakam še danes . . . Izmišljeval sem in prišel do zaključka: bajonet je iznajdba človeške zveri; delavec ga naredi, delavec poostri, delavec nasadi.-— in delavec ga "patrijotično" zasadi v prsa delavcu . . .
Stvar je sledeča, brat: — . Ako sem vojak, moram delat kakor konj, sem reven kakor cerkvena miš, ponižen kakor žaba, potrpežljiv kot ovca in ubogati moram kot pes: boriti se moram kot tiger, nositi breme kot mula in stradati kot volk; za petnajst ali dvajset dolarjev na mesec moram obrniti orožje proti svojim bratom delavcem in postati garje-vee. najgrši izvržek. In ko je vojna končana, me pa zasmehujejo ravno tisti, kteri so me zvabili v armado. Rosrajo se mi. krohočejo m pred nos mi obesijo desko z napisom: . "Ne rabimo delavcev." Jaz pa sem ponižan, poparjen in
potrt kakor oskubena, goska v januarju . . .
Brat, dovoli, da ti strgam masko z obraza — masko priučenega navduševanja za postavno hudo delstvo, hudodelstvo napram delavskemu razredu, "ovenčano" hudodelstvo, ki se mu pravi: vojna. Ob času te grozote, ko piruje smrt, mi delavci pljujemo drug drugemu v obraz, tulimo kot divje zveri, proganjamo in koljemo naše razredne brate, plavamo v lastni krvi — samo zato, ker se "višja ' zapoved tako glasi. Divjaki gmo, bebci! Da, bebci! —
Kadar slišimo vojaški: trarara! in " bum - bum - bum !" in vidimo oficirje v kričečih oblekah'8 svetlimi gumbi in z dolgimi mesarskimi noži imenovanimi: sablje — naša konfuzna srea vtripljejo močnejše. naša kri kipi navdušenja . . . Pazi, brat! Pazi! Pomni: vedno in v vseh vojnah so delavci zapeljani, zaslepljeni — delavci v a* o jaških uniformah so podivjani, orodje, mule. topovna hrana, izsmehovanci in pod nožni stolčki vladajočih zatiralcev
Kaj Je bogastvo?
O, bratje, bratje delavskega razreda brez razlike kteri jezik govorite in kterega boga molite — kjerkoli ste: v barakah, rudnikih. tvomicah ali za plugom — podajmo si roke! Hodimo prijatelji! Bodimo odkritosrčni! . Ne pustimo, da bi na* naši zatiralci ščuvali drugega proti drugemu. Pomnimo, da smo razredni bratje in ne dopustimo za ves svet, da bi nas kdo razdvojil . . . Vtisni 1110 si v možgane: Delavci morajo braniti samo sami sebe. l*roč z bratomorstvom! . . .
II.
Krvavi troški vojne.
Koliko gorke, rdeče krvi se je prelilo iz odprtih razmesarjenih žil proletareev v vseh vojnah zadnjih sto let, razvidno je iz sledečih statističnih podatkov, za kte-re jamči G. D. Lapouge v svojem delu 4'Les Seleetions Sociales". Pobitih in poklanih je bilo: v vojnah francoske revolucije
_______— 1780 — 1795 :
Francozov ......... 1.800.000
drugih Evropejcev . . 2..r>00.00<) v Napoleonovih vojnah
___1---179£> —1815:
Francozov.......... 2,600.000
drugih Evropejcev .. 3,500.000
V	ostalih evropskih in ameriških vojnah od leta 1815 do dane*: .................9,450.000
Skupaj .... 19,850.000.
Tukaj pa ni vštetih najmanj sto milionov nasrečnikov, kteri so bili v vseh vojnah bolj ali manj ranjeni in pohabljeni za vse žive dni. Tudi niso vštete tiste žrtve — najmanj 20 milionov po okroglem računu —, ktere se niso vdeležile vojn, a so bile pokončane in po«, mami rane od sovražnih armad, niti niso vštete žrtve bolezni, ktere so sledile vojnam.
V	francosko - nemški vojni leta 1870 — 71 je padlo 215.000 mož. Lapouge računa, da je vsled te vojne smrtna kosa pobrala na Nemškem in Francoskem okrog 450.00 oseb, ktere bi bile gotovo živele do normalne smrti, da je bil mir. Potemtakem je bilo število umrlih neudeležencev vojne še enkrat večje kak<»r pa število padlih na bojišču. Ako torej računamo, da je številu oseb, ktere so zapadle zgodnji in nenormalni smrti kot direktna posledica vojne, dosezala število uumrčenih v mesarskem klanju vsake vojne v zadnjih sto letih, tedaj smemo gornjemu številu prišteti še 20 milionov žrtev.
Iz tega sledi, da je bilo naravnost poklanih in drugače uničenih okroglo štirideset milionov mož, žena in otrok v zadnjih sto letih kot posledica "velikih", "slavnih" in "krščanskih" vojsk — in teh štirideset milionov življenj bila so večinoma proletarska, delavska življenja
Štirideset milionov življenj uničenih v jednern samem stoletju po molohu militarizmu!
Krščansko stoletje — stoletja barbarizma, režeči "Tla, ha!" iz pekla!
Bogastvo ni denar, Denite človeka v ječo in mu dajte milijon dolarjev. Mislite li, da bi ga s tem denarjem osrečili! Ne; miljon dolarjev bi za njega v ječi- pomenili ravno toliko, kakor če bir-mu dali kos navadnega pa pirjA.
Dajte človeku Koekefellerjev ček za $1().(HK) in ga zapodite v gozd brez živl.jcnskih sredstev. Mislite li, da bi sc ohranili Ne. poginil bi lakote. Denite človeka na prerijo, daj te mu za deset miljonov vrednostnih papirjev, kakšne največje ' dno v potrebi. Dognali smo, da ob-
Dobre knjige, dobri časniki, dobre šole, dobre knjižnice, prilika da se človek vsega tega lahko poslužuje, prilika za pouk o znanstvu, o literaturi, filozofiji, umetnosti — prilika, tla je človeku mogoče postati inteligenten — je bogastvo.
Bogastvo obstoji iz svobode. «
Iz prcdležečega smo videli, tla bogastvo nt* obstoji z denarja, ^icjnic, železnic, tovarn ali rudnikov; dognali smo, da bi bil človek vzlic vsem tern rečem Še ve-
morje kr
Krščansko stoletje vi!
Krščansko solz!
Krščansko stoletje med brati!
Krščansko stoletje stokanje, jok !
Krščansko stoletje, v kterem je moloh pošastnega militarizma — Mart, bog vojne, požrl na vsakih dvajset minut več kot dva galona gorke človeške krvi! . . .
stoletje — morje - klanje
tuljenje.
železniške družbe v Ameriki, in v/lic temu bi moral poginiti lakote, '•«• bi m- imel sredstev za "hranitev.	.
Bogastvo torej ne obstoji iz denar jat mejnic, bondov, zemljišča, železnic, rudnikov ali žil, po kte-rib se pretaka olje.
Vsakdor, ki bi posedoval samo te reči. bi bil še vedno izpostavljen lakoti in poginu.
Bogastvo obstoji iz živeža.
Dobra in tečna hrana, ki vst-varja čisto kri in mozeg, močne kosti in mišice, zdrave živce in možgane — hrana, ki provzroča zdravje, razvoj fizičnega in duševnega bitja — je bogastvo.
Bogastvo obstoji iz obleke.
Dobra in udobna obleka, bombaževimi. volna, svila — prav iz-j delana — izdelana za obrambo j proti zimi in zopet da zamore v letu prihajati zrak svobodno do telesa — je bogastvo.
Bogastvo obstoji iz odeje.
Dobro zgrajena hiša z zadostnim prostorom, visokim stropom, visokimi vrati, da zamore prihajati v notranjost zrak in svetloba. čista, z vsemi udobnostmi, z zadostnim pohištvom, prostornimi posteljami, kopališčem — je bogastvo.
Bogastvo je razumevanje.
Največji revež na svetu je človek brez razumevanja — brčz znanja. Mnogo otrok multimilijo-narjev je, kakor na pr. Pullinano-vi sinovi, bolj revnih nego najzad-nja perica, zato ker so zabiti.
Belmonti. \Vanderbildi in malone cela vrsta takozvanih bogatašev so neizrečno zabiti — in tako daleč so v tem oziru siromašni.
Razumevanje je vstopnica k resničnemu bogastvu. Ravno to je vzrok, da polagajo socialisti toliko važnost na vzgojo — učenje.
staja bogastvo v dobrem in zadostnem živežu, dobri in udobni obleki, dobremu in prijetnemu stanovanju, čisti in zdravi misli po svobodi, k pristopnosti za razvoj življenju.
Sedaj pa poglejmo, kdo provzroča. tia je te stvari, ki so pravo bogastvo, sploh mogoče imeti.
Začnimo od kraja.
Posestniki, ali bolje lastniki denarja. zaloge, mejnic. zemlje itd. sploh ncproducirajo ničesar, vzlic temu pa vendar vživajo udobnosti.
Delo pripravlja zemljo za setev. poza nje nt o, ga zmelje v moko in speče kruh.
Delo odgaja govedo in ovce: kolje in pripravlja z nje jedila.
Delo zasaja drevje, prideluje sadje, katerega se razpošilja in pripravlja na mizo.
Ali je mogoče komu pokazati le eno stvar v razvoju za dosego živeža pod sedanjimi razmerami, da ni doseženo z umnim ali fizičnim delom ?
Delo vstvarja obleko.
Lastniki tovarn za bomba no in svilo, ovac in pašnikov, ne ustvarjajo obleke. Baroni bomba-predilnih mlinov in tovarn, kjer se izdelujejo obleke, ne delajo v njih. Vsa njihova zaloga denarja in menjic niso vstanu izdelati ene same niti, en sam funt volne, niti bi ne mogla izpresti en *am vatel svile.
Delo vzgaja in striže ovce, pripravlja in prede volno, pridobiva in tke svilo.
Delo kroji in šiva, primirja, lika in razpošilja, zgotavlja vsak koma«! od navadnih površnih hlač
do ojdekc. ki jo nosijo miljonarji.
Delo ustvarja klobuke in čevlje, vsevrste platno — vse. kar je potrebno za telo. naj si bo ženska
ali možki, dorasli ali nedorasli, živi ali kadar umro — za vse je treba nekaj. Delo ustvarja odejo. Denar ni vstanu zgraditi niti ene same užigaliee. Ne more posekati drevesa ne preobrniti ne enega samega kamenčka.
Delo podira v gozdu drevesa, žaga debla v deske, late in dešči-ce. razkroji in izdela ornamente, oboje, podniec in končnice.
Delo zgctavlja načrte in pripravlja podstavc, polaga kamen in opeko, izdeluje jeklo in železne oboje, reže in lika kamen, tlak. slika in dekoruje.
Delo ustvarja pohištvo, inštrumente, zagrinjala. tepihe, peči, štedilnike itd.
Deset milijonov dolarjev v zlatu, bi ne zamoglo ustvariti ene same koruzne fajfe — brez dela.
Delo osvaja zavednost — znanje.
Dolarji in kuponi pa čeki, niso vstanu pisati knjig ali graditi knjižnic. Mejniee pa bondi niso vstann učiti v šoli naše otroke in sploh ne voditi vseučilišča.
Delo prinaša prakso, piše knjige, posega v.znanstvo in umetnost, preizkuša in proučava tajnosti življenja in vsemirja.
Delo tiska in ohranjuje našo literaturo, gradi naše knjižnice in šolska poslopja, uči naše otroke in vzgaja mladi svet.
Brez dela bi ne bilo ne šole, ne ene same knjige, ne enega časnika. revije, ne enega kemičnega zavoda, ne biologije, ne zdravnikov, ne arhitektov, niti enega slikarja ali kiparja. Delo osvaja svobodo. -
ki ga potrebujemo za pridobitev gmotnih sredstev za življenje, je čas našega suženjstva.
Delo bo s svojimi neprestanimi iznajdbami in sposobnostjo vpre-glo naravo, da bode delala za nas — in steni daje delo človeštvu resnično osvobojen je.
Delo zamore v dveh ali treh urah na dan pripraviti tolike količine, da je dovolj za vse narode na svetu. Naš čas zasužnenja bo lahko skrajšan še bolj in slučajno čisto odpravljen.
Delo omogočuje. da bo prišlo tako daleč,-da bo mogoče osvoboditi vse narode skrbi in odvisnosti, in jim osvojiti tako duševno in družabno popolnost, o kteri se marsikomu niti ne sanja.
Utopisti, krščanski socijalisti dobri ljudje i. t. d.
Ttopističnim socialistom, to je ' ljudem, ki so mnenja, da sociali-zem ne izhaja iz goapodarskega razvoja, mislijo, da je socializem osebna iznajdba kakega ženija; j utopisti so ljudje, ki sploh mislijo. da socializem m* bo prišel potom popolnega kapitalističnega preobrata potom političnega boja, j ampak potom nauka o kuperaciji itd.
Krščanski socialisti si domišljajo. da je mogoče boljše gospodarske razmere doseči s poukom o morali, vzgoji dobrih ljudi, izvolitvi dobrih mož itd. ' Če bi se verskim naukom hotelo pripisati kako veljavo, tedaj bi morali krščanski socialisti predvsem najpreje dokazati, da verski ljudje ne jemljejo profita, da j sploh ne vzemo ničesar, kar bi ne mogli nadomestiti ali vračati z enakovrednostjo.
Splošno je znano, da sta Ročke feller. \Vanameker in mnogo drugih milijonarjev in monopolistov precej pobožni. Da niso vračali, pričajo najjasneje njih miljoni.
Po drugi strani pa bi morali tndi ateistiv kateri često trdijo (vsaj eni) da je verstvo krivo »labih socialnih razmer, istotako dokazati, da prenehanje verovanja naredi človeka pravičnega. A tudi temu ni tako.
Vse to ne drži niti za piČico; kajti človeško obnašanje napram drug drugemu je pred vsem, — ne po moralnih naukih, ampak po gospodarskih razmerah. Nikakor ni mogoči biti človeku ljubeznjiv napram bližnjemu, če so njiju gospodarski interesi na poti in zgolj nauk o morali ni vstanu preprečiti medsebojni sporek, ki je gmotnega značaja.
Neuspešnost etičnih naukov, ne da hi se preuredilo fundamental-ne razmere, se zrcali najjasneje v dejstvu, da *e večina hmlodeleev
Ubij "duha
99
Mezde in izdatki za živež.
proglaša za vernike; iz med 1,310 zločincev v Jolietu ima 825 šolsko izobrazbo nižjega razreda. 190 z višjega učnega zavoda in le 286 jih je netemperamentnih; 960 od vseh zločincev je Amerikancev, in le 216 jih je brez \eroizpove-danja.
Iz tega je torej razvidno, da ne nepismenost, ne temperamentnost, niti pomanjkanje verske vzgoje niso vzroki njih zločinstvu.
Kdor torej proglasa, da zamore socializem priti le po dobrih možeh, ta ga je že obsodil, da ga sploh ne bo; kajti dokazano je pozitivno, da le dobre razmere za-morejo ustvariti dobrega človeka.
Delavci zamorejo z/boljševati svoje stanje le potom združevanja in nekompromisnega boja.
Tvajati misel o pravičnosti, naj se zaupa etičnim naukom krščanstva. je ravno toliko, kakor če bi apelirali na kapitaliste, naj sami nehajo z izkori&Vvanjem mase. Ali nam pa zgodovina daje v tem oziru kako primero, ki bi nas uve rila. da bodo to storili? V nobenem slučaju ne!
Zato je pa treba taka naivna mnenja vedno zavračati in naj prihajajo le od kjerkoli, vedoma ali nevedoma; naj prihaja pod plaščem kapitalizma ali pod krinko nevednosti po drugih faktorjih-
Tako govoričenje doseže samo to, da se delavce zmeša in vzru-je' njih politično ali gospodarsko organizacijo.
Utopisti. krščanski socialisti in reformlerji so ljudje, ki vidijo vedno le posledice, nikdar pa se ne dotikajo vzrokov posledicam, ki so ukoreninjeni globoko v sistemu današnje družbe in morajo biti iztrebi jeni ven s korenino.
Pravi socialisti so revolucionar
ci!
(B€fs«t«Tf Scient. HoHuNmiO
Povprečna priprosta mamica na Slovenskem ne gre rada ponoči sama po kakšnem opravku, kajti — strah jo je. Boji se — duhov.
V Ameriki smo v tem oziru za tristo let naprej. Tukaj ni ''strahov" ali t. zv. "duhov", kteri »o od zunaj otli v sredi pa nič ni. Se na misel nikomur ne pride, da bi se bal "duha" ali kakšnega mrtveca. ki "nazaj hodi". Vendar na žaloKt — brez strahov nismo. Tudi med nami strani, grdo straši. Ta 'duh" ni sicer niti v najmanjšem sorodu z 'duhovi", kteri lazijo okoli pokopališč v starem kraju, toda spak je ravno tako hud, če ne še hujši. Povedati pa moramo, da ta grdi "duh" ni doma samo v Ameriki temveč tudi v starem kraju — povsod koder eksistira nmzdna sužnost ali snž-nost kterekoli vrste.
Ako hočeš poznat.i tega "duha", pojdi k povprečnemu delavcu in govori ž njim o socializmu. Povej mu. da velika krivica da mora trdo delati, samo zato. da ima kapitalist od njegovega dela profit. a sam pa nima ničesar. Potrdil bo, da je res tako. Povej mu dalje, <ln socializem hoče dvigniti delavca iz sedanjega hlapčevstva do gospodarja čez njegov produkt in konsekventno do pravega blagostanja, in zopet bo prikimal. da socializem je res dobra stvar za delavca. Nato ga pa po-> vabi, da naj pristopi k stranki in mc očitno brri za spremenite v ka-tvtalistične družbe v socialistično tedaj se prikaže "duh" . . . Izgovarjal se bo na vse mogoče načine, da ne in ne; navedel bo vse mogoče vzroke, lc pravega morda ne. da se namreč boji, kaj noreče taalioni. a predvsem , kaj poreče boss.
T je tisti "duh", tisti pošastni "strah", kteri se je za ril v kri in mozeg povprečnemu delnv-
<*ti —strah pred javnim mnenjem
—	strah: kaj bo protivna večina j rekla strah: kaj bo rekel boss! j
Delavec, recimo rudar ali pre-mogar je največji junak na svetu. Vojak, kteri v slučaju vojne zre smrti v oči. se naj tisočkrat skrije pred premogarjein, kteri zre smrti v oči ne le včasih, temveč vsak dan. In pri delu delavca ni
—	strah. Urez vsake bojazni gre v jamo, kjer suče rovnico in lopato pod sumljivo vročimi skalami, ktere lahko vsak čas treščijo nanj in ga spremene v kašo; brez vsake bojazni gre v tvornico • med brenčeče mašine in škripajoče dvi-galniee — samo ena nepremišljena stopinja ali nepaznost operatorja, k« lo ga zgrabi in konec je; brez bojazni gre uprav pred žrelo plavža, kjer lije v eukru raztopljene ruda — samo ena kaplja vode. kovina eksplodira — — cvrrrk! pa izgine za vselej.
Vsak dan zre delavec fcmrti v obraz, a ni ga strah. Zato je delavec junak. največji junak, na svetu. kajti on tvega lastno življenje za dobrobit človeštva. Se večji junak med delavci je pa tisti delavec, kteri se ne boji javno pokazati svoje pravo delavsko prepri* čanje. kteri vedno in povsod pokaže. da je z vsem srcem socialist. Tak delavec ne pozna strahu; za njega ne eksistira noben "duh".
Delavce, bodi mož! Ne bodi baba ! Ne plaši se kakor kakšna mamica v starem kraju, ki se boji
teme! !*bij "duha" v sebi, kteri * . ti Šepeta: Rad bi bil z vami,
drugi. toda kaj bo sosed rekel,
kaj bo taalioni rekel in kaj bo
bo>*s rekel?! Fbij duha bojazni in
in junak boš v polnem pomenu
besede! Kadar bodo delavci v ve-
j čini prosti te po*asti, imeli bodo
kratko pot do gospodarske svo-
| hode.
1 rbij "duha"!
Letno poročilo biroa za delo in industrijo v New Jersevu, izdano pred kratkem, pokazuje, da so v zadnjih dvanajstih letih plače padle povprečno 22.2 odstotkov, medtem ko so cene živežu narasle za 40.96 odstotkov. Dalje govori poročilo, da je ravnotako poskočila najemnina (rentah in cene o-stalim hišnim potrebščinam.
In te številke z malimi razlikami veljajo za celo Ameriko.
Tukaj je torej jasen dokaz, da dobi ameriški delavec danes manjši del svojega produkta, kakor je dobil pred dvanajstimi loti, a obratno mora kot konsument plačati veliko več za svoj produkt kakor je poprej. Odtod narašča joče pomanjkanje in beda.
Obenem pa imamo tudi dokaz, odkod in kako se je za mogel razred bogatašev povspeti na višek razsipnosti in blaznega početja, kakeršnemu ni najti para v zgodovini človeštva.
Pasje ženit ve, mačji pogrebi, opičje pojedin«', telečji sprehodi in dolga vrsta ostalih kapitalističnih "potrebščin" bila bi nemogoča brez nečuvenega izkoriščanja delavstva.
Kaj je storiti? Kapitalisti so naravno zadovoljni s tem sistemom : oni hočejo, da ostane vse pri starem. Kaj pa delavci! Ali ni že čas, da sc tak gnjili, krivični sistem temeljito preustrojit Pro-ustroji tako, da bodo tudi delavci imeli ugodno življenje. Socialisti že davno zahtevajo tako preustro-jitev Zato sc organizujejo in pripravljajo na odločilno bitko.
Socialistična stranka zahteva kolektivistično lastnino in kontrolo nad proizvajalnimi in distributivnimi sredstvi. Ko je to dose-ženo.tbo prestalo izkoriščanje proizvajalcev in vsak delavec bo u-pravičen do popolne družabne vrednosti svojega produkta.
Ali se strinjaš s tem, eitatelj? Ce da, pridruži se nam. Pridruži se socialistični stranki in bojuj se z nami za preuntrojitev družabnega reda. za boljšo bodočnost svojih potomcev.
Vsi v vrste razrednozavednih!
VOLK SIT — IN KOZA CELA?
Ali more delavec imeti dobro plačo in kapitalist velik dobiček? Nekteri ljudje pravijo: da. Taki ljudje navadno mislijo samo z eno tisočinko svojih možgan. Ali more biti volk sit in koza cela? — Delavec zahteva veliko plačo. Zahteva s popolno pravico. Kapitalist hoče velik dobiček. Dobiček, dobiček! Samo dobiček. Ne spati niti jesti ne more vsled brige za dobičkom. Mrje od brige. Dobiček. Zamoreli biti oboje? Naravno: ne. Ali je volk gladen in koza cela in živa, ali je pa volk sit iti koze ni nikjer. Velika plača in velik dobiček ne moreta iti vzporedno po pravilih sedanjega sistema. Ako ima kapitalist mastni profit in "dobre čase", pomeni, da delavec tenko piska — da ima revno plačo in večidel prazen žep. Narobe — dobra delavska plača in majhen dobiček — se pa sploh ne primeri. Kapitalist ni tako neumen. da bi delal izgubo v korist delavca. Ako ni dovolj dobička, kapitalist zapre fabriko ali rudnik in delavec gre svojo pot. Mogoče je torej samo eno. In pravično je samo eno: kdor dela in producira bogastvo, tisti naj ima dobiček. Delavec naj ima vse. Ka pitalist naj gre pa delat. Proizvajati bogastvo in biti siromak — je velikanska krivica Lenariti, igrati vlogo trota in grabiti dobiček — je se večja krivica. Pošteno in pravično je samo eno: delo in produkt dela za vse. Volk sit in koza cela pa ne more biti.
Kako pričenja socialistično mesto.
K obletnici delavske zmage v Milwaukee, - Kaj no milwau&ki Hociaibti »torili v enem letu.
Vlctor L. Berger,
prvi socialistični kongresman v Ameriki.
Ko so lansko pomlad, 4. aprila 1910, delavci v Milvvaukee zdru ženi v socialistični stranki osvo jili mestno vlado in pridobili večino v mestnem zboru, napela je cela Amerika oči in ušesa grozne radovednosti: kaj bodo socialisti naredili in kako bodo gospodarili, časopisje — najmočnejši činitel. javnega mnenja — je cele mesece v vseh mogočih barvah slikalo in komentiralo socialistično zmago in opozarjalo javnost na "prvo po-skušnjo socializma" v Ameriki.
Sodrugi v Milvvaukee so se dodobra zavedali težavne naloge in velike odgovornosti ki jih čaka. Vedeli so, da je od njih dela odvisen ne le obstanek delavske vlade v Milvvaukee aa bodočnost, temveč da je odvisno tudi bodoče gibanje socialistične stranke v celi republiki. Vedeli so, da popolno vresničenje socialističnega programa v Milvvaukee pomeni na daljne zmage in napidni napredek stranke po ostalih mestih; imeli pa so tudi pred očmi, da je lahko za socialistično gibanje v Ameriki velik udarec, kteri pomakne stranko najmanj deset let nazaj, ako se socialistična uprava ponesreči.
Ko je torej Emil Seidel, socialistični župan milvvauški, z ostalimi sodrugi prevzel mestno vlado 17. aprila 1910, šli so sodrugi naravno takoj na delo. Delo je bilo ogromno, —. a doba pa tako kratka. Kaj sta dve leti za izvršitev velikih in važnih načrtov, na programu nove uprave?
Eno leto je preteklo. V tiem kratkem času so socialisti v Milvvaukee storili za delavske sloje in za splošne koristi mesta več kakor vse prošnje uprave. Držali so besedo, kar je bilo v njih močeh.
•
Predno navedemo vse koristne in važne naprave in pridobitve socialistične uprave v Milvvaukee, omeniti čemo, s kakimi težavami in napori se je morala uprava boriti takoj v začetku in se še danes bori. Vedeti je treba, da socialistom, ko so prevzeli mestno
vlado, nikakor ni bilo postlano rožicami. Šele takrat se je priče boj. — Predvsem je treba omeniti, da mesto Milwaukee je po svojem "charterju" ali svobodnici podrejeno državni zakonodaji Madisonu, Wis. Vsi važnejši sklepi v mestnem zboru ali t. zv. "or dinauce" se potrjujejo ali zavračajo v posebnem oddelku zakonodajne zbornice. To je ena najglav-nejših ovir mestni upravi. Cela vrsta socialističnih sklepov in predlogov je vsled tega zaspala, kajti — kakor znano — ogromna večina v zakonodaji je protisocia-listična. Socialisti sicer zahteva jo že celo leto samovlado, -- kot prvo točko svojega programa® da mora mesto imeti popolno svo bodo v sklepanju lokalnih odredb in v izvrševanju gospodarskih načrtov, toda tozadevna predloga se še danes odgaja in praši v Madisonu.
Ko je sodrug Seidel zasedel župansko mesto, našel je mestno blagajno ne samo — prazno, temveč bilo ie še okrog $200.000 primanjkljaja. Tako je gospodarila prešnja demokratska uprava. Za socialiste je to pomenilo trnjev začetek. Treba je bilo denarja aa izvršitev mnogih načrtov, a ni ga bilo nikjer. Sodrugi so torej tako rekoč pričeli iz nič. Ali šli so neustrašeno naprej.
Socialistična urprava v Milvvaukee je tokom prvega leta svojega poslovanja izvedla sledeče delavske odredbe in pridobitve:
1.	linijska znamka nia vseh u-radnih tiskovinah, vštevsi bonde, s čemur je uniji tiskarskih delavcev veliko pomagano. V resnici so pridobili $2 več tedenske plače.
2.	132im mestnim vslužbeneem na viaduktu 16 ulice je zvišana plača od 25 do 50 odstotkov in njih delo je unionizirano.
3.	Sodno postopanj^ proti štraj kovnim "piketom" je ustavljeno. Krojaški štrajk je bil s posredo vanjem župana končan z zmago štrajkarjev.
4.	Mestnim vslužbencem v javni knjižnici in muzeju je povišana plača.
5.	Sprejeta je odredba, kfrcra daje zdravstvenemu oddelku polno moč za zboljšanje zdravstvenih razmer v tvornicah in delavnicah.
6.	Vslužbencem pri mostovih je skrajšan delavni čas. Poprej so opravljali svoj posel 72 ur zapore-
oma, a počivali 24 ur: sedaj delajo samo 12 ur, a drugih 12 >očivajo.
7.	Zvišanje plače 580 mestnim delavcem od $1.75 na $2.00, kar je $68 več na leto. Mesto ima vsledtega $39.400 več letnih izdatkov.
8.	Kontraktno ali pogodbeno delo za javna dela odpravljeno.
Delavci so nastavljeni direktno od inesta.
9.	Odredba za nakup zemljišča in zidavo hiš, ktere bodo po najnižjih cenah oddane v najem delavcem.
10.	Policaji so dobili dva dfii mesecu počitka.	/ j
11.	Vsi člani mestne oprave županom vred so se udeležili delavskega obhoda na VLabor Day."
Sledeče pridobitve so izposlova-li delavci v Milwaukee od lokal nih kapitalistov >pod vplivom socialistične uprave:
1.	Ceetoželezniška družba je po-vi*aJa plača svojim delavcem.
2.	Štrajk v delavnicah Brani Stove Co. končan v par dneh zmago delavcev.
3.	Kontraktorji pri zgradbi Au-ditoriuma so se udali delavskim zahtevam.
4.	Tiskarskim delavcem je plača povišana na $2.00.
5.	Delavkam v pivovarnicah je pripoznana organizacija.
6.	Tiskarska tvrdka Krueger & Domann, ktera je imela dolgo ča sa neunijske tiskarne, je prepoznala unijo. Ta pridobitev je di rektna posledica socialistične u prave, ktera je odredila, da mora biti unijska znamka na vseh mestnih tiskovinah.
• ^
Javna lastnina javnih naprav:
1.	Javna elektrarna. Načrt že izdelan in odobren po splošnem glasovanju ljudstva se zdaj nahaja v državni zakonodaji, kjer Čaka končnega odloka.
2.	Javni kamnolom v pretresu mestnem zboru.
3.	Javno skladišče premoga in drv za kurjavo. Sedaj v pretresu
mestnem zboru.
4.	Javna tiskarna. Načrt že pred zakonodajnim zborom.
5.	Ja
vni cestoželezniski sistem. Načrt za popolno mestno last poulične železnice sedaj v pretresu mestni zbornici.
Pravice samovlade:
V državni postavodaji so socia-isti predložili pofcehni zakonski jredlog za samovlado mest. Ta predlog zahteva sledeče neomejene pravice za mesta:'
1.	Preklic cestoželezniških do-voljščin (franchise.)
2.	Gradnja in popravljanja jezerskih in rečnih pristanišč.
3.	Javne perilnice.
4.	Poldnevni praznik pri vseh mestnih volitvah.
5.	Vodstvo prenočevalnic.
6.	Pravica za nakupovanje in irodajanje zemljišč.
7.	Pravo iniciative (ljudske za-ionodaje^, referenduma (glasovanja o zakonih) in odpoklica.
8.	Gradnja modnih hm.
9.	Nabavljanje in prodajanje ledu.
10.	Mestne klavniee.
. 11. Nakup zemljišč za parke. 12. Javna elektrarna.
Druge važne odredbe in napra ve: V dosegu boljših zdnavatve nih razmer v tvornicah je nastavil zdravstveni pddelek dva mo-šk a nadzornika in eno žensko nadzornico. Zadnja ima skrb čez žensko t vorniško delo. Vodstvo mestni financ je vpeljano po najprak tičnejšem znanstvenem sistemu. Mestni kupovalni agent je s svojim varčnim pošlovanjem prihranil mestu najmanj letnih $48.000. Oddelek za čiščenje cest in parkov korenito preustrojen. — Socialistična administracija goji posebno Hkrb za šolstvo in izobrazbo. Za zboljšanje in povečanje javnih šol je mesto izdalo zadolžnic (bondov) za $400.000, kar so vo-lilci pri zadnjih volitvah 4, apri la z veliko večino odobrili. Mest na dvorana in šolski prostori so odprti znanstvenim predavanjem in razpravam. — Mestni svet se pravkar bavi z odredbo aa osem-urno delo v vseh oddelkih indu stri je. Vse ugodnosti kažejo, da bo ta odredba sprejeta. IJnioni zem je narasel za časa socialistične vlade kakor še nikdar poprej Strokovne organizacije so na najboljših nogah.
Socialistična uprava v Milvvaukee je tudi počistila že precej grafta" in stopila na prste mnogim izkoriščevalcem in sleparjem v osebah velikih businessmanov in kapitalistov. Zaradi sleparske va-ge so bile kaznovane sledeče družbe: družbe za razpečavanje ledu, *o«ton Store in Oudahv Paeking Co. Nezmožni inšpektorji pri konstrukciji cest so bili odstavljeni. Zdravstveni oddelek je že zaplenil 448 galonov pokvarjenega mleka. Osemnajst restavraterjev je bilo aretiranih radi goljufive mere z mlekom in čez sto gostilničarjev radi nemoralne trgovine z dekleti. Pri tlakovanju North - ulice se je pronašlo, da so pogodbeniki računali čez $30.000 več kakor jim je pa šlo; sledila je preiskava in graft" je bil takoj ustavljen. In i:ako duilje v stoterih drugih slučajih.
Seveda, ljudje take vrste niti malo ne "obrajtajo" socialistov ne socialistične administracije. Že-ijo si nazaj blažene stiare čase, ko jih ni nihče motil pri "graf-i;u", zato pa hujskajo kar se da iroti socialistom. *
j
Župan Seidel se sme po vsi pravici nazvati najdejavnejši župan, <ar jih imajo, oziroma so jih doslej imela ameriška mesta. Njegovo prvo delo je bilo, ko je prevzel župansko mesto, da je odpravil
policaje v županovem uradu, kte-ri je bil tam v navadi poprej. "Meni ni treba telesnega čuvaja" dejal je Seidel in policaj je šel. Župan je vsako jutro ob 8 uri že pri svoji pisalni mizi in zvečer zapusti urad najzadnji. Prodal je svojo delavnico in sploh vspk drugi posel je opustil, samo da zaiuore žrtvovati ves svoj Čas novemu poslu. Njegovo geslo je: točnost in natančnost. Kakor on. ravno tako morajo biti točni in natančni ostali uradniki v mestni hiši. Pri nastavljanju mestnih vs-lužbencev Seidel predvsem gleda na zmožnosti brez ozira na politič no prepričanje. Poslediea tečaje, da več oseb opravlja važne posle — n. pr. zdravstveni komisar itd. ki niso socialisti.
Zupanov urad nudi malone vsak dan najinteresM.ntncjše, a večkrat tudi mučne prizore. Ne verjame ni o, da ima kteri župan v Ameriki toliko posetfov, kakor jih ima sodrug Seidel. V Milwaukee je vedno dosti tujcev. Prihajajo nava dno po opravkih, tod« zadnje leto jih je prišlo na tisoče samo iz gole radovednosti, da vidijo, kako se "poizkuša socializem". Vsi ti radovedneži obiskujejo Seidla v mestni hiši in ga obdelavajo z vse mi mogočimi, včasih tudi otročjimi in naivnimi vprašanji, n. pr. "kdaj bodo socialisti pričeli deliti imetja milvvauških kapitalistov itd." Drugi zopet vpraša: kaj je socializem itd. In župan Seidel gostoljubno sprejme vsakega posetnika in prijazno odgovarja ter pojasnjuje, kjer je treba, na vprašanja. Druge vrste tujci, kterih se je zadnje leto nabralo v Milvvaukee nw tisoče, so pri-prosti delavci brez posla, večinoma t. z v. "trampje". kteri so pri-vandrali iz največjih daljav. Ti judje, kteri si v svoji priprosto-sti predstavljajo, da v Milvvaukee je zdaj vsega dovolj in delo za vsakogar, ker je socialistični žu->an, oblega dannadan županski urad in vprašujejo za delo in tudi za gmotno pomoč.
Carl Sianberg, županov privatni tajnik, podaje sledečo sliko iz Seidlevega urada: Najprvo je prišla zgodaj zjutraj žena z otrokom v naročaju. Njen mož je bil obsojen v zapor radi pretepa in žena je prosila Seidla, da ga pomilosti, "kajti bil je to možev prvi pre-grešek in ona jamči,, da bo odslej dober." Zatem sta prišla dva pohabljenca prosit miloščine. Četrti je prišel prosit dovoljenja, če sme roda jat i razglednice na kolodvoru. Peti je vložil prošnjo za $vo->odno prodajanje gumbov in trakov za čevlje po hišah. Takoj za njim je vstopil mož z leseno nogo, bled in slab. Dejal je. da je pravkar prišel v Milvvaukee in da je bolan, ter bi rad šel v mestno bolnišnico. Zatem pride ženska
Emil Seidel
socialistični župan v Milwaukee, Wi«c
«f
članica sekte "svetih skakačev" v Waukeshi in zaprosi župana, če sme prodajati koledarje po hišah. Za njo vstopi brezposlcn delavec. Pritožuje se, da je neki oglas v časopisu pod naslovom "Iščejo delavci" navadna sleparija in zahteva od župana, da "zaštapa" take oglase. Drugi brczposlec prosi župana, ako sme prodajati sad-je po mestu. Za njim je žena, ki bi rada, da dobi njen mož delo pri mestu. In tako naprej. — Toda to še ni vse. Ljudje, kteri ne morejo doseči župana osebno, se poslužujejo pošte. Vsak dan dobi sodr. Seidel cele kupe pisem naj-različnejše vsebine. Jeden ga prosi zato ali ono .pojasnilo o socializmu, drugi mu želi vspeha in napredka, tretji se kaj pritožuje ali tarna o nesreči in bedi, četrti prosi pomoči itd. Vse to dokazuje, kako zaupljivo je ljudstvo na. pram socialističnemu županu in da ga smatra, ne za "višjega gospoda" kakor prešnje župane, temveč za svojega brata m dobrotnika. Maraikteri drugi človek na njegovem mestu bi že davno zgubil vso potrpežljivost ii^ dobro voljo. Ne tako sodrug Seidel. S Čudovitim potrpljenjem in prijaznostjo posluša on vsakega prosilca in posetnika: vsakemu poma-ga rad če je le v njegovi moči, ali mu pa da dober nasvet in pojasnilo. Tudi na pisma odgovarja točno.
Tako dela delavski Milvvaukee.
župan v
Ako bi hoteli navesti vse podrobnosti o delovanju milvvauških socialistov, napolniti bi morali ce-ega "Proletarca" Predstoječe vrstice torej zadostujejo, da vsak razsoden delavec spozna, da je socialistična uprava v Milvvaukee na pravem potu in da je v enem ctu svojega obstanka izvršila lep del svoje naloge za koristi delavstva. To priznavajo celo nasprotniki, kteri sodijo trezno in nepristransko. Prepričani smo, da bo nastopno leto za sodruge v Milvvaukee kljub vsem oviram in tež-koČam še plodonosnejše in zmagovite jše.
Najboljši sodrugi, katerim je največ ležeče na tem, da bi stranka napredovala, si belijo glavo, kako bi se to najbolje doseglo. To razmišljanje je hvalevredno in nesreča ni prevelika, če nastane tu pa tam radi kakih vprašanj kaj polemike in morda tudi malo viharnejši prepirček. Nevarno je le tedaj, če se talci prepiri razširijo in zaneso nasprotja na drugo, posebno na osebno polje. Toda dokler provzroča polemiko le namen koristiti stranki, ni ta reč tragična in gre le zato, da se najdejo sredstva, s katerimi bi se najbolje dosegel cilj. Takih sredstev je več. A če hočemo doseči kaj pozitivnega, je treba, da se ozremo po svojih vrstah in ogledamo svoj položaj.
Na vsak način lahko konštati-ramo, da se je stranka znatno povečala. In število naših pristašev se še nadalje množi. To bi bilo samo po sebi dobro znamenje. Toda korist za stranko, torej tudi korist za delavsko gibanje, za delavski napredek in za uspehe je vendar problematična, ker si moramo priznavati, da prihaja večina novih pristašev k nam le po nagonu svojega srca. Čuvstvo jim pravi, da je edino pravo mesto za delavca v socialistični stranki. Tako jih dobivamo in število se množi.
Kljub temu je nezadovoljnost z razvojem v stranki velika in po-litična akcija se res ne ujema s pomnoženim številom. Glavni raz-log opravičene nezadovoljnosti pa je, tla novi pristaši še davno niso socialisti; dasi žive v najboljši veri, da »o. Kajti socializem ni čuvstvo temveč znanost in brez socialističnega znanja ne more nihče biti socialist.
Iz pomanjkanja socialističnega znanja lahko nastanejo največje težave. Stranka je demokratična. To se pravi, da mora v stranki odločevati masa njenih članov. To se seveda ne sme zamenjati z demagogijo. Če se snide pet alf deset ali sto ljudi slučajno v gostilni, vendar ne ny>rejo tam odločevati, kaj ima stranka storiti v tem ali onem slučaju. Volja stranke se mora izražati samo v organizaciji, in diseiplina. kateri se anarhisti posmehu je jo, je za uspešno delo neizogibno potrebna To je prvo, kar posebno lahko prezirajo ljudje, ki so samo n čuvstvoni pri stranki. Ta ali oni misli, da bi bilo to ali ono potrebno ali koristno. In če se ne zgodi ravno isto, kar on misli, je neza-dovoljep, jezen. Morda je v dnu-duče prepričan, da trpi stranka škodo, ker se ne vrši njegova volja. Posledica je kritika, ki se oglaša zdaj v delavnici, zdaj v
T
Nepristranska gospa miloščine" deli nepristransko
revežem milodare.
gostilni, kritika, ki prehaja v go-drnjavost in zabavljanje in razširja nevoljo pri tistih, ki sogla-šajo in pri tistih, ki ne soglašajo. To pa škoduje še veliko bolj, ka*
kor če bi stranka opustila res kaj potrebnega. Slovenec je sploh zelo razpoložen za tako kritiko in za zakotno politiziranje, in kdor se je navadil take šege, je tudi te-
daj ne zna opustiti, če se je začel imenovati socialnega demokrata.
Toda če je tak način politike, ki ga opažamo med Slovenci v vseh strankah škodljiv, je mogoče še nekaj veliko bolj nevarnega. Govorice po gostilnah so lahko zelo neprijetne. Ampak pomanjkanje socialističnega znanja med množico vpliva na pozitivno delo in lahko lahko celo provzro-či naravnost napačne, škodljive akcije. Stranka je demokratična in njeno delo določa vendar množica članov, ki sklepajo o načrtih o akcijah itd. v organizaciji, na organizacijskih sestankih, konferencah, strankinih zborih itd. Dokler gre le za enostavna vprašanja, je lahko. Toda gospodarske in politične zadeve so včasih zelo komplicirane, zamotane in zakrinkane, tako da ne more čuvstvo samo uganiti, kaj jc prav in kaj ne. P<> gost oni a je tisto, kar je navidezno najboljše v tem ali onem vprašanju, v resnici najbolj škodljivo. Tedaj se more samo z znanjem, s temeljitim znanjem najti pravi cilj in prava pot; če tisti, ki sklepajo in odločajo, nimajo takega znanja, se pot zgreši, se zaide in iz tega lahko nastane največja škoda.
Naraščaj socialističnih glasov bo v mnogih občinah tudi socialistom odprl vrata. In tu ne bo zadostovalo, da bodo zastopniki delavstva sedeli v občinski zbornici, ponosni, da imajo tudi sociali-
sti mandate, ampak treba bo pozitivno delati.
Naši zastopniki bodo morali več znati nego nasprothiški, če bodo hoteli resnično zastopati interese delavstva, varovati se zanjk in imeti kaj iniciative. To je le primer, ki ga navajamo. A dali bi se taki primeri še zelo pomnoževati.
Če le nekoliko razmišljamo, pa nam mora biti jasno, da ni dovolj, če le zaupniki in izvoljeni zastopniki nekaj več vedo. Je že res, da je zanje potrebno več znanja kakor za množico; toda priprosti člani stranke morajo vsaj toliko vedeti in znati, da morejo razumeti in prav soditi delovanje tistih, katerim so izročili svoje zastopstvo. Tudi to razumevanje ni tako enostavno, kakor se marsikomu zdi in nič ni žalega, kakor da pride takozvani domači razum do popolnoma napačne sodbe.*
Socialistična stranka je stranka, ki ima uveljaviti socializem. Prepir, če je socializem znanost ali ne, je precej jalov. Na vsak način pa ima socializem znanstve-nen značaj in zato je% znanje za socialista neizogibno.
In tega nam, odkar so sc naše vrste pomnožile, bolj občutne manjka, nego prej. Naši novi pristaši še niso postali socialisti. Niso še dobili tiste podlage, tistega znanja, ki je neizogibno za resno, uspešno socialistično delo. popraviti to zamudo je naša najhujša naloga.
Velika kapitalistična zarota proti delavstvu.
>obile nehroj delavcev in napra- ki ne morejo na noben način za ile 6trajkarjeiu neizmerno ftkodo. | popaati, da jih kapitalisti izkoriA-SloveiiHki štrajkarji od tamkaj so čajo. Oni pravijo, da »o plameni že dovolj poročali o tem. Kon-1 za svoje delo.
afera haywood moyer
pettibone se spet po-navlja.
Detektivi kapitalističnih agencij mm zadnjo soboto 22. aprila s Kilo vdrli v glavni stan stavbin-sko-/.ele$/»rske unije v Indianapo-lisu in aretirali John G. MeNa-raaro mednarodnega tajnika omenjene organizacije. Teden dni poprej. 13. aprila, so ravno isti detektivi aretirali James Me^ama-ro. brata prednjega in Ortie Me-Manig.llfl. kar so dO" zadnje sobo-te prikrili javnosti. \'se tri so z dovoljenjem g vernorja %/ave Indiana odpeljali v sponah v Los Angeles, Oalifornia. MeNamara * in ostala dva so obdolženi, da so povzročili razstrelivo v ttekarni časopisa "L* Angeles Times" v Los Angeles. Cal.. 1. okt. lanskega leta. pri kteri je izgubilo življenje 21 <>seo. Kazen tega so jih kapitalistični detektivi obdol žili se mnogo drugih zločinskih dejanj.
Takecra javnega nasilja napram organiziranemu delavstvu v Ameriki še ni bilo, cdkar so bili TTav-vvood, Moyer in Pettibone, uradniki Zapadne. .rudniške zveze. Ha 1906 s silo odvedeni iz Oolorade v Tdaho. Ravno tista afera se zopet ponavlja. Brata MeNamara in McManigal so zdaj v pesteh morilske kapitalistične bande v Ca-liforniji, ktera hoče strašni zločin v tiskarni časopisa "Times" obe siti na njih pleča. Kapitalistično časopisje je kar poplavljeno 4 * stori jami" o celih skladiščih di namita, a kterim «o baje stavbin-ski delavci- razdejali mostove in poslopja. Te "storije" so narav no fabrieirali najeti detektivi kteri se kosaj > za velike natrra de.
Ta neČuven dourodek pomeni zo pet nrv boj ameriškega delavstva proti eni največjih kapitalističnih zarot, kar jih pomni črna zgodo vina ameriškega kapitalizma. B* bo vroč; toda ako bo delavstvo nastopilo v vsi moči. kakor je ob času Havwoodove afere, mora na zadnje zmagati pravica.
stabler je navadno ziniraj pijan; steklenico z žganjem nosi vedno žepu. Pijačo dobe od svojih šefov seveda na državne stroške; na državne stroške jim preskrbijo udi prostitutke. Surovost in bru-alnost povprečnega ameriškega »olicaja je že od nekdaj nekaj navadnega, toda podivjanost kon-tablerjev v Pennsylvaniji daleč nadkriljuje, vsako surovost in
socialistični poslanec konštablerjih.
Poglejmo Če je to re* in pokažimo jim s številkami, da so zeleni kot trava.
Kn tucat moških klobukov izdela en delavec v 13 urah 54 minut. Za ta eas je dobil od "bossji" $3.82, klobuki se pa prodaja za
Par čevljev iz najboljšega usnja vzame delovnega časa ."»4 minut, plača tlela ven od para je 34 cen-
\do misliti. Na slučajni ugovor ali odpor pijani konštabler druga««' ne odgovarja kakor z naj-gršimi psovkami, kletvinami, z licem; kotom in z revolverjem, {adi teh "čednosti" zamorejo se
»rutalnost, kakršno si sploh more | tov, prodaja se jih po $5.00.
/gotovi jene deske za stavbo 1000 čevljev v premeri vzamejo 2 uri 43 minut časa, plača 53 ct., prodaja se jih pa p» $40.00. - V^oz za kmetijo in drugo.' 4K ur in 18 minut dela; dobi delavec konštablerji moriti cdinole z ru- $7.19, prodaja se ga za $65.00. skimi kozaki, in delavski listi v Milo za pranje, 1000 funtov, angleškem .jeziku jih vHedfega potrebuje 50 m. delovnega An,
Sodr. Maurer v pennsylvanski zakonodaji in ameriški kozaki.
Tukaj je vest, ktera se mora razširiti od delavca do delavca v Ameriki in ktera mora navdušiti tudi največjega zaspanca, ki je že obupal, nad zboljšanjem de-delavskega položaja. To vest so kapitalistični listi previdno zamolčali, Spomnili se je niso niti se ne bodo slovenski "delavski" (!) listi, kar je naravno, Kajti njih naloga je, socialiste črniti, ne pa povedati ljudem, kaj naredijo dobrega za delavce. Se nekaj listov v Penna., je prineslo pur vrstic z drobnim naslovom:
Predloga v zbornici za pomnožitev državnih konšta-blevev poražena.
Kakor znano ima Pennsvlvania posebne vrste državno policijo, ktera se naziva "eonstabulary Ta policija sestoji iz najgrše drha-li. kar se je more dobiti v Ameriki. Vsak pretepač, baraba, kronični
>o vsi pravici zovejo "ameriške cozake".
<) ti zločinski handi pod zaščito Iržave, ktera je škandal in sramota za celo republiko, je zadnji teden razpravljal pennsylvanski zakonodajni zbor v Harrisburgu. Nek republikanski zastopnik v zbornici je — na komando kapitalistov seveda — vložil predlogo, la se državna konštablerija pomnoži ali poveča! Kapitalisti v Pennsvlvaniji torej še nimajo dovolj te drhali; hočejo več morilcev. Poplaviti hočejo kar celo državo z oboroženimi barabami, da bi tem lažje strahovali in pogazili delavce.
Toda — hvkla vrlim razredno-zavednim delavcem v Readingu — zakonodajni zbor v Pennsylva-niji ima letos prvič socialista v svoji sredi. Sodr. James H. Maurer je — kakor smo že poročali — sedaj še edini delavski za: ■lopnili v Harrisburgu kakor Ber-ger v \Vashingtonu. In ko je prišla škandalozna predloga o pomnožit vi konštablerjev na vrsto v zbornici, je Maureru zavrela kri. Govora, kakršnega je sodr. Maurer govoril proti predlogi, ni bilo še nikdar slišati v korumpira-ni kapitalistični zbornici v Harrisburgu. Slike grozote zločinov in nezaslišanih krivic storjenih delavstvu od konštablerske drhali, ktere je z živo besedo slikal Maurer. napolnile so zbornico do zadnjega kota. Bil je prvi ognjeviti zagovor delavskih pravic v kapitalistični postavodaji. zagovor,( kokršnega more dati le delavec, kteri je sam trpel med trpečimi.
Sodrug Maurer je govoril čez dve uri. Navzoči so bili vsi poslanci do zadnjega in molče so poslušali govornika.
In rezultat ? Ko je šla famozna predloga na glasovanje, bilo je 47 glasov za, 187 glasov pa proti. Predloga je torej sijajno pogorela. Maurerjev mogočni apel je večini nasprotnih poslancev segel v srce.
To dokazuje, koliko lahko koristi delavstvu socialistični * zastopnik, če je tudi sam samcat v zbornici. "New Castle Free Press" pravi: Ako James Maurer nič več ve stori za delavstvo, zaslužil je že, da ga je delavstvo poshalo v zakonodajni zbor.
plača 73 ct., prodaja se za $50.00.
Vidiš, delavee, kako te izkorišča kapitalistična družba, katero si ti sam postavil, da te sistematično ogoljufa. Ja, ti sam si tako odločil s tvojo glasovnico ob času volitev.
Ti sam si kriv, da se morajo tvoji otroci ubijati po tovarnah, ker ti nisi vstanu zaslužiti toliko, da bi jih preživel. Ko bi se zavedal suženjstva, ne bi bilo tak".
Ampak ti želiš biti svoboden, in si tudi domišljuješ. da si. Ali motiš ne: hudo, hudo se varaš Vi-vu in kar meni nič, tebi nič, daš za par drobtinic tvoj pridelek kadiš, ti narediš toliko v enem dne-pitalistu. Drobtinice, prijatelj, to je tvoja plača; postavna tatvina, ki jo izvršuje nad teboj kapitalist. V tem slučaju, prijatelj, si p do-
va, v ljudskih rokah. Zemlja, tovarne. rudniki, mašinerija, telegraf, telefon itd. bo last vseh; delilo se ne bo nič, kakor se dandanes hrezmifcelno govoriči iz iwt ljudi, ki socializma ne poznajo, ali ker mu hočejo škodovati.
Kaj meniš, prijatelj, bi ne bilo to bolje nego je zdaj, ko so žena in otroei vedno v skrbeh, kdaj priueso ali pripeljejo očeta iz de-lavniee ali rudnika pohabljenega ali ubitega?
Ali bi ne bilo bolje, da bi imeli lastne dome in da bi ne bili vedno v skrbeh, dn nas v slučaju strajka ne postavijo na cesto?
Kapitalizem je v svojem sistemu neizprosen, grozen, nečloveški. In tej nečl večnosti si pripomogel tudi ti, nezavedni delavee. ko si volil z;i kapitalizem.
Vprašam te torej: ali imaš kakšen utemeljen vzrok, da nasprotuješ socializmu? Hočeš li še nadalje biti trdovraten hudodelec, podpiratelj sistema, ki uničuje tebe. tvojo ženo in tvoje otroke? Hočeš biti pn sili suženj?
('e nočeš tega, tedaj se pridruži svojemu razredu, zavednemu delavstvu. ki te vabi kot sobojevnika v svoje vrste. Dokler si s sov-vražnikom, ti tvoji sodelavci ne morejo pomagati, ker jih postavljaš v onemoglost.
Kako dolgo še — delavec?
Kako dolgo želiš biti še prostovoljen suženj kapitalistov? Kako dolgo bos še pri volji, brez protesta p idil svoje otroke in ženo po tovarnah?
(V nečes tega, tedaj začni čita-ti. Zamisli se enkrat globoko, prav globoko. Naroči se na socialistično časopisje. Tam boš dobil vso izobrazbo, ki jo potrebuješ.
čudno — kaj?
Čudno, kaj? — da ob dnevu jasnem »vet ne vidi, kako se vara, kako tava v lastni zmoti; da pravica in ljubezen sta le lepe sanje; nasilje je, kjer v zakupu je pravica, in tiranstvo, kar zove se svoboda — da morala vsaka laž ju kruta 1 — civilizacija — komična maska .. da na prestolu oblastno vlada zločin!
Čudno, kaj? — da tatovi, morilci,
baudltl, za jedači,
žuljev reveža oteiuači,
bivajo v palači —
a v ječi umira poštenjak ..
Čuduo, kaj? — da brat kolje brata... in pop blagoslavlja bratomorstvo; da iz prstkov nežnih zlato se kuje — mati lastno hčer prodaje in da prodana hči—vlačuga zasramuje na cesti očeta—berača, ki mu stri roko je zobčasti stroj.,. Čudno, kaj? — da delavec, revež,
Izmučen, izstradan,
izmozgan, raztrgan —
dela in Be muči,
ustvarja bogatstvo
za postopače v zlatu, svili —
zajedače v avtomobilih —
za morUce s kronami na glavah —
a sam umrje siromak...
In čudno, kaj? — da siromak le še pravi: "Svet je moder, lep in pravičen! Drugače pač nei more biti... Bilo bi greh — svet spremeniti, kajti uredil je tako — pravični bog!"...
I. M.
iz ljubezni do bližnjega . . .
h krvnemu odru. Krvnik, ki jo tam razburjeno in nemirno pričakuje v frakii, cilindru in belih rokavicah, odloži cilinder in sleče okavice ter vzame z bližnje mize sekiro, da ji odbije glavo. Tu nastane grozen, nepopisen prizor, ki >retrese vsem navzočim kosti in mozeg. V trenotku, ko jo privle-•ejo krvniški hlapci na inorišče n ji strga eden izmed njih jopič
"V potu svojega obraza bos jedel kruh ..." bilo je rečeno človeku.
Kapitalisti ga res jedo — v po-
tu svojih obrazov! Kar "pot jih obliva", ko dan na dan stiskajo delavce in prešajo z njihovih mukotrpnih teles zlati kup profita.
kako dolgo še vec?
dela
Kaj je vzrok, da je v tej bogati leželi — Ameriki 82% ljudi, ki pijanec'in sploh najnižji izvržek nimajo svojih stanovanj, ampak današnje zločinske družbe je morajo plačevati visoko stanan^ sprejet med konStablerje, če le no. čeravno so on. vse napravili t zna slepo ubogati in dobro zadeti | Sezidali so epe hise. a le za s kolom ali revolverjem. Pristna peSčico judi katrn te izkorisca: kapitalistična iznajdba. Te. uni jo ali žele «kon*ati formirane zverine, kt.ere navadno Pri delu si bil ees okrat v smrt-opravljajo svoj posel na konjih, ni nevaimo^t. ne da bi se zato *o vsak čas pripravljene poman- zmenili tisti, ki so imeli konati od drati in streljati delavce, delav--tvojega dela.
čeve žene in deco kadar je štrajk. Zakaj mora delati v Zed. drza-Njih glavno delo je razbijati vah po tvornicah nad tri miljone štrajke in razdirati delavske uni- otrok cd 5 do 12 leta? In čez 7-je. Za to so tamkaj. Zgodovina 000.000 žen in deklet mora delati vseh večjih in manjših delavskih po tvornicah, ko je vendar dovolj bojev v T >ennsylvaniji je pisana zdravih in krepkih mož, ki hodijo s krvjo, ktero so prelivali divji od tovarne do tovarne, a ne mo-konstablerji. V znamenitem Straj- rejo dobiti delat Kaj je vzroK ku v <MeKees Roeksu in sosednjih temu t
mestih sredi leta 1909 so konSta- Prvi vzrok temu je, ker otroci
blerji ubili osem iitrajkarjev in in žene delajo za nižjo ceno, kakor
čez dvesto večalimanj ranili	pa Ti. delavec
Hrvatskega delavca Stjepana	, V drugem slučaju pa tudi, da
Horvata so takrat ustrelili kon-	kapitalisti zabranijo razvoju iz-
*tablerji. V enoletnem premogar-	obrazbe mladine, ker so mnenj£
sftem strajku v Westmoreland	da čimbolj je neumna temlaglje
Oounty, kteri traja Se danes, so	se jo izkoriSča, ko odraste,
zverine v kožah konfitablerjev že	Mnotro nezavednih delavcev j ,
ben svetopisemskemu Ezavu, ki je prodal Jakobu svoje premoženje za skledico leče.
Le vzemi prijatelj slučaj, da bi želel kupiti mila za toliko denarja, kolikor si ga zaslužil, ko si ga bossu pridelal za $50.00. koliko mila bi dobil. Če bi hotel kupiti tisto količino, delati bi moral zanjo cel mesec.
Premisli torej malo, zdrami se; naj vendar ni tako teško te .stvari zapopasti.
Soeialisti zahtevamo in pravimo, da je delavec opravičen do vsega, kar prodneira. Ali imamo prav!
Vidiš, delavec, v socialistični n-pravi bi dobil delavec, ki bi na-pravil H parov čevljev (če bi bilo potrebah ček. na na kterem bi stalo H ur dela. toliko in toliko vrednosti. Čevlji bi šli v ljudsko prodajalno in kadar bi rabil ene. bi sel po nje ter bi se ti odvzelo eno uro dela, imel bi jih v rezervi še sedem. Za tisto delo bi dobil seveda tudi klobuk, suknjo, hlače itd. Toda naredil bi dovolj in bi imel vedno na karti dovolj rezervnega storjenega dela, ki bi bila tvoja last.
Danes gre tisto delo kapitalistu, ki nič ne dela.
Gotovo bos dejal: ja. kapitalisti imajo sirov materijal, na tega je pa pisec gotovo pozabil. Rekel boš tudi. da stanejo mašine. para, elektrika in Taba in da kapitalistom ne ostane mnogo dobička.
Ej, nripatelj, le pogasi. Danes je pač tako, ko pade dobiček in zguba na posameznika, da imajo posamezniki v rokah maiinerijo, sirovine itd., toda v socialistični družbi bodo vsa taka sredstva, od kterih je odviano življenje ljudst-
Kadar se zdramiš iz dolgega spanja in omaneš oči, pa pristopi k socialistični stranki, da bos nje aktiven član. Ko to storiš, potem imaš pravico protestirati nad vsem zlom sedanje kapitalistične družabne uredbe.
Dragi »obrat, delavec! Ti, ki si dobil danes prvič " l*roletarca" v roke, ti polagam na srce, da ga ne zavržeš, ampak prečitaš pazno, od stavka do stavka in dobro pre misli vse, kar.je* v njem zapisano.
SeV6da,.iz ene številke se človek ne more dosti nailčiti, zato je nujno potrebno, da ga takoj naročiš in da ga čitas vsak teden.
Stopi v naše vrste in se bojuj z nami kot človek, ki «e zaveda svojega dostojanstva.
Stopimo skupaj, bratje, in po-dajmo si roke od Severa na -Tug od Vshoda na Zapad; kajti le ene ga sovražnika imamo: kapitalizem. ,
Dol ž njim! gor s socializmom!
Anton Ausec..
Kdor nasprotuje socializmu, je nevenič ali — grafter. j"
j
PROČ S SMRTNO KAZNIJO
Dan pozneje, ko je nemški ce sar 7. velikim hruščem in truščem obhajal obletnico svojega rojstva so v Insterburgu za zidovi sodnij Hkega dvorišča obglavili štiriin dvajsetletno služkinjo Avgusto Milkovajtovo. Po usmrtitvi je časopisje poročalo, da so dekleta komaj privlekli na morišče; seda. izpopolnuje tedanja poročila oči videč, ki je bil priča groznega prizora: "Dva krvniška hlapca sta se Milkovajtovi počasi bližala jo pograbila za roke in jo vlekla
časopisju. Kongres je izjavil, da je socialistično delavstvo najvažnejši in najzanesljivejši nasprotnik smrtne kazni in da more le propaganda socalističnih strank, le kulturna povz<jiga širokih delavskih mas na politični in strokovni podlagi, le rastoča moč organiziranega proletarijata zbrisati kulturno sramoto smrtne kazni. Proč s smrtno kaznijo, to je naše
R. P.
dober rgk.
> |»leč in jo Iščejo položiti na mo- geslo, dokler ne zatremo tega bar-rilno tnalo, se vrže Milkovajtova barstva. ui zemljo in objame z naporom vseli svojih sil i april no tnalo med hupuim/ vreščečim vpitjem. V tem. ko stoji krvnik s sekiro v roki in deli direktive, poskuša eden njegovih hlapcev, da bi ji zasukal vsaj jflavo preko tnala, viir se mu pa ne posreči z lepa; šele po dolgem naporu, ko so Milkovajtovi opešale moči. so jo po-ožili na tnalo. V tem hipu je krvnik z vso silo zamahnil sekiro in glava je zatočila en meter na stran v pesek. Vdaree je bil tako silen, da je sekira obtičala v tnali . . ." Orožne so bile minute, ko so krvnikovi hlapci pograbili dekleta, horečega se za svoje življenje. za roke za noge in ga po-ložfli rablju pod sekiro. Milkovajtova je bila morilka. Umorila je-tiste, ki so se ustavljali njeni poroki s sinom posestnika. Poro-
čiti je hotela moža. ki ga je iz vseera srca ljubila. Č*e bi ne bili zavirali te zveze, bi bila danes Milkovajtova morda srečna mati. Ampak uboga služkinja je bila in zaročencu njegovi sorodniki niso pustili, da bi bil vzel navadno deklo za ženo. Ne ljubezen, denarna mošnja odločuje o meščanskem zakonu. Da je Milkovajtova bila morilka, je strašno, ampak upoštevati je treba, da je vživala najslabšo vzgojo, da je le pol leta obiskovala šolo in da je bilft v mladosti čisto zanemarjena. Da
Pismouk apostel Pavel je med druge besede v sv. pismu zapisal tudi tale pameten izrek: "Kdor ne dela. naj tudi ne je.'' Dobro* si je jo zadel, Pavle! Tudi nas, velika * množica, proletareev, se strinja s tem rekom.
Le poglejmo -čebelice: zelo majhne živalce so napram ljudem, a v tem oziru mnogo bolj pametne, nego ljudje. Kakor hitro se za-rede troti v njih družbi, pa jih pomečejo ven in pomore. Z drugimi besedami bi se reklo, da gredo po besedah apostola Pavla in narede revolucijo.
To store čebelice. Ampak človek, ki je gospodar na morju, na zemlji in pod zemljo, pa si do danes še ni otresel trotov, ni še uresničil Pavlove besede, vzlic temu, da se pusti dan za dnem krasti svoj pridelek po razredu pijavk, postopačev in uživačev.
Vse vrste zločini se dogajajo na njegov račun in človek prenaša potrpežljivo' kot mula. Kako je vendar to. da neče pospraviti trotov. kakor to narede čebelice t Saj ima vendar glasovnico in gospodarsko organizacijo! Ja, vse to ima, ali ne zna rabiti orožja, neokreten je: zabit, nevoščljiv, sebičen in hinavski!
Da zgubi te ne čedne lastnosti, je bilo nravno čuvstvovanje de-1 mu je treba izobrazbe. Socialistič-kleta v takih razmerah slabo raz- no časopisje, knjige in brošure so -vito. je nmljivo. Ta slučaj jasno tista sredstva, ki bodo užgfHe v dokazuje, da je družba, glavna človeku iskro revolucije, da sokrivka umorov. Ampak name- spoznalo škodljive trote v sto da bi odpravila vzroke raz- veški družbi in jim postreglo z mer ki rode taka strašna dejanja, apostlom Pavlom: "kdor ne dela, vlači meščanska družba žrtve svo-inaj tudi ne je!"
člo^
je'nemarnosti na morišče. Za kul-turnost naše dobe je smrtna kazen žalostno znamenje. Socijalni demokratje smo nasprotniki smrtne kazni. Smatramo jo za preostanek. za barbarsko' dedščino srednjega veka. Pobijamo jo iz kulturnih razlogrtv. Nadalje pa je treba odpraviti smrtno kazen, ker omogočuje ju stične umore, ki jih vse človeštvo ne more več popraviti. Prvoboritelji meščanstva so pobijali smrtno kazen; seda
J. Aleš.
— Rži §e pridela v buAljih (amer. mernik) v Zed. državah 23.996,000^ Nemčiji 3.10,624,000; Av^tro-O^roki 107,500,000; evropuki Rusiji 903,931,-
000; Franciji 63.546.000; Japontiki 35,-000.000; na »vetu xe pridela rži 1.601,-826.000 buSljev.
SODRUOI! Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list ži-
nje meščanstvo pa ne razodeva vi samo od svojih naročnikov, posebnega vesel ia za odpravo Vsak socialist bi moral širiti smrtne kazni. Pred kratkim se je 14PROLETARCA'\ kajti to J« jurottfni kongres v Odanakem prva naloga naše stranke, izrekel za smrtno kazen. Medna- Vsak socialist bi moral točna rodni socialistični zbor v Kodanju plačati naročnino *a "PROLE-je pozval proletarijat vseh *le*el TARČA," ker le na ta način se k propagandi za odpravo smrtne aamore osigurati napredek naše-kazni po shoefih in v delavskem mu liitu.
MEHIKO.
Mehiko, politično samostojna republika, ki je naš bližnji sonet! na jugu. je že leta z gospodarskega stališča vazal ameriške republike. Seveda ni vazal ameriškega ljudstva, marveč je podložna vladajočemu razredu, trustjanom. Vsi inehikanski naravni zakladi so že skoraj last ameriških kapitalistov. Povsod v gospodarstvu odloča baje ameriški dolar. Nad 900milijonov dolarjev so ameriški kapitalisti naložili v raznih mehi-kaiiskib podjetjih. O vseh bakrenih rudnikih odloča Morgan Gug-genlieimoya slrupina trustjanov; nad vrati rudotopilnie in rudniških obratov pa visi tablica tvrdke Guggenheim in sinovi. Vsi dobri oljnati studenci so pa last ameriškega trusta za olje (Standtfd Oil Oo.) pod krinko tvrdke \Va-ters - Pieree. Ameriški trust za sladkor je pa od Diaza dobil tako obsežna in izborna zemljišča za pesine nasade, da bo kmalu odločeval v sladkorni industriji. Ameriška ekspresna družba Wells Fargo, pri kateri odloča mladi Roekefeller. sin kralja za olje, pa la^tuje vsa zemljišča, ki so ugodna za produkcijo gumija. Ista družba nadzoruje tudi ekspresni tovorni promet. TTarrimanov železniški konzorcij ima pa v g. E. N. Brownn udanega agenta v najvažnejšem mebikanskem denarnem zavodu, v narodni banki znanca nacional). Southern Pacific železniška družba pa nadzoruje tri četrtine glavne železnice, kar je pod sedanjimi razmerami enako absolutnemu monopolu.
Pa so ameriški trusti postali tako mogočni in merodajni v Mehiki, je največ pripomogla umazana korupcija, ki tvori teman list v zgodovini Mehike. V deželi, ki je bogato obdarovana z naravnimi zakladi, in v kateri je dobiti cenemo delavno moč, je primanjkovalo denarja. Pičel denar, ki je bil v prometu, so požrli domači boji in sile. ki so vodile boj proti cesarju Maksimilijanu. Za ameriške kapitaliste je bila ugodna prilika. da se vgnezdijo v Mehiki, ker je vladajočim klikam primanjkoval denar. Poleg gospodar-, skih koristi so pridobili še politični vpliv. Kar niso dosegli vsled primanjkovanja denarja, so pa brezdvomno in sigurno dobili s podkupnino. Podkupovali so u-radnike. In to je bilo lahko! Saj je Mehiko pognana kot paradiž uradniške korupcije.
V dobi najgrše korupcije, podkupovanja uradnikov je bilo ne-broj ugodnih prilik, da bi ameriška republika lahko kar čerc noč anektirala Mehiko. Ali anektacija Meihike ne bi koristila ameriškim kapitalistom. Ameriški kapitalisti ne bi od anektaeije imeli tudi najmanjšega baska. Kar je Mehiko vsebovala v bogatih naravnih zakladih, je vlada Diaza rada izročala ameriškim kapitalistom za majhno napojnino.
Ako bi Mehiko bila država ameriške republike, bi bilo ne mogoče, da bi si ameriški kapitalisti za be-raško napojnino osvojili vse naravne zaklade. Pa Se nekaj dru-zega bi bilo. Z združenjem Mehike z ameriško republiko bi tudi 16 milijonov Mehikancev med katerimi je ena tretjina sužnjev (pionov) dobilo vse pravice ame-" riških državljanov. Ameriška republika ne more po svoji ustavi imeti dve vrste državljanov — politične vladarje in "politične tlačane". ako se noče osmešiti pred celim civiliziranim svetom. Ameriška republika, ki se kaj rada pobaha z svojo državljansko vojno za odstranitev sužnosti. bi morala priznati zasužnene podanike Diaza za svobodne državljane. dati bi jim morala pravico do samodoločbe v vseh političnih zadevah. To pa sovraži po izkoriščanju hrepeneča duša ameriških kapitalistov. Zakaj? Ker bi ameriški kapitalisti izgubili garantirano pravo za izkoriščanje ljudi in naravnih zaklndov v Mehiki. Dokler so lahko kapitalisti nadzorovali od zunaj Mehiko in skoraj zastonj izčrpavali deželo, niso imela najmanjšega povoda za anektaeijo Mehike.
.♦Samostojnost Mehike je osign-rala ameriškim kapitalistom največji profit in za garancijo je pa skrbela mebikanska vlada. Mehi-ksnska vlada je morala ljudstvo oropati političnih pravfe, da so
ameriški kapitalisti želi masten profit. Na kratko: Obstoječe razmere so koristile le trustom, škodile ljudstvu, mebikanska vlada, golo orodje ameriškega kapitalizma je pa žela kletvine potlačenega ljudstva, ker je zvrševala delo rabelja za ameriške kapitaliste.
No. sedaj je pa vseeno Diaz predsednik Mehike, golo orodje ameriških kapitalistov, navaden krvolok, okrvavljeni zatiralec delavskih štrajkov na koncu svoje zločinske karijere. Njegova brezmejna moč je omajana, peša, pada in se podira. Kar je ta lopov, stari in zakrknjeni hudodelec z vršil od leta 1H77, ko se mu je posrečilo samcira sebe "izvoliti" predsednikom, so tekoni zadnjih dveh let glasno puvedali v svet milioni mehikanskega ljudstva. Ta zver v človeku je preganjala barbarieno svoje politične nasprotnike. Ta človek, ki rii vreden, da nosi človeško obličje, je dal zapreti ljudi radi govorov na shodih, vničil je osebno in politično svobodo, svojim političnim nasprotnikom je pa brezobzirno vzel i varnost do življenja, sploh vse pravice, ki so garantirane državljanu po ustavi. Na .stotine ljudi je moralo plačati nasprotstvo do Diaza s svojim življenjem. In na tisoče jih je moralo v ječo, ker so verjeli v svobodo govora. Drugi tisoči pa zopet živijo kot pregnanci v inozemstvu, ali se pa v gorovju skrivajo pred biriči Diaza. Kna tretjina ljudstva pa zdihuje v pionečki sužnosti. ki je brutalna forma sužnosti kakeršne do danes ne pozna zgodovina. Pet mili-onov ljudi, peonov, se rodi in u-rarje v tlačanstvu. Peoni ne dobivajo plače, delati pa morajo kot črna živina. Ako se hoče kateri iz med njih z begom rešiti te tlake, tedaj ga vjamejo biriči Diaza, privedejo nazaj in neusmiljeno pretepo.-*"
Industrielni delavci niso na boljšem. Saj je še v spominu, ko so pred nekaj leti postavili štraj-kujoče delavce ob zid in postrel-jiali kot divjo zverjad. Industrielni delavci dobivajo zelo nizke plače in kupovati morajo svoje potrebščine v prodajalnah delodajalca. Z dušo in telesom so privezani na delodajalca. Delavske organizacije (unije) niso dovoljene Št rajke pa vničijo v potokih krvi.
Mefoikansko ljudstvo je škripa-je z zobmi nosilo to tlačansko breme. Že večkrat je revolucija zapela svojo divjo pe«eir. a Diaz je ostal zmagovalec. Ali zadnje dve leti je tako mogočno vskipelo v ljudstvu, da se je ljudstvo pričelo organizirati v nepremagljivi falanei. s katero hoče Diazu dati zadnji sunek. In ameriški kapitalisti so v strahu za svojega agenta. Konee njegove slave lahko škodi njih interesom, zmaga revolucije lahko na kratko vniči vse njihove privilegije. Ra<fi tega smo doživeli mobilizacijo ameriške vojske.
(>«1 vspehov revolucJonarnega gibanja je pa odvisno, če se bo \'a'la v VVashingtonu odločila, da. bo v imenu humanitete vzela Mehiko po 1 svoje okrilje, kot je nekoč to zvršila z Kirbo, če bo odposlala streljajoče vojake nreko i>eje v " interesu civlizacije", dn se politično razmerje z Mehika spremeni.
POPLAV.
April se nagiblje h koncu in prihaja prvi majnik. Preko valovito morsko ravan drvi orkan. Visoko kot gore se dviga morje, pa-, da, se zgublja v prepadih, da se zopet dviga grozeče in žugajoče. Močnejše in silnejše vdarjajo valovi ob skalnato obal. jo trgajo, drobijo, kosajo in meljejo. Kos za kosem trde skale pada v morje in zginja v srditem, narasščajočem valovju, katerega beli in peneči vrhovi že škropijo skupino ljudi, ki iščejo varnega zavetišča pred silnim viharjem, ki jim grozi s po-topom ... s m rt jo . . .
Sredi skupine stoji kralj Mamon, poleg njega ležijo križem vrče polne srebra, zlata, biserov in draguljev, po njegovem obrazu, ki je nekdaj bil surov, ošaben, neizprosen in, trd, sc razliva stmh. Njegove oči " prosijo boječe pri njegovih spremljevalcih in tovariših nasveta in pomoči. Njegova roka. ki je bil* navajena ukazovati. je napol stegnena v smeri, iz katere orkan poje svojo divjo
pesen o smrti in vstajenju. Dlan je odprta, prsti nekoliko vpogne-ni. kol bi zadnjikrat hotel zapo-vedati razjarjenemu morju: vt i lini!
Ali morje buči, se dviga, vzdi-guje, krohota, drvi, grozi s potopom in se noče pokoriti ukazu kralja M aniona. Višje in višje se vdigajo valovi v navpično vodno steno, ob vznožju tvoreč globok prepad . . . Bliže i bliže prihaja vodna stena, pred njo se širi brez-dno.
Kralj M anion zatrepeče, morje . . . morje, nekdaj pokorno morje, ki se je tisočkrat in tisočkrat pokorilo njegovim ukazom, se proti vi vsegamogočnemu kralju Mamonu in narašča v navpični skoraj do neba segajoči vodni sir ni, se bliža skali, da jo zdrobi v nič in pokoplje v globini kralja Mamona in njegovo spremstvo.
Kralju Mamonu omahne roka, prosveče gleda generale, višjo duhovščino, pomoči išče pri prost i-tuhkah in pri znanstvenih evnuhih. Zaman!
Dalaj Lama, šejk il islam, najvišji rabinec papež, najvišji budi-■lični duhovniki, kardinali in jezuitski general klečij • in z levico zakrivajo obraz, z. desnico se pa tolčejo po prsih: mca eulpa. mea maxima eulpa.
Generali odpasujjejo sablje, mečejo proč samokrese in bežijo, (ienerali so pogumni, dokler lahko zapovedujejo brezštevilni vojski, da se kolje, bije in mori. Ali zdaj so sami, izvežhane in izurjene armade ni za njimi, ki jim je v vročih in krvavih. bitkah izvoje-vala lavorjeve vence slave in časti.
Znanstveni prostituiranci listajo po knjigah in iščejo izrekov, da bi zagovorili uiorje . . . majejo z glavami in mrmrajo: Naša znanost je pri krajL_^____________
Milionarke, priležniee kralja 'Mamona. oblečene v dragocena oblačila, se valjajo v histeričnem krču in molijo: Gospod, usmili se nas . . . Gospod, resi nas .. .
Morska navpična stena se bliža žugajoče, grozeče... V nji je razločiti milione delavskih otrok, žrtve kralja Mamona. ki kot Eri-nije* maščujoče dvigajo svoje drobne ročice. V brezštevilnih kupih ležijo delavski mrliči, ki so morali dati svoje življenje za kralja Mamona in raznovrstno svo-iat. ki se je senčila v njegovi milosti. Nad njimi je pa glava pri flrlavi resnih mož in žena . . ,i*nla-dih in krepkih mladeničev in cvetočih deklet. Nekakšna odločnost je na njih obrazih, ki se ne pojavi vsaki dan. Oči gledajo ponosno in brez strahu.
Morje raste, šumi in bobni. . . iz njega pa prihaja glas močan kot orkan: "Doli s sužnostjo! Živela svoboda, enakost in bratstvo !"
"Gorje meni!" zakliče kralj Mamon in si pokrije v obupu o-braz z rokama.
Morje se dvigne, vzraste in na-krat pade in se vlije preko skale. V njegovih valovih zginejo kralj Mamon in njegovo spremstvo. Na skali pa vzklije novo življenje, nova človeška družba.
Razburkano morje se pomiri in odteka v svojo naravno strugo. Njegovi valčki pa šepetajo divno pesen o svobodi, enakosti in bratstvu. o miru ljudem na zemlji, o vstajenju sužnjev k življenju . ., .
Z.
ČRTICA IZ DELAVSKEGA ŽIVLJENJA.
ra, mučnega dela, katerega so o-pravljali s podvojeno silo, da se prikupijo bossu, ki jih je gle.ial od strani.
Naenkrat se začuje v kotu grozen krik, nakar zopet vse utihne. Pol tueata delavcev steče proti staremu stroju, ter vzdignejo v krvi ležečega trpina. Pokličejo ga po imenu, a on ne odgovori ničesar in gleda svojo kri, ki teče curkoma iz nosa ušes in iz ust. Kmalu na to priteče kompanijski čuvaj ter vpraša hladnokrvno, kot bi se zgodilo kaj navadnega, če še živi.
& • z*	•. •
Ne je ziv, samo govoriti ne more; nezavesten je, reče nekdo; prinesite nosilniao, ukaže čuvaj. Par minut pozneje nalože napol mrtvega delavca na nosilnico, katera je bila postlana s cunjami in ga odnesejo v kompanijsko bolnišnico.
Istega večera so v neki sobi prav živahno igrali karte ter pili iz pelčka. Ne da bi potrkal na vrata, vstopi Majk, kateri nagovori pričujoče z "dober večer". Kako se kaj imate? Bog daj dobrega Majk! odgovori Tine. Kaj prinašaš novevra Majk? Ali je kakšen "čenč" Ma.ik. "Sur" Tine! Boss mi ie vendar obljubil, la dobiš prvi čenč.
"Na ja, pr mej kršč. d---
Ti si človek in pol! Tebe ima boss zelo rad, to vem že davno. Kaj bodem pa delal?'' Kaj uprašuješ. samo da boš delal: mlad si š<» in močan. Delal boš tam, kjer je delal Miha. oni stra-delj, ki je vedno doma tičal, pa tiste prekelieane eaitenge čital." "Aha. kaj pa je z Miho, ali je kvitan?" Kaj te briga, kaj je žnjim, glavno je. da boš delal in »la bomo kaj pili na ta račun.
Ako pa pride Miha nazaj, pra-ša zvedavo Tine Majka. "Pr mej krš . . . d . . . kako si vendar rado-
Spisal A. K.
Parna piščalka je zatulila z vso silo in vabila proletarijat v temne kote tovarne. Mož pri možu se ri-skozi vrata po dolgem hodniku. Na koncu hodnika je stojalo, na kterem vise številke, čeki, pod kterimi r< botajo za svoje gospo-darje. Pri tem stojalu je vsak ob-stal in Miel svoj ček. Se en močan elas piščalke in kolesovje se je začelo vrteti, dalevei pa bite s kota v kot. Polngomn se prikažejo bossi in pogledajo, ako so vsi delavci na svojih mestih.
Bil je zelo vroč dan. Z ene strani je pripekalo solnee. z druge je palil pa ogenj, ki je zijal iz velikih topilnih peči po tovarni in tekmoval z vročino na telesih delavcev, katerim je tekel znoj curkoma po telesu. Vse je gibalo in telesa so bila napeta od napo-
ved en."
Miha ima dovolj; štirje smo ga nesli v bolnišnico, kar kopal se je v s vi ji krvi. Jutri me počakaj pred tovarno, da pridem po tebe, tako mi je naročil boss. "Boš dal kaj za pivo." praša Tine Majka, ki se je odpravljal, da gre. Segel je v žen in vrgel na mizo nekaj drobiža, katerega je eden pobral, vzel klobuk in palček ter jo mahnil čez stranska všrata v salo< n. Ti*t i večer so pili pri Tinetu pozno v noč.
Drugi dan je stalo v tovarni par lepo rejenih mož. obritih in na prstih so imeli prstane od čistega zlata. Kadili so lepo dišeče smodke in sc pogovarjali polglasno.
Tine je gledal te gospode z odprtimi ust mi in malo je manjkalo, da ni snel klobuk z glave. Napenjal se je pri staremu stroju, da je teklo od njega kar curkoma. Zavedal se ni. da lahko pade vsak trenotek kot žrtev pro-fita. Ko odkora kajo nadzorniki iz tovarne, pokliče boss pol tueata delavcev v pisarno in jih vprašuje po nesreči, ki se je bila pripetila včeraj. Ali nihče ni govi ril mnogo; večina je jecljala in potrdila le tisto, kar je govoril boss. Majk se je pa ^drezal še posebej: bil je neroden, pa ga je prijelo: kajpak, — reče drugi.
Nek drug delavce pa reče: ni taka stvar; ta stroj je star in je neraben/ ker ima obrabljeno z -bovje. Ne ho dolgo, ko bo spet kterega zagrabilo. — Kaj govoriš, reč t boss naglo, mar misliš, da bomo nastavili nov stroj? Ali ne veš koliko denarja stane tak stroj?
Mož se obrne in godrnja, češ, da «e je to staro železjo že stokrat splačalo. Denar je torej več vreden, kot življenje delavcev.
Ostali so |>ili zadovoljni, da so zamogli vstreči- bomsu in kompa-niji.
Steni je bila zaališba končana.
<>1» tistem čs-n pripeljejo na željo Mihi ve želi". Miho domov. Bil ie skoro popolnoma nezavesten in je ležal n« revno opravljeni postelji. okrog ktere se je zbralo troje malih otročičev, ki so klicali neprenehoma: ata, ata, ata. Žena .je sedla na kra j postelje, držeč v naročju najmanjše dete, ter si brisale solze, ki so ji kapale. ne zme-neč se zgovorne ženice, ki so šepetale pritajeno.
Proti večeru bolnik spregleda, ozre se po sobi zvedavo, kako** bi hotel nekaj izreči. Žena in otroci se čutijo spričo tega potolaženi, misleč, da je bolniku bolje. Toda bolniku se zasvetijo oči, in debele solze tečejo po obrazu, — en tre-
nutek in izvije se iz ust bolesten glas, potem pa zapre bolnik oči za vedno.
Par dni pozneje je bil siromašen pogreb Mihe. Za krsto so korakali žena, z malini otročičem v naročju in ostale nepreskrbljene in nedorasle hčerke. Pogledujoč zdaj na krsto, zdaj na otročiče stopa žena top » naprej v grenkih občutkih, /ktere je zakrivil stari stroj v tovarni.
V	vrsti za krsto stopa tudi Mihov stari znanec, ki premišlja in kolne kapitalistični sistem, ki je-inI ie na tako krut način «troeičeni njih očeta.
Koliko je bilo že taeiii slučajev. in koliko jih bo še, če se ljudstvo n«' zbudi in ne pomede s te-m irazmerami.
V	takih in enakih mislih, so prinesli krsto na pokopališče, kjer sr jo izro/ili materi zemlji.
Stari znanec stisne pesti in ponovno se zakolne, da bode delal z vsemi silami, da pridobi čimveč rojakov za-socializem, ki je edina pomoč, da se naredi tem razmeram konec.
V	nedeljo so bile cerkve polne občinstva, in tudi Majk pa T< ne, !<i sta s« ga navlekla že prav zgodaj, sta bila pri velikem oltarju in sta se prav natiho pogovarjala, kako ga bosta zvečer pila.
Na koru so pa zabučale orgije v proslavo in čast božjo, ker je tako "fletno" na svetu.
PUSICE IZ DELAVNICE.
(William D. Havvvood.)
Revščina se ne pogaja.
Kapitalist nima srea. Dregni ga v denarnico in poeedila se bo kri.
Možgani poslovodje so pod delavčevo kapo.
Boginja pravice bo imela tako dolgo zavezane oči, dokler jo kapitalist vodi za roko.
Industrializem j«- socializem v delavski obleki.
Ena delavska unija v vseh industrijah ; vse industrije v eni uniji.
Med gospodarji - kapitalisti in delavci - sužnji ne more biti strokovne pogodbe. Ako hočeš biti in-dustrialno svoboden, ne podpisuj pogodb, ki te zasužnjujejo.
Dvanajst urno delo je slaba navada. Navadite se osemurnega dela.
Delavci bodo spremenili to deželo iz političnega bordela v in-dngtrialno' delavnico.
Vrhovno sodišče Zedinjenih držav je Gibraltar kapitalizma.
Delavci med seboj ne poznamo tujcev. Kapitalist nam je tujec.
Napredek delavske organizacije se meri po njenem gibanju.
VOLITVE V LA SALLE, ILL.
Poroča se nam sledeče: Sramotno delo.
Kakor znano, so se vršile tukaj dn^ 18. aprila volitve za alder-mane, ali občinske zastopnike.
V 3 wardi je bil postavljen kandidatom na soc. tiketu sodr. Val. Potisek. kateri je vodil neumorno volilno kampanjo celih 6 tednov. Toda tudi njegov tekmec — rodom Irec, ni zaostajal s kampanjo. Delal je bolj tajno s svojimi Irci do zadnjega dne. Ali poleg svojih Ircev, je mel za seboj tudi nekaj slovenskjh Ircev, ki so takoj zagrmeli. kako/ hitro so slišali, da je sodr. Potisek vložil peticijo za volilno borbo kot alder-mana v 3 wardi.
Geslo slovenskih Ircev je bilo: " socialist-greenhorn, ne dober katoličan, ne sme biti izvoljen al: derman po nobeni ceni. Samoumevno je. da so se te šlape posluževale najbolj umazanih sredstev, da bi ga oblatile pred svetom. Opravljali so ga po rovih, kakor stare klepetulje, da je grešen socialist, da je poročen sodil,jisko itd., da ja ne bodo glasovali za njega.
Brezdvomno so ta podla obrekovanja, mnogo doprinesla, da sodr., Potisek ni dobil pri štetju glasov večine; kajti precej ljudi je še. ki ne vedo še prav nič, kaj pravzaprav socialisti uče in žele. In pri tacib ljudeh taka obrekovanja vlečejo. Toda vendar bi te reči še vedno same ne odločevale o zmagi, če bi nasprotniki ne napajali volilcev pri Konkotonku. Zakleli so se namreč, da raje zapravijo $200 kakor pa da bi bil sodr. Potisek izvoljen. Samoumevno je. da Potisek nima de narja za take reči. ampak izda
denar, ki bi se imel smatrati u njegov zaslužek, raje z* socisli. stično propagando, za Časnike knjige in sploh v izobraževalne
svrhe.
Prišel je dan odločilne bitke ampak ne z nožem ali kolom, ka-kor znajo to eni naši dobri katoličani — ampak dan boja s svinčnikom v roki na volilnem mestu.
Zgodaj v jutro sta bila že oba kandidata na injfeah, istotako tu-di njiju prijatelji in somišljeniki. Med pristnimi Irci, so se kmalu pokazali tudi slovenski "Irisi" ki so delsli proti Potisku, ob enem pa za proti kandidata z vso silo. ,('ez dan se je iskalo vedno pri. like, du bi prišlo do pretepa ali nerednosti; izzivali so socialiste steni, da so se jim smejali in jih obkladali z raznimi psovkami. Toda sodrugi so bili oprezni in se niso dali spraviti z ravnotežja, kar bi imelo le slabe posledice za našega kandidata. Vsak sodru-gov si je pač mislil: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo."- V teh mislih in" dobrih nadah, da bo dobil naš kandidat lepo število glasov, je bil dan volitve pri kraju in začelo se je štetje glasov. Predno se je začelo s štetjem, je stopil Potisek v prostore glasovanja, da pazi pri štetju glasov. Zunaj se je zbralo \ se polno volilcev, ki so radovedni čakali na proglas izvoljenega kandidata.	•
Nenkrat .!•• zavladala med radovedneži nasprotniškega tabora velikanska veselost, ki je naznanjala, (U je socialist propadel — propadei za 23 glasov. In to pot je so zakričali Ronkotonkovi raz-sajači "h ura j for Bili!" . Irland je bil rešen s slovenskim "regimentom".	k >
Samoumevno je, da so sodrugi m \ zavednih fcIovenoevt Potisku M stali na tako velikem številu glasov, ki jih je dobil kot soc. kandidat.
No da bi se vsled ne popolnih vspehov razburjal, je sodr. Potisek podal vsem roko s pripombo, da je zmaga blizu in da smo lahko vsi ponosni na ta izid. Saj zgubiti nimajo socialisti ničesar, pridobe pa lahko celi svet.
Tako smo se razšli, v s vest i si, da smo storili svojo razredno zavedno delavsko dolžnost, vsak na svoj dom.
Vse drugače pa je bilo seveda pri Konkotonku. Pijani zmage in veseli, da je socialist propadel, so naredili blizu saloo-na. na kornerju velik ogenj, (.pa ne pred izvoljenim kandidatom) okrog kterega so taneali pozno v noč. kot Indianci in krulili ha, ha. ha, socialist je propadel.
Pri tem divjem veselju jih je zalotil tudi en Slovenec, ki se je, nefartoč, komu na čast gori kres, pridružil, a so ga takoj pognali z besedami: "ti prokleti Stajerc", le pober se k socialistom, tukaj se nebos grel, če hočeš, da se jih ne nabereš kot berač uši. Ne bofti razglašal imen teh izdajic svojega razreda in naroda, ker mi jih tako dobro poznamo.
Omenim naj le, da naj se teh djudij zavedni rojaki in delavci v bodoče izogibljejo. Ronktonka-vo groeerijo naj podpirajo v bodoče "Irish people".
Gliha. vkup štriha. pravi star pregovor. Pustimo torej norce skupaj!	Poročevalec.
PO VOLITVAH
(Pogovor pri delu.) Socialist: Ali si že volil, Fishcrt Fisher: Ne, nisem hotel. Socialist: Zakaj ne? I Fisher: Jaz sem straight repu-blikan. Predno je kandidat izvoljen ga vsi hvalijo, kako je dober in pošten, ko pa pride v urad, je pa slehern graftar. Zato nisem hotel nič voliti.
' Socialist: Zakaj pa ne voliš socialista. Socialisti niso graftarji.
Fisher: Ja, socialisti so all-right: a kaj pomaga, ko ne bo še dolgo noben izvoljen.
Socialist: 1'pati moraš, pa voliti. pa bo že šlo. —i Fisher molči.
Takole je obsodil republikanec svojo stranko, fn prav ima. Mogoče bo drugikrat volil socialista. Nekteri mislijo, če volijo socialista, je glas proč vržen. f'e pa voli republikanca ali demokrata, pa ni glas proč vržen, ampak glas pride nazaj v podobi batinc. kte-ra ga potem pošteno opleta.
K — c.
SODRUG IVAN ŠOLAR,
Kinotrcnofiti cerkva in njih ritualnih določil, liturffi£n>h predpisov itd. Današnji razvoj kulture in duh pa je provzroeil, da ho te zi«
je dodobra i/poznal razmere meti delavstvom južnoafrikariHkih diamantnih rudnikov. Njegovo pripovedovanje je vsekakor zanimi-
preke postale nepotrebne. In zato I vo, vendar pa je vse drujfo preje,
morajo pasti. Prejalislej. Cerkv« in verske družbe ho bile opore države. Danes niso več; nasprotno, danes so ovire naprednima in koristnega razvoja države. To spoznavanje si začenja klestiti pot povsodi. Francija je v Evropi storila prvi korak, kakor nekoč s proklarnaeijo človekovih pravic in političnih svoboščin. Kar je tedaj soeialui razvoj v Franciji/spravil na dan potom naravnega zakona, to bo dosegel tudi drugod. Svobo-domiselstvu pa pripada visoka naloga, da pripravlja duhove za bližajočo se osvoboditev iz cerkvenih vezi. Zato pa je treba spoznanja pravega bistva religije, katera je produkt človeškega čustvenega življenja, in spoznanja, tla ni huj-
bivši sotrudnik Proletarca, ki je | šega sovražnika resnične religije.
umri kot /.rtov Seat t le. \Vash.
kapitalizma v
SMRT.
(Konec.) V državi ljudske svobode naj ne bo odslej nobene cerkvene vlade. Vse vezi, ki so zdruzavale do slej cerkev in vse verske družbe z državo, ki jim je nudila zaščito in podpirala njih duhovno vlado, so se razrešile. Nič več cerkva, nič oficielnega bogoslužja, nič državne uprave bogoslužja, nič državnega bogoslužnega budžeta. Religija ni noben "politicum" več! Torej tudi nobena prisiljenost več. Svojo versko potrebo naj si svoboden državljan v popolni prostosti zadovoljuje, vsak po svojem okusu. Ne vežejo ga nobene cerkvene postave in norme. Namesto cerkvenega prisiljenstva nastopa svoboda religije. Kakšne oblike si izbira religiozno čustvo posameznika. da se pojavlja, države nič ne briga : prav tako. kakor je nič ne briga, katera smer mu ugaja v umetnosti, katero godbo hoče po-ilušatr. Kjer je doslej v človeškem čustvenem življenju vladalo prisiljenstvo, je država odpravila sleharno prisiljenstvo. Nobene cerkve ne podpira več njena roka, da si nasilno natika religijo v preživele oblike, da prosto mišljenje ▼eže v okove in duševno zaroblja svobodne državljane. Kjer se vse svobodno razvija, ne smejo nobene cerkve ovirati prostega razvoja religij. Oblike, v katerih hoče svobodni kulturni človek izražati dejanski svoja religiozna čustva, naj se razvijajo prosto: predpisi temnih tisočletij, že davno preteklih, ne smejo ovirati tega prostega razvoja.
Nič več ne daje država svoje pomoči cerkvi, da bi mladini vcepljala v šolah neumne praznoverne fikcije; da bi pustila- kapljati v mladostna srca strup religioznega fanatizma).
Izkratka. svobodna država podaja svobodnemu državljanu tudi religiozno svobodo , osvobajajoč ga slcharnega cerkvenega prisiljenstva.
Ta velečin moderne Francije je logična konsekvenca "proglasitve pravic človekovih" velike revolucije in otvarja pomenljivo dobo v zgodovini evropskih držav. Kajti kakor so politične svoboščine, ki jih je oznanjala velika revolucija, polagoma prodirala v vse evropske države do najza-nikarnejših absolutnih monarhij : tako bo storila svojo pot skozi vse evropske državo tudi ločitev cerkve od države. To upamo pro- j socialno življenje — zakaj po tem, rokovati ne le na podlagi analo- kakor jo pojmujemo, in kakor se gije s temeljnimi pravicami poli- /adržimo napram nji, pospešujemo tienih svoboščin, ki so se iz Fran- ali zakasnjujemo socialno izmen-cije razširjale pred dobrim stolet- javanje snovi, ki ga natura zapo-jem preko Kvropo, postale skup- veduje. noRt vseh evropskih ljudstev, in * kojih zmagoslavna pot kaže danes DIAMANTNI RUDNIKI V JU-celo v Rusijo; lahko si upamo to _ŽNI AFRIKI.-_
nego so cerkve h svojimi okostenelimi preživelimi oblikami in predpisi.
Naj 8vobodomi*elstvo izvrši to nalogo in osvobodi religijo vlade cerkva in popovstva vseh konfe-sij. Religija naj postane, kar je določeno po naturi, da bi bila po kakovosti človekovega duha: svetovni nazor, ki se ne protivi sočasnemu znanstvenemu spoznavanju nature in ki tla človeku v resnih trenutkih življenja pomirjen je in tolažbo. Ne bo naj pa sredstvo za ovladavanje ljudi in omejevanje njih svobode. Tisti pa. ki v danem momentu posamezniku, ki išče njihove pomoči, posredujejo tolažbo iz take religije izvirajočo, naj izpolnjujejo svoj častiti poklic kot zvesti služabniki religije in ne kot sužnji viade-željnih cerkva, ne imajoč svoje volje.
In — s tem se vračamo k svoje iuu predmetu — potem utegne priti čas, ko bo tudi smrt izgubila vse, ampak prav vse svoje grozote. Svobothii svetovni nazor, ki sloni na znanstvenem spoznanju, utegne i življenju pripomoči do polne pravice i naučiti spoznavati smrt kot predobrotljivo rešiteljico iz bede življenja, ki nas zadene gotovo prejalislej. Noben cerkveni h®kus - pokus ne bo smrti prikazoval v mistični temoti, ampak kot končno m definitivno uni-čevalko individualnega življenja na zemlji, ko jo vsak trpin pozdravlja kot pristan večnega počitka. Brez vseh teh zoprnih kon-fesionalnih praznoverskih dodatkov bo smrt prihajala kot sredstvo, s katerim se odtegnemo po-zemskemu trpljenju, kot rešiteljica in odrešiteljica ljudi, ki se tudi prostovoljno lahko pokliče, kar sedanja država skuša zabraniti z vsemi policijskimi sredstvi. Potem se bo tudi mnogo bede in reve, ki danes muči človeka, lahko omililo, če se prostovoljna smrt ne bo pojmovala kot greh ali hudodelstvo, marveč kot dejanje rezignaci-je odpovedovanja.
Najvišja moralnost je, da vstre-žemo očitni volji nature: saj bolnika m onega, ki je življenja truden. natura pozivlje z razločnim glasom v svoje naročje nazaj.
Ce ta glas ubogamo in napravimo prostor zdravim, življenja veselim ljudem, to gotovo ni nobeno slabo dejanje, pač pa dobro delo, kajti ljudi ni premalo na zemlji — prej mnogo preveč. V tem zadnjem uvaževanju pa zado-bi individualna smrt, dasi je le dogodek najintimnejšega zasebnega življenja, nek pomen tudi za
kakor mikavno za delavstvo. Man pripoveduje tako-le:
Meato Johannesburg je industrijsko središče diamautiie deže-Transvaal. Takozvani zlati Rob »e razprostira petdeset angleških milj, kjer je več kakor sedemdeset rudnikov. Rudniško delo o-pravlja 23.000 belcev in 170.000 kafrov. Kafri tvorijo važen gospodarski činitclj v južni Afriki in jako j>omnožijo težkoče delavskega vprašanja. Belci store in o-pravljajo vsa tista dela, kjer pri-.le v poŠte v ročnost in izurjenost ; navadna rudarska dela pa opravljajo Kafri. Ker se Kafri zadovo-le s smmnoneznatno plačo, jih belci jako uporabljajo za dninarje in pomhgačc. Beli delavec si vzame vedno po več Kafrov za po-magače, ki mu oskrbe orodje ali pa vlačijo težke peze. Belec popolnoma vlada nad črncem.
V rudnikih, kjer se rabijo vrtalni stroji, je beli mož odgovoren za pravilno delovanje strojev in za poralm razstrelilnih snovi; on tudi upravlja streljanje. Drugega opravka nima. Toda ker mora paziti Časi na šest vrtalnih strojev, je njega odgovornost jako velika. Navadno sklene z ravna teljstvom pogodbo za toliko in toliko jardov. Plača je mesečna Povprečno zasluži 400 do 1200 mark. Seveda pa često nima dela. V dvanajstih mesecih vsega vkup gotovo dva meseca nima posla
Jasno kakor beli da.n je, da se plača ta zaslužek na stronke črncev (Kafrov), ne pa na Rtroške kapitalistov. Kafri zaslužijo mesečno po 50 mark. Poleg svuje plače dobe črnci tudi hrano in stanovanje, kar pa je vse jako pri prosto. Vsa hrana za enega Kafra Rtane na leto samo 80 mark. Za hrano jim dado največ moko, za spremembo tudi bobe; dvakrat na teden je tudi meso.
Globok utis naredi na opazoval ca pogled na Kafrske kolibe i mestu Kimberlev, kjer bivajo črnci. Te kolibe so krog in krog zaprte, tako da ne more nikdo ne ven ne noter. TJhodi so podzemeljski in naravnost z rudniki v zvezi. Thod je strogo zavarovan, in ni nikomur dovoljen pristop. Živila preskrbuje neka družba, ki ima svoje prostore v Koloniji. Tistega, ki bi ukradel diamante, zadene stroga kazen.
Kafri sklenejo pogodbo za šest, časi tudi za dvanajst mesecev Ves čas morajo živeti zaprti > svoji koloniji« Kafri zjutraj nič ne jedo in tudi med delom so brez jedi. Svojih stanovališč ne smejo prej zapustiti, dokler ne poteče pogodbin rok. Kafre najamejo od njih poglavarjev rudniški a-genti. Kadar se zopet vrnejo do mov, podarijo svojemu poglavarju kravo, ali pa toliko število o vac, da jih je za vrednost ene krave. Kafri imajo po več žen cilj vsakega Kafra je, da si pri skrbi več žen. ki delajo potem namesto njega, on sam pa živi v zadovoljni brezdelnosti.
V Johannesburgu je zračenje jam jako nedostatno, zemlja je silno trda; nekateri rudniki so
globoki več tisoč metrov. Med rudarji jako razsaja jetika. Belec ki nadzoruje vrtalne stroje, vzdr ži v južnoafrikanskih diamantnih rudnikih kakih sedem let, osmo leto pa bo že viselo njegovo življenje na precej slabotni nitki, ki se bode kmalu pretrgala, ako ne bo opustil nezdravega dela. Črnci pa umirajo še hitreje, ker imajo še napornejše delo; čez štiri leta bo le malokteri vzdržal. Na tisoče Kafrov stopi v službo pri diaman tnih rudnikih; v njih dušah polje V.'liku lircpnnrnjp da bi ai pri
prorokovati- na podlagi zakonov razvoja kulture in človeškega duha.
Kajti kultura in razvoj duha odstranjujeta polagoma vse za
"Nikjer na svetu se ti ne javlja skrito bogastvo zemlje tako blesteče in v tako ogromni množini pred tvojimi strmeči m i očmi.
preke, ki niso neizogibne za ohra-	kakor tu v Afriki, "kjer ti lahko
nitev skupnostnega življenje, ki	pokaže fa ali oni majhen košček
je ljudem v prid.	zemlje, ki m a velikost komaj za
Socialni razvoj je ustvaril mno-	par njiv, a ti veli: Iz tega rova
Ko takih zaprek brezuzdnemn dej-1	»e je dobilo diamantov v vredno-
stvovanju človeške energije. Raz-	sti 25rt milijonov kron. voj kulture.in človeškega duha pa Tako mikavno je orisal Anglež
povzroča, da polagoma p.*tajajo	Brvce tiste kraje doli na jugu
zapreke, pekdaj potrebne ra smo-	Afrike. Pred kratkim pa je pre
trene. - odveč in jih odstranju-	potoval tisto prebogato pokrajino
i«. Nihče ne more tajiti nekdanje	angleški delavski voditelj Man in
služil le toliko denarja; ki bi mo gli kupiti ž njimi goveje živine in žen. da bi živeli lepo življenje T«»da na tisoče jih umori napor no in nezdravo delo v južnoafri kanskth diamantnih rudnikih h prvo leto, ne da bi se kdo temu silnemu umiranju pt>seb'no čudil.
Na pokopališču blizu .Tohannes burga vedno zevajo dolge vrste novih grobov, pripravljenih za belce. Kajti rudarji umirajo tu nenadno in jako pogosto. Tudi za črnce so pripravljeni grobovi; pokopavajo jih po štiri in štiri in brez pogrebnih obredov, zavite v
Kukno, spuščajo materi zemlji v tiho in hladno naročje,
V mestu Kimberley je edina industrija izkopavanje diamantov. Tli je pet rudnikov, ki se štejejo za najbogatejše diamantno okrožje, v marsikaterem oziru pa tudi za najbednejše. Preje je irae-o te rudnike več kapitalističnih Iružb, ki pa so se združile. Kapitalisti teh rudnikov so prav tako iiMvarjeni kakor kapitalisti drugod. Delavce izsesavajo, kakor morejo, trgajo jim plače. V teh rudnikih dela M00.belcev in 16.-(MH) črncev; izmed te proletarske armade pa je strokovno organizirana' samo neznatna peščica 200 delavcev.
Delavni čas j«* navadno osem ur. časi pa tudi po devet in deset ur. Dobro organizirani so samo angleški strojniki: delavci drugih strok pa se ne brigajo skoro nič za strokovno združevanje.
Organizacija rudarjev je jako šibka; i/.iueil 30.000 rudarjev je strokovno združenih samo okoli {>000. Ponekod se skuša uveljaviti tudi socialistična stranka, ki pa je revolucionarnega značaja. Bližajo se volitve za južnoafri-kanski parlament : socialisti so že pričeli z živahno agitacijo. Stranka je še le v razvoju; prisoja političnemu delovanju preveč veljave, strokovnemu pa premalo. Toda ti nedoatatki bodo sčasoma izginili. Naravno je, tla se skušajo organizirati južnoafrikanski socialisti po zgledu svojih tovarišev v Avstraliji, Angleški in Ameriki. Čeprav se jim stavijo marsikatere ovire, vendar bodo gotovo kmalu tako napredovali kakor njih tovariši v imenovanih deželah.
"Rudar."
POŠTNE PRISTOJBINE.
Za navadna pisma.
Za pisma, poslana v vse	Z*d.
držav, vitevši Porto Kico, Ouam. Ca-nado, ('uho, Mežico, Tutuilo in Ha-»aii, plačati je za v»ako unčo teie po 2 centa. Na željo adresata se pisma pošljejo tudi »lalje brez posebne pri stojbine. — Pisma, kterih ni mogoč«' dostaviti, se pristojbine prosto vrnejo odpoi&lattdju, ako je na kuverti tako označeno. Pisma brez znamk se pošljejo glavnemu poštnemu uradu v Wa-shingtonu in se |»otem dostavijo odpo šiljatelju.
—	Jezuitski red je ustanovit Ignacij Lovola leta 1534.
—	Zemlja je oddaljena od solnea 95,000,000,000 milj.
TISKOVNI FOND,
Oklic za večjega "Proletarca".
Dragi eitatelji, sodnici in
prijatelji "Proletarca"!
Menda se nič ne motimo, ako trdimo, da je slehernemu naroeni-ku in Čitatelju 'Proletarca^' postal list premajhen, ali da izhaja pre malokrat. To eutite vi — in to iMitimo tudi mi, tukaj v Chi^affu.
Naši žel ja je bila že pred d verni leti. izdajati 44 Proletaroa'' v ver j i obliki; toda ker so tak«* reei zvezane vedno z denarnimi sredstvi. j»» morala hiti ta stvar le skromna želja. Srečni smo se lahko šteli, da smo ga takrat obvarovali Mnrti.
Danes ne govorimo ver o smrti. Danes pravimo le, da je "Pro-letaree" postal za nas premajhen in da bi radi imeli večjega. V tem se gotovo sleheren z nami strinja, izvzema tiste, ki se sploh ne strinjajo z idejo, ki jo list zastopa.
Kako bi to izvedli na svojo pest in presenetili naše eitatelje, smo ugibali že neštetokrat, a kakor rečeno. brez vspehov.
Zadnji čas šele smo prišli do zaključka, da se to uprašanje ne tiče samo nas v Chieagu, ampak da imajo o tem odločevati tudi " Proletarčevi" čitatelji. Vsled tega smo sklenili, da objavimo poziv za tiskovni fond. ki se bo nabiral za povečanje "Proletarca."
Ta sklep se glasi:
Kadar bo nabrano $1000 tiskovnega fonda, se ima tiskati kupon v 4'IVoletareu". na kterem bo zapisano za dvakratno izdajo na te. den ali za 8 strani, enkrat na teden. O tem bodo glasovali či-tatelji. Kakor t>odo odglasovali, tako se bo list povečal.
Dragi eitatelji in sodrugi!
Stem je sedaj povedano jasni in določno, na kakšen način lahko povečamo "Proletarea''. To je e-
dini izhod in edina pot do uresni*-čenja o povečanju.
Vse drugo 30 le skromne želje
in ne jih ne more vpočtevati. Kdaj Ne bo to uresničilo, je odvisno od Cenjenih čitateljev in somišljenikov.
Tiskovni fond se bo nalagal pod posebno vlogo na varni banki iti se bodo svote, kakor prispeva-telji, objavili vsak teden v "Pro-letareu". Nalašč zato izdelan avo-tomer bo kazal stalno, kako bo rastel tiskovni fond.
Tovariši, sodrugi!
Pojdite takoj na delo zn večje-ga "Proletarca"! Večji "Prole-taree" bo pomenilo več podtične-ga, leposlovnega in zabavnega gradiva, več dopisov, več razvedrila in več socializma.
Naprej, za večjega "Proletarca"!!!
TISKOVNI FOND
za večjega "Proletarca" so dali:
Frank Petrich, $1.00.
JEZIK ZRCALO.
Oglejte se v svojem zrcalu zjutraj. hržko^ vstanete, in preiščite svoje obiie>, ali je zdravo, belo in rdeče, j.l' žolto, pepelnasto in nezdravo. Potem si oglejte svoj lezi k. Ako je nečist, je vaša prebava v ae-edu in zapeko imate. ( e je j.reraeč, ste mrzlični. Ti znaki vas opominjajo, dodobra o-čistiti ves ustroj; iz krvi mora o-brabljena tvarina, ki jo dela gosto, nezdravo in nesposobno, razdeljevati hrano po celem telesu. Uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vam prežene vse nečistoti iz vašega ustroja in ga zajedno okrepi. Priporočati želimo to zdravilo pri zajieki, glavoboli, bolečini v hrbtu, skrnini, živčni onemoglosti, ščipanju in krčih, pri izgubi slasti in nespečnosti. V lekarnah. Jos. Triner, izdelujoči kemik, 1333-1339 So. Ashland avenue, Chicago, 111.
POZOR SODRUOI AGITATORJI!
Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki izdaja "Proletarca", je izdala posebne naročilne karte (subseription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00. Vsaka karta velja za celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t. j. z naročbo je treba obenem poslati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo našega lista.
Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav-, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem karto samo vreči v poštni nabiralnik.
Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške.
Zapomnite si: vsaka karta velja za celoletno naročnino na "Proletarca"!
Sodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Pro-letarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati TTst na osmih sfrarieh Icikor Tiitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi.
Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov de-nar za Vas in za "Proletarca", in sicer vedno.
Upravništvo.
Virden, 111. bo ustanovna seja soe. kluba v nedeljo 30. apr. ob 2. uri poi>oldne pri ,sodr. Sim. Kau-čiču.
Pridite ▼•!!
Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik iu Iv. Kaker): "Džungel". Po
vest iz chicaških klavnic.........................................$1.00
Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................................25
Pavel Mihalek: "Iz nižin življenja"..................................50
"Tajnosti španske inkvizicije". (Dosedaj izšli samo štirje snopiči). —
Snopič po.......................................................®
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Etbin Kristan: "Nevarni socializem".................................15
4 * Strahovi.'' (Priporočljivo)......................................15
"Komunistični manifest"............................................20
"Zakaj smo socialisti"...............................................10
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15
4' Socializem''........................................................
"Kapitalistični razred" ..............................................15
"Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"..........................5
"Vojna in socialna demokracija"......................................15
4'Občinski socializem" ................................................35
"Moderni socializem" ..............................................1°
4'Naša bogatstva" . . ................................................5
Po C. Clinne ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO :
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................20
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnih društvih"..^...........................................10
"Narodno vprašanje in Slovenci"......................................15
4'Primož Trubar in slovensko ljudstvo"...............................5
"Razprave VII. rednega zbora Jugoslovanske socialno demokratične
stranke v Avstriji"..............................................30
"Dr. Janez Bleiweis in njegova doba".................................50,
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji so
cializma." ..................................................../ 10
"Štiri črtice". (Poljudno zbirko "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fnjmoitra Kozamornik.i. 2. Kako dolg rep je imel pes sveto
nitemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sede* za " no-
»» 1 ° bes k o kraljevstvo ..............................................-
"Kako je lep voiaftkl stan." (Poljudna »hirU " V*u ln.il," fi ■»»»»■•■ Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
Ml I l I l l I l ------------
Industrial Savings Bank
2007 BLllE ISLAND AVL - - CHICAGO, ILL.
wmwWmmWw i
Stranka j j
Foreat City, Pa. Cenjeno uredništvo 'Proletarca!'
V	u ase socialistično glasilo javljam danes tole:
Gotovo ste že mislili, da smo zaspali; kar res ni dosti manjkalo. Zdramili smo se zopet v zadnjem trenotku in spet dihamo in živimo.
NaŠ klub obstoji že od 6. junija 1909. V stanovljen je bil v Vandling z enajstimi sodrugi. Toda v Vandling klub ni kazal napredka. Stara stvar je pa, da če klub ali društvo nc napreduje, ni nobenemu všeč; in ker so bile v Vandling slabe delavske razmere, «mo jo odkurili v Forest City, kamor smo prenesli tudi soc. klub.
V	Forest City bi bilo pričakovati več nepredka.
.Javljam torej vsem čitateljem "Proletarca" v Forest City, da se vrne seje našega kluba vsako tretjo nedeljo ob 9 uri pred-poldnem v mestni dvorani.
Kdor se strinja z nauki, ki jih uči Proletarec, ta naj pride na sejo in naj se vpiše kot član kluba. Mi moramo naprej!
Pozdrav na vse naše!
Frank Verbajs, tajnik.
Neffs, O., 20. aprila.
Objava!
Vsem sodrugom v Neffs in okolici se tem potom naznanja, da se pripravljano na praznovanje 1. majr.ika. Slavnost se vrši v dvorani Mrs. M. Dernach. Prirede jo štirje socialistični klubi skupno. Ti klubi so po narodnosti Čehi, Poljaki, Angleži in Slovenci. Govorilo bo več domačih govorni-kovT^Na dnevnem redu bodo tudi i» «*odi.
Majniika slika......... 25.00
Druge slike............. 10.00
Kazni troški (tiskovine, pisma itd.)............ 8.92
Poštnina za list......... 9.78
Svota..........$218.70
Rekapitulacija
Dohodki Stroški .
.$167.26 218.70
Primanjkljaj .
Dopisi.
* 51.54
St. Louis, M o. Cenjeno uredništvo!
V tukajšnem mestu obstoji .Ju-gusl. sociaLUtično ud mit; nje št. 14 že 15 mesecev, toda žal, da se razvija le počasi.
Ko je bilo osnovano, se je vpisalo mnogo članov, ki pa niso imeli pravega pojma o stvari. Prijatelj ga je	in je šel
parkrat na—st^šiiA *1«'<1 nadležnosti ali da bij se mu ne zameril. Težke boje sano imeli in žrtvovali smo mnogo, Ha smo obvarovali klub napovršju. Sedaj se je pričelo gibati. Veselico, ktero smo priredili pred kratkem, je bila precej dobro obiskana. S preostankom smo zarnasali gmotne vrzeli in ostalo je še nekaj v blagajni.
Menda ni nobenemu drugemu narodu tako potrebno politične in gospodarske organizacije v St. Louisu, kot nam, jugoslovanskim delavcem, ki opravljamo najtežja dela in vsled tega čutimo najbolj živo kapitalistični bič, ki pada po delavcih vseh narodnosti.
Kak velik prepad je v primeri med delavci in kapitalisti. Kapitalisti so organizirani, mi pa tako razpršeni in prepuščeni vsak svo-
deklamacije. Slovensko bo govoril sodr. Nace Žlemberger iz Glencoe, O. Po dokončanem slavnostnem govoru se začne zvečer ob 7. uri splošna zabava in veselica, katere čisti dobiček se bo delil enako po klubih.
Konečno pozdravljam vse socialiste, želeč jim. da dostojno praznujejo po mogočnosti 1. maj-nik!
Josip Dermač, tajnik, Jugosl. soc. kluba št. 26.
Ohisholm. Minn.
Poziv!
Slovenskim delavcem v Ohisholm se naznanja, da se vrši v nedeljo, 'Ine 30. uprila ob 2 uri popoldne
JAVEN LJUDSKI SHOD.
Shod se vrši začno s finskimi sodrngi, v dvorani ' Joe Karla. Pred shodom b^ pohod po mestu, z rdečo zastava na čelu. Zvečer bo pa zabava, predavanje v več jezikih, petje in ples.
Sodnigi. naplano, da proslavimo dostojno 1. mftjrrik!
Odbor ju gosi. soc. udru-ženja broj 22.
Vsak dan občutimo šibo ki nas
tepe; ampak Jugoslovani so močni, to sem čital nedavo iz cleve-landskega poročila, kjer se pravi, da je nek Slovan najmočneji. To je res. Tudi jas sem imel priliko videti pred kratkem jakost nekterih Jugoslovanov. Bilo je namreč pri "bari" ob času volitev, ko je nek demokratski kandidat "tretal". To bi videli, kako so vsi vpili: hura za demokrata, ta je ta prav!
To je po navadi danes še tista jugosl. jakost, ki bije zdravi pameti v obraz.
Kdaj neki pridemo naprej t V soboto dne 29. aprila priredi jugosl. soc.' udruženje svojo veselico, s tombolo, petjem, plesom iu drugo zabavo. Veselica se priredi na 5U9 So. Vandeventer in Clayton Ave. ('isti dobiček je namenjen blagajni udružeuja. Na veselici bo govoril sodrug Milan G. Jurišič, bivši urednik "liadničke Straže", kateri se nahaja sedaj tukaj. Za agitacijo ob tej priliki, si je naročil klub 25 iztisov majniške-slavnostne številke 14Proletarca", Tudi dr. "Planinski Kaj" S. N. P. J. je naročilo 50 iztisov te izdaje.
Socialistični pozdrav! Na 29. t. m. pa vsi na gori navedepo veselico! — Josip MiHalieh.
Reading, Pa. Cenjeni sodrug urednik!
Prosim odmerite mal prostorček v "Proletarcu" za tale dopis :
Te vrste so namenjene tistim, ki vidijo v socialistih svoje sovražnike.
Dragi delavci na Keadingu!
Nikar ne mislite, da Smo vaši so-
t
vražniki, zato, ker vam priporočamo dober, koristen in potreben delavski list "Proletarec". Ravno narobe je: mi vam steni želimo dobro, ker želimo, da postanete zavedni naši tovariši v boju gospodarskih iu političnih pravic. Mi želimo, da bi se vam, vaši ženi in otrokom godilo kdaj boljše kot je danes, vi nas pa smatrate zato svojim sovražnikom. Spremljate nas povsod s sovražnimi očmi, ne da bi vedeli zakaj.
Mi vam seveda ne zamerimo, ker-vemo, da ste nezavedni, da še ne razumetvzvišene naloge socializma.
ma. Socializem želi zrušiti kapitalizem, ki je tvoj sovražnik, — smrtni sovražnik delavstva.
< as bi bilo, da bi se zdramili delavci tudi v Reading in bi pristopili v socialistično organizacijo.
Tovariši! V majniški številki
"Proletarca" je dovolj gradiva
ga vsakogar, ki se želi poučiti o
socializmu^ Ča« bi bil, da vsta-
novimo socialistični klub tudi naj kličejo na prej
Reading. Poglejte malo okrog,,
povsod se giblje. Ali naj ostane-	__
mo tukaj zadnji? Ali naj svojo
trdormtnost kažemo celemu sve-i
tu? To nam ne dela nobene časti.
Cas hiti in starost bo vprašala, je delala Tnhidost; naši otro-ei bodo pogledali v našo zgodovino in iznašli, koliko smo se borili za boljšo bodočnost.
Ali bomo vstanu zapustiti kaj hvalevrednega t < V bo šlo vedno tako naprej, kot zdaj —~ne!
Citajmo in naročajmo pridno "Proletarca", pa bodo izginili sovražni pogledi iz oči nezavednih delavcev napram svojim zavednim tovarišem. Nastala bo sloga, prijateljstvo in solidarnost.
Pozdrav vsem sodrugom in zavednim delavcem po vsem svetu!
Peter Kočevar.
še voljni te "dobrote" prenašati. Čas bi bil res že, da se sleheren pridruži v socialistične vrste.
Po mestih gre že dobro naprej. Pred vsem je seveda potreba organizacije, brez nje se ne more delati uspešno za stvar. Sodrugi! pristopajte v socialističiy> organizacijo! Citajte "Proletarca" in sad vašega zanimanja ne bo izostal. Čas, boj in prve zmage nas
It
Lovrenc Jeras.
se zadovoljni razšli vsak na svoj dom, veseli lepega duševnega ii gmotnega vspeha. S pozdravom
J. Bergant, tajnik.

Virden, 111.
Cenjeno uredništvo!
Sprejmite ta moj prvi dopis v "Proletarca".
Z delom gre v tem kraju po e»-si, kakor povsod; dela se od 2 do 3 dni v tednu. Tako, slišim gre počasi tudi v Springfieldu. Tam je čez polovico rovov zaprtih.
Te dva dni v tednu se mi zdeta, kakor da bi nas hoteli kapitalisti z njima obdržati pri življenju ali da )>i pobirali miloščino.
Pozdrav vsem zavednim prepoten. bi moral reči, da je | ■»"»«■»>»"• I'roletami pa kar največ naročnikov za..majsko števil, ko!'	Frank Peterlin.
Popravek.
V dopisu iz K. Palestine, O. v št. 18li se je urinila neljuba pomo-; ta, kjer stoji, da je bil čisti dobi-! ček namenjen poleg blagajni klu-1 ba tudi " Proletarcu".
Oglesby, lil. (Vnjeno uredništvo^
Zopet sem pri vas. To pot da sporočam o izi<ki naše veselice, ki .i«- vršjla na veliki poinlHjrlr. Ce bi se udeležba štela po Slo-j venci'
bilo zelo malo udeležencev^ ani-. !pak veselica je bila dobro obiskana od sodrugov drugih narodnosti. Iz tega je razvidno, da se drugi narodi mnogo bolj zanimajo za socializem nego Slovenci. Naš klub ima vsepolno naših nasprotnikov, toda radi teh se ?>o klub vseeno vzdržal. Mi gremo naprej, preko taeih puhloglavcev, ki nimajo za nobeno stvar zrnisla.
Iz La Salle nas je posetilo nekaj sodrugov in sodruginj. Med njimi sta bila tudi J. Bratkovich in J. Puček, katera sta nastopila kot govornika in v kratkih a jedrnatih besedah vspodbujala navzoče za socialistično organizacijo. kakor tudi razlagala sedanji krivični sistem ter spodbujala navzoče, da vst rajajo in gredo na-
i,	. iii- i m i prej. Za tem je bila prosta za-
Poroeilo se je pa glasilo, da je bil [ . . . J v., 1 , ,	, , iii	i bava, ki se je vršila v najlepšem
storjen sklep, da kdor se ne udeleži veselice plača 50 c. kazni in da gj*e tista svota listu v podporo.
redu do belega dne. na kar smo
A ko je kapitalist upravičen do delavčevega produkta samo zato, ker poseduje orodje za proizv*. janje, ni - li potem ropar tudi u-pravičen do plena, ker poseduje orodje za vlom v blagajno t Koliko je razlike med kapitalistom in navadnim roparjem?
Povprečni delavec vedno dela samo za življenje, živi samo za golo življenje, a nazadnje še življenja nima.
•V starem kraju so rekli: ako ti kaj ni prav, pa se poberi z doma!" V Ameriki spet pravijo: Ako ti ni tukaj kaj prav, pa se poberi tja odkoder «i prišel! Nazadnje bodo še rekli: Poberite se iz sveta! Pomagaj si revež!
Browder, Kentuekv.
v naš
Že sv. pismo pravi, da je^treba , Cenjeno uredništvo! nevedne poučevati, in tako mtf ^tprpjnrite^-teb-par steni, da vam priporočamo, da list "Proletarec". čitajte "Proletarca". izvršujemo Z delom gre počasi, kakor pov-je po sv. pismu dopad- sod. Delamo namreč le po 2 dni |
delo, ki
ljivo Bogu. Kdor torej zaničuje tist<\ ki ga žele poučiti, ta greši proti evangelju, zakaj, ljubi svojega bljižnjega. se glasi tam, in ne: zaničuj ga! Vi pa grešite po božjih in človeških postavah na ta način, ker sovražite ljudi, ki vam hočejo dobro.
v tednu, iz česar je lahko sklepati, kakšen je zaslužek. Kaj je temu vzrok, da se ne.dela? Eni pravijo, da je preveč ljudi. Jaz sem pa mnenja.^la je krivda to, ker je več premoga nakopanega, kakor ga zaniorc ljudstvo kupiti s svojo nizko plačo. Ker pa baroni pri
Dragi trpin' No oziraj se na* tem nič ne izgube, da. celo profi-
tiste. ki zabavljajo čez socialiste.	tinwrv če delavci "štapajo", jinj
Tisti, ki pravijo, da socialisti po-	tudi delavstvo nič mar ni. dirajo vero, ne poznajo socializ- Kako dolgo neki, bodo delavci
SLOVENSKI IN HRVATSKI
mri
DELAVCI
_____ V WAUKECiANU POZOR!
Dne 7• maja ob 2 url popodne se vrši
Velik javen ljudski shod
V FINSKI DVORANI,
nasproti McAlister Šole, McAlister Ave.
Govorniki bodo v slovenskem in hrvatskem jeziku. VSI NA K KOV!
JUGOSL. SOC. KLUB ŠT. 45.
Pregled gospodarskega, prosvetnega, organizatoričnega in političnega stanja Jugosl. socialističnih skupin v Ameriki
od začetka poslovanja Jugosl. Soc. Zveze, pa do 31. marca, 1911.
Za Waukegan.
ČManom socialističnega kluba št. 45 se naznanja, da se vrši dne 4. maja ob 8. uri zvečer v prostorih sodr. B Mah nič a klu bova seja.
Ker so važne stvari na dnevnem redu, je npati da bo sleheren sodrug navzoč!
M. Varsek. taj.
Liga socialistične mladine v Giicagu
priredi štiridnevni bazar,, katerega čisti dobiček je namenjen v podporo socialističnemu dnevniku Chicago Daily Socialist.
Bazar se vrši 27. 28. 29 in 30. aprila v Schweitzer ITalli North Clark & Kinzie Rt. Vstopnice lt bazarju stanejo 15c. in jih je do-toti-fm U4m*tvu Jurnftl aoc.. Zve-ze. 1830 So. Centre Ave.
OBRAČUN ZA MAJNIŠKO IZDAJO.
Dohodki : Od društev in posameznih
oseb doposlano.......$114.26
Društva in po^imezne oaebe dolgujejo se za naročene liste................ 53.00
Svota ........ $167.26
Stroški : Tisek in stavek za 8000 iz-tinov . ;...............$165,00
> d
KRAJ
* £
o.H ? ►
ž	«
"CJ	w.
O	m
*	P
O	c
a	>
I Z O A TH K I
** 4
a m
2 "S
M
B
4
5 B 9
10 11 12
13
14	. 1« 17
15
19
20
21 .>.»
23
24 2"» 26
27
28 29*
30
31
32
33
34
35
36
37
38
TO—
40"
41
42
43
44
45 4«
Chieago, 111.......
<»lenooe, O........
Allegbenv, Pa.....
La Hal le, 111.......
Couemaugh, Pa. . .
('hirajo, 111. . .....
Milwaukee, \Vis. . . Forest Citv, Pa. . .
Kenoalia, Wif».....
K. Pittshiirtf, Pa. . .
8ygan, Pa.......
Ht. Louis, M o.....
Clairton, Pa.......
Chieajfo, III.......
K. Voungstown, O. . So. Soharon, Pa. . .
Chieago, 111.......
Kansas City, Kans. Chisholni, Minn. . ..
Seattle, \Vash.....
Puli man, 111.......
1 mlianapolis, Ind. .
Neffs, O.........V
Cleveland, O. . ....
Roslvn, Wasb.....
Hackett, Pa.......
Breezv Hill, Kans. . VV. Mineral, Kans. .
('ollinsliurgl), pa. .
New York, N. Y. . Frontenac, Kans. . . W. Allis, Wis. . ...
He#ewich, 111.....
Milwaukee, Wis. . K. Palestine, O. ... --Hglmhr, 111......-
Orejfon Citv, Oreg.
Clinton. Ind.....
Joliet, III........
Ad&mshurg, Pa. . Superior, Wyo. . .. \Vnnkegan, IU. . .. Panama, III......
•) V aprilu; ••) V februarju.
66,55 3.60 90.40
16.66 «
14.20 66.24 15.31 75.45 17.79 109.61 .SO
75.47 140.57 3.39*
68.36 »
1.70 t
t t
14.61» t t
2.67 9.40
17.75 22.70 T
5.68
2.10 22.03 T
4.10
1.71 __ .28
-T3o 1.35 58.25 2 2." 9
66.38
129.05 2.75 28.17 24.25 69.44 4.75 63.16 10.12 5.61 13.20 t
15.95
5.50 f . t
34.55
i m
5.00 7.35 2.06 .90 6.12 5.25 f
2.25 19 <i;{ 3.50
I.7o f
.65 f
4.00 4.76
1.25
1.50
2.00
1.35 f
.78 1.82
15.34
1.75 .70 2.00 5.60 1.32 4.50 6.00
.95 .35
1.05
1.25 .55 1.00 4.00 1.00 .25 1.25 .65
1.15 .80
• .70 "T37T
3 U	2
	2 •
•O C O rt b .	is N •
M «	M
O	O
1.10	1.10
.70	.65
2.60	2.64
1.28	1.28
f	t
4.00	11.50
3.50	3.50
.55	.55
2.55	2.55
2.20	2.20
	5.05
.95	,97
1.95	2.03
1.00	1.40
.75	.75
.85	1.19
1.10	1.10
— a —>
S .S S
"O rt
J C	•
•X —	je
«| o	z
n:	v*
.35 .65 2.80 .65 .90 1 10
1.05 .35
1.25 T>5 1.04 4.00
1.06 .25
1.25 .65
1.15 .80
.74 ~TTT
4.60
5.00
7.50
5.20
8.50
17.75
16.3;
3.00
1.00
8.25
1.40
.S o £>
- N «
> bc
Cm t.
-a
v
9 8
•I2
•O 01
o ~
2L
.5 5
o ** S.
Cfl r
O C N (4
X
li
s
">
o o
er
55.70
10.00 18.50
7.50
47.01
25.00
3.00
10.00
11.70
12.85 50.00
.35 .71 3.28 .67 1.26 1.54
6.09
5.13
9.49
.25
19.80
38.78 20.05
12.65 4.00
8.00 3.00 2.00
2.00
t
1.00
3.00
.50
24.91 1.00
8.00 81.25 .17 2.44 .80 1.00
3.00 3.44
7.78 6.27
.25
.18 t t
1.04 .05 1.00 1.00
.40
.67
.14
.23
.10
61.55 3.60
15.70
42.92
4.94 167.50 6.15 63.79 62.85 9.06' 56.88 f
3.25«
18.01 t f
32.68 8.90 f
19.65 t
1.95«
8.18 t
3 91
30.14 2.29 1.05
t
1.64 1.11 f
17.68
3.01
m C O f
C >N
•a § 4» H * V
JI
>
O " C
B —
► tO
X M
>
O u = <u ™
161.55 3.60
15.70
350.00 17.06 90.64
180.00 382.50 38.00 112.99 72.85 6.18 56.88 t
12.50
18.01 t t
32.68
8.90 ?
19.65 t
6.02
17.67 ?
3.91 30.14 2.29
1.05 ?
1 64 1.11 T
17.68 3.01
.6
9
24
19 7 6
5
50
6 13
30 10 26 40 20
10 1
6 6
26
15
a s
C a
£ o
C u
i I
JC
ta
v tt Cu P
Narocaik*v M
A
>N
n
k
—>
cfl
<6 rt X
12
3
1 6
33
7
14
57 t
1
nn
14
11 1
5V
3 H 9 1
2s
f
40
28 37
12 17
13 11
10
6
3
1 3
4
5
6 6
12
24
11
10
•) Primanjkljaj,
•) Primanjkljaj.
Pripomba tajnika: Oornja tabela je sestavljena na podlagi mesečnih poroeil v mar. u.Tajniki klubov naj vedno pazijo, da bodo porodila to^ho izpolnjena, kakor kaf.ejo rubrike, tako, da bo mojfo*« viake tri mesece objaviti točen pregled o gmotnem in moralnem stanjuklubov. It predleiečega pregleda je razvidno, da je treba izpolniti poročila bol j natanjko. kot ro to Btorili do idaj eni tajniki. Prazno mesto t upraftanjem znači, da ni bilo poročila.kakrftnega hi bilo treba javiti.
Kdor želi videti Jugoslovansko Socialistično Zvezo krepko in trajno politično orga nizaeijo jugosl. del. v Ameriki, ta naj skrbi pred vsem, da se bodo pošiljala v urad točna mesečna porodila, kajti le ic točnih poročil je mogoče soditi delo kra jevnih klubov, le iznatančnega pregleda, je vstanu uravnavati gl odboru agitatorično 'delo naAe Zveze. Ako bo povsod red in točnost, bo tudi ▼ gl. uradu; in napredek, trajen napredek bo rasiguranna celi črti.
Naprej — za sorializem,	x	FRANK PBTRICH, TAJNIK.
Drobtinice o pariški komuni.
The Chicago Daily Socialist
Zgodovino pariške komune je obširno opisal Pavel Lafargue. Prevod njegovega dela se dobi v angleškem, nemškem in talijans-kem jeziku. Kdorkoli se zanima za zgodovinske dogodke in je zmožeu enega omenjenih jezikov, naj čita zgodovinsko delo pozorno in prepričal se bo, koliko laži so napisali jezuitje in drugi nasprotniki delavcev v prav o pariški komuni.
• •
Štiri desetletja so minula, odkar so pariški delAvci v zgodovini proglasili vlado delavskega razreda in so za proglasitev in vzdr-žanje te vlade zgrabili za orožje.
Kaj je pariška komuna bila, kaj je pomenila, ni nihče spoznal tako jasno kot Karel Marks, oče znanstvenega socializma, ki je v Bpisti "Državljanska vojna na Francoskem" temeljito opisal pomen komune. Pustimo govoriti Marksa.
• •
'"Klic po 'socialni republiki', s katerim je pričel pariški proleta-riat februarsko revolucijo, je pomenil nedoločene želje po repub-bliki, v kateri ne bi bila le odstranjena monarh istična oblika razredne vlade, temveč razredna vlada sploh. Komuna je bila določena forma te republike.
• •
*
Komuna se je vstvarila iz mestnih svetovalcev, ki so jih v vseh pariških okrajih izvolili na podlagi splošne in enake volilne pravice. Svetovalci so bili odgovorni napram svojim volilcem in odstavili so jih lahko vsaki trenotek. VeČino so tvorili seveda delavci in priznani zastopniki delavskega razreda. Komuna ni bil parla-mentaričen, teme ve delaven zbor, ki je zvrševal in zaeno delal za* kone. Policija, ki je bila dotlej orodje državne vlade, je zgubila takoj svojo politično lice in spremenila se je v odgovorno orodje komune, ki ga komuna lahko odstavi vsaki čaa. Iste določbe so veljale tudi za uradnike druzih upravnih oddelkov.
Cla
ni komune
in tudi vsi drugi nizdol so morali zvrševati svoje posle za delavsko plačo,
• •
*
Ko je komuna odstranila vojaštvo in policijo, orodje materiel-ne sile stare vlade, je storila takoj* korak naprej, da zdrobi duševno tlačiteljsko orodje, silo klerikalcev; odredila je razpust in razlastitev cerkva, ako so bile posedujoče družbe. Duhovnike so poslali v mirno privatno življenje. da po vzgledu njih prednikov, aposteljev živijo o miloščini vernikov. Se učne zavode sj ljudstvu odprli brezplačno in jih očistili vmešavanja države in cerkve. S tem ni bila le pot do šolske izobrazbe odprta vsakemu, temveč je bila znanost osvobodena spon, v katere so jo okovali razredni
predsodki in vladna sila.
• •
*
Njena (komune) prava tajnost je bila ta-le: bistveno je bila vlada delavskega razreda, sad boja proizvajajočih proti prilastu-jočemu razredu, končno iznajde-na politična forma, v kateri se lahko završi gospodarska osvoboditev dela.
Komuna, so zaklicali, hoče odstraniti lastnino, ki je temelj vsej civilizaciji! Dn, moja gospoda, komuna je hotela odstraniti razredno laatnino, ki delo mnogih
spreminja v bogastvo peščice. • •
#
Veliko socialno načelo komune je bilo njeno lastno delavno življenje. Njene druge odredbe so lahk o določale le smer, v kateri se ima gibati vlada ljudstva skozi ljudstvo. K tem odredbam štejemo odstranitev nočnega dela za pekovske pomočnike; prepoved združena s kaznijo za delodajalce, pri katerih je bilo v navadi, da so z denarno globo zniževali delavcem plačo — nekakšna obravnava, pri kateri je bil delodajalec v eni osebi zakoinulajalec, sodnik in zvrševalee sodbe, pri tem pa še spravil denar v svoj žep. Neka druga odredba je bila, da se mora vse zaprte delavnice in tvornice izročiti delavskim zadrugam proti odškodnini ne glede, če je do-tični kapitalist pobegnil ali se pa
odločil, da zapre tvornieo. • •
w	.	*
Čudovita je bila sprememba, ki jo je završila komuna v Parizu! Nikjer ni bilo sledu o pohotnem Parizu izza dobe druzega cesarstva. Pariz ni bil več torišče brits-kih veleposestnikov, irskih tlači-teljev, ameriških ekssužnodržcev in parvenijev, ruskih ekstlačano-lastnikov in valaških bojarov. Ni bilo mrličev v javni mrtvašnici, ne ponočnih vlomov in skoraj nobenih tatvin; od februarskih dnov leta 1848 so bile pariške ulice zopet varne, pa brez policije. "Mi", je rekel neki član komune, "ne slišimo sedaj o umorih, ropu, pobojih in napadih na osebe; dozdeva se. da je policija vse svoje nazadnjaške prijatelje vzela s seboj v Versailles." Kokotke so našle zopet sled Verzeljeev — mož, ki zapuščajo družine,J žene in otrok, mož vere in pred vsem lastnine. Mesto njih so se pokazale na površju prave pariške žene — junaške, dobrosrčne in požrtvovalne kot žene starega veka. Pariz. delaven, misleč, bojujoč, krvaveč in v svojem pripravljanju za novo človeško družbo skoraj pozabivši kanibalov pred svojimi vrati, odseva v navdušenju svoje
zgodovinske iniciative.
« •
Civilizacija in pravica boržuaz-nega reda se prikažete takoj v svoji pravi nevihte polni svetlobi, če se sužnji tega reda dvignejo proti svojim gospodarjem. Tedaj se nam prika/ete civilizacija in pravica kot razkrita podivjanost in brezzakonito maščevanje. Vsaka nova kriza v razrednem boju. med proizvajalcem in prilastoval-cem bogastva, nam kaže to resnico v hujši podobi . . .
Ako hočemo najti primero za i Thiersa in njegovih krvnih psov, tedaj se moramo vrniti v dobo Sulle in obeh rimskih friumvira-tov. Isto hladnokrvno morjenje na debelo; isto neoziranje pri morjenju na starost in spol; isti sistem, mučenje jetnikov; isto preganjanje, ali sedaj kar cel razred ... Le ena razlika je, da Pimljani niso imeli mitraljez. da bi jetnike pobijali in morili kar v gručah.
Kes, krasna civilizacija, katere naloga je, da reši, kako se Znebiti človeških trupel, ki so jih pomorili, ko je že nehal boj." • •
*
Tako Marks o komuni, ki ni poznat le kot sociolog, marveč tudi kot dober kritik zgodovinskih dogodkov. Ali kako vpliva ta resnica na možgane jezuitov in ljudi, ki so po naključju in nesreči postali uredniki kakšnega slovenr . kega lističa v Ameriki, ki se odlikuje |ki tem, da hoče slovenskim delavcem izbiti iz možganov še tisto inteligenco, ki so jo prinesli s seboj na svet in katero so kasnejše spopolnili z ljudsko šolo in čitanjem dobrih učnih knjig?
Pariško ljudstvo se je žrtvovalo za komuno. Z navdušenjem je šlo v boj za načela komune. l*a-ri/.anke umirajo junaško na barikadah in kasneje na morišču. Za dobo komune ni zločincev v Parizu. Komuna je forma, v kateri se imajo delavci rešiti gospodarskega suženstva. Policija je postala v dobi komune nepotrebna insti-tucija, ker ni tatov, roparjev in vlačug. Komuna razlasti proti odškodnini tvorničarje, ki so zaprli tvornice in izroči tvornice delavskih zadrugam, da prično z delom. Komuna odredi razne reforme v dobrobit delavcem!
Vzlic tej zgodovinski resnici bo pa prišel Človek, ki se po krivici nazivlje časnikarjem, človek, ki se ni naučil, kar se je učil in bo zapisal:
Pariško komuno je vstanovilo par političnih hujskače v. Gospodarskih vzrokov ni bilo za komuno. Komunardke so bile vlačugar-ske babniee. Komunardi so bili pa tolovaji in roparji. - človek. ki nima idealov in znanja, človek, ki ne čita niČ, kateremu je delavec le izkormčevalni predmet, ki zrahlja nesrečo delavcev za bahato reklamo, ne more, ne zna in ne sme pisati drugače. Prikrivati mora grehe in tolovajske čine, ki jih je zvršila kapitalistična vlada, golo in poslušno orodje boržuazije nad delavci, ker so hoteli rešiti gonpodarske in ^politične sužnosti.
( asi so minoli. ko je lahko vsak časnikarski falot falsificiral zgo-dovii.o, če je le znal prijeti za pero. Tudi molitve vseh jezuitov danes ne izmolijo zgodovinskih faktov in resnic s sveta. Taka sredstva so zgubila svojo čudodelno moč.
Delavci bodo pariško komuno praznovali vedno kot oznanilo nove človeške dražbe, v kateri ne bo hlapcev in gospodarjeve, glad-nih. bosonogih in razcapanih delavskih otrok, sivolasih starčkev in pohabljencev ki prosijo milo-darov — praznovali jo bodo kot oznanenje Človeške družbe, v kateri vsi zdravi in krepki ljudje delajo za vse, v kateri živijo vsi ljudje v miru. ljubezni in spravi, v kateri je kruha, obleke in strehe za vse Mučenike komune bodo pa delavci hranili v svojih srcih, ko o lumpih, ki falsificirajo zgodovino v interesu kapitalistov, ne }»o več duha in sluha, ko bodo že zdavnej poginili v gnoju ?n blatu lažnjivega boržuaznega žurnaliz-ma.
VOL. V.—NO. in- LAsT EDITION.
WKDNKSI)AY. APRIL 6, IVI 1
LAfcT EDITION—!'K1CE ONE CENT
Kteri časopis Je delavski časopis.
Časopis, kteri nosi unijsko znamko, še ne dokazuje samo s tem, da je delavski časopis. (Ne-kteri slovenski listi v svoji otroški naivnosti in plitvosti prostitui-rajo unijsko znamko do skrajnosti.) Tudi veliki angleški kapitalistični listi se tiskajo v unijskih tiskarnah in konsekventno imajo unijsko znamko.
Časopis, kteri se ponaša, da so nanj naročeni delavci in da je vsled tega delavski, med tem, ko piše, proti delavskim interesom in kolovrati po "independent" -stezah, tak list vara delavce'. Ile arstove časopise tudi kupujejo in naročujejo večinoma delavci — nezavedni delavci — toda zato Hearstovi listi še nikdar niso bili delavski. Nezavedni delavci podpirajo take liste, ker še ne vedo ločiti zrno od plev in ker jih o-* mamljajo mile pesmice "ljubezni in sočutja do ubogih trpinov", ktere jim vedno pojejo hinavski časnikarji te vrste.
Časopis, kteri na eni strani pri-
naša simpatične članke do delavstva, a na drugi strani pa priporoča delavcem v izvolitev republikanske ali demokratske kandidate, je vse kaj drugega kot delavski. Obe stari stranki — republikanska in demokratska — služite kapitalizmu; obe sfranki sta kapitalistični. In list, kteri priporoča delavcem kapitalistične kandidate, je za delavce izdajalski list.
Absurdnost je, trditi, da je časopis že radi tega delavski, ker so delavci naročeni nanj, ne pa kapitalisti. Mi vemo, da ameriški Slovenci — razen par izjem — nimamo kapitalistov. Vcipo pa, da nekteri listi dobivajo ob času volitev mastne sVote denarja od kapitalističnih strank za oglaševanje kapitalističnih kandidatov. Pravi delavski list ne dela tega.
Pravi delavski časopis je le tisti, kteri se dosledno bori na jasno začrtanem programu za osvoboditev delavskega razreda iz kapitalistične mezdne sužnosti. De-
lavski list je, kteri uči in kliče delavce na samostojni politični in gospodarski boj proti kapitalizmu in kteri je v smislu tega boja glasnik vseh nujnih zahtev v koristi delavstva. Delavski list je, kteri v najširšem smislu propagira za strmoglavi jen je kapitalističnega družabnega reda, ki je izvor vsega zla in vseh krivic, ktere danes trpi delavstvo. Delavski list je, kteri odprto, brez strahu zagovarja in podpira samostojno delavsko mednarodno politično organizacijo.
Tak lisf z«more biti le socialistični list. Samo socialistični časopis je pravi delavski list. Zato, delavci, podpirajte, naročujte in razširjajte le socialistične liste: "Proletaree", "Radnička Straža", "Narodni Glas", 'Svjetlo" itd. To so jugoslovanski delavski listi v Ameriki. Drugim Sušmar-
skim listom, kteri imajo vsake
/
kvatre drugo barvo, pa obrnite hrbet.
SPRAVEDLNOST
mutilH t-k m. ur	u( ua-ni htuk. ... ...........■
DtNNtK CUKt.	ftkt MKULISTICK« STftAM

Cftafloct ^tbcilct-čcitonft^
ftt«	Soikrf* ft«4>td — fltfgtfn ■){.-» »4<04>4c.
OZIENNIK LUDOWY.

— ..«■> — -r m. )MMI>aM. ! o« m im tri '

ll Ite.
(hira«« UU Murrk «-«• Llpra ('•!*) IW»
KM "iPfclL J- ** I*
Zagovorniki delavskih Interesov v Cook County, Chicago, 111.
O clarvinizmu.
V človeku samem tiči nagon, »spoznavati samega sebe, zakone, ki obvladujejo njegovo življenje, okolico, vsemirje; z neutrudljivo voljo išče po izvoru svojega obstanka, razvoju in zakonih, ki so ga postavili na zemljo. Ta nagon provzroča neprestano delo, katerega uspehi odvise mnogokrat le od slučaja, katerih posledica so večji ali manjši prevrati v našem naziranju *lo narave. Ko si je človek prvič stavil vprašanje: odkod prihajam in kaj je moj namen, napravil je korak, ki je postal odločilen za vso kulturo bodočnosti. Primerjaje prvotne, primitivne svetske nazore, ki so izraženi šedanes v ozkoprsnih verskih dog-matah z današnjo moderno naravo in prirodoslovno znanostjo, u-videli bomo, da leži med istimi brezdajni prepad, vendar je pa povsod, v vseh posameznih fazah tega napredka, izražena ena in i-sta misel: želja po spoznanju samega sebe. Do sedaj ima kulturna zgodovina zaznamovati tri epohal-ne prevrate večjega pomena, ki so spravili prejšne stare nazore iz ravnotežja in odkazali tedanjemu svetovnemu naziranju popolno novo smer, ki je deloma še danes v veljavi. Nikolaj Kopernik(10. 2. 1473 — 24. 5. 1543) je bil prvi, ki je izgovoril predrzno misel, da naša zemlja ni središče vsega sve-tovja, temveč da se jednako drugim planetom vrti okolo solnca. Ta misel pa se je brzo spopolnila in dokazano je danes, da se nahaja v neskončnem nebesnem sve-tovju še nebroj nebesnih teles, ki imajo na milijarde svojih solne in še večjih od našega. Druga taka epoha je nastala, ko je pred dvemi stoletji Izak Newton (25 12. 1642 — 2(V3. 1727) dokazal, da obstoji za vse svetov je večen, ne-izpremenjen zakon, izražen v ču-dapolnem, vsa telesa obsegajočem mehanizmu. Mnogo silnih in vročih bojev pa je trebalo, predno so prišli ti nauki do veljave in za-dobili potrebno popularnost. Toda trebalo je še jednega, kar naj bi spopolnjevalo prirodno znanost: na polji živih bitij, rastlinstva in rudninstva jasnih nazorov o po-četku, razvoju in namenu tega sa-Hiega. Izkazala se je potreba, iskati po zakonih, skuprfostij vseh pri-rodnih bitij njihovem postanku. Splošno je še vladalo naziranjc. da so rastline popolnoma samostojna bitja, nastajajoča povsem neodvisna med seboj, živeča samo potrebajn, v katerih se pač nahajajo. ,Toda te trditve so bile brez vsake dokazane podlage. Pač so vladala med učenjaškimi krogi
različna, današnjim nazorom po-vse slična mnenja, toda posamni-ki s svojimi trditvami niso upali na dan, boječ se javnega mnenja, enostranošti, ki je baš v rimskem klerisu imela največjo zaslombo. Hodil pa se je mož, ki je znal premagati vse zapreke ter postavil vse človeštvo preti obupnp alternativo: naprej ali nazaj t Charles Robert Darvin, čegar ime ostane vekovečno neizbrisljivo, rodil se je 12. svečana 1809 v Shrewsbury na Angleškem. Že med njegovimi praočeti se nahajajo možje, ki so se odlikovali z imenitnim prirodo-pisnim znanjem. V svoji zgodnji mladosti že, kazal je Darvin veliko veselje do narave: pridno je nabiral različne žuželke in postal strasten lovec. Njegov oče, praktičen zdravnik, poslal ga je leta 1828 v Cambridge, da se uči bogoslovja in pripravi za duhovski stan. O tem času, ki ga je preživel tukaj, pravi Darvin pozneje, da je bil zanj popolnoma zgubljen. Toda njegovo nagnjenje do proste narave se tudi tukaj ni zmanjšalo, ampak še povečalo se je. Pripetil pa se je za časa njegovega bivanja v Cambridgu dogodek, ki je ostal za celo njegovo življenje odločilen. Angleška vlada je nameravala poslati v južno Ameriko geometriško ekspedicijo in izrazila željo, naj bi se ista pri tej priliki izrabila tudi v prirodozgodo-vinske namene. Po prizadevanji znamenitega botanika ITeslowaf Darvinovega učitelja, ki je poznal izredno nadarjenost svojega učenca, podelila je vlada Darvinu isto mesto. In dasiravno ga je TTe-slow pred njegovim odpotovan-jem svaril, naj pač čita ogromn0 delo velikega geolopa Lyella (1707 — 1875), udati pa se ne sme njegovemu vplivu, vendar je isti napravil nanj mogočen utisk, da ga ni zapustil celo njegovo življenje. Charles L.vell je namreč, v nasprotji z njegovimi predniki, dokazoval, da vsakdanje malenkostne spremembe v naravi zadostujejo, da izgublja zemljo svojo vsakadnjo formo skorje, vsi H katerih nastajajo tekom ofrotanih presledkov gore, doline itd., med tem, ko so drugi te spremene pripisovali le popolnim geološkim prevratom, ^e na prvi postaji, na kapverdskih otokih: našel je Darvin, vsled oblike .zemeljskih plast i j ondotnega pogorja, trditve Lvella dokazane. Na svftjem petletnem potovanju privadil se je sfojo okolico z največje pozornostjo opazovati. Najznamenitejše teh raziskovanj pa so imenitne okamenele izkopnine živalskih o-
stankov i/, prazgodovinske dobe. V južni Ameriki je izkopal nekaj tacih ostankov dn z začudenjem opazil, da so spadale dotične živali, vzlic svoje različnosti, posebno glede na velikost, k še momentano živeči živalski pasmi. Nekdanje živalstvo se razlikuje od današnjega liki stari, izumrli jeziki odi današnjih, še obstoječih. Jn taka odkritja je našel povsod, kjerkoli je hodil, v severnih kakor tudi južnih pokrajinah. Vzlic malim razlikam povsod neka čudovita podobnost, vezoča vse k jedni sami veliki družini. Znano je. da ko so Evropejci zasedli Ameriko, tam ni bilo nobenih konj. V novejšem času pa so se našle izkopnine, približno 40—50, konjem podobnih živalskih vrst, ki izpričujejo, da so se nahajala v pradavni dobi tam i te živali. Med najstarejšimi teh živali j in meti današnjim konjem je razloček jako velik. Prvi konj je dosegal komaj velikost navadnega lovskega psa in je iinel tri prednje in 4 zadnje prste, od katerih pa je bil jeden manjši. Glava in rep sta bila manjša in sploh ves sestav, posebno zobje so bili različni od današnjih. Nekateri so imeli le po tri, drugi po dva in konečno le po jeden prednji prst, tako, da pridemo polagoma do današnje konjske vrste. Pola-gomaizginjajoče ostanke prejšnih prstov je opaziti še danes v znaku dveh koščic na konjskem skeletu. Tekom časa je tudi velikost naraščala. Prakonj je imel velikost In sice, pozneje ovce, še poznejši osla in tako dalje, dokler ne pridemo do današnje velikosti. Razlika med prvim in današnjim konjem je seveda velika, če se pa ista stopnjuje, pa popolnoma naravna in umevna. Med drugim je našel Darvin na galopaških otokih rastlinstvo, ki je sestajalo iz oblik, ki j*' niso nikjer drugje, izven v južni Ameriki, nahajale. Kako je do-šlo to rastlinje semkaj in kako je to sorodnost in na drugi strani to razliko razumeti t Pred tem vprašan jem je Darvin obstal in se trudil do svoje pozne smrti, je raz-vozljati. Glavna podlaga Darvino-vim teorijam je boj za obstanek. Čisto jasno je pokazal, kako pred očmi človeka nastajajo nova živalska in rastlinska plemena. Angleški konji so pridobili na velikosti in prehiteli v hitrosti svoje arabske plemenjake. Rastline, ki niso prijale in niso služile za hrano, we je izruvalo, koristne pa negovalo in oplemcnjevalo. Veliko ulogo v razvoju rastlinstva in živalstva igra iibirčnost narave:
(Nadaljevanje na 11 strani)
t
10
P li 0 L K T A R K C
Resnični pravljici
SPISAL MAKS1M OORK Y.
f . "Najlepše pravljice so, 'ki jih izumi življenje."
Andersen.
V Neapolju so strajkali vsluž-henci ulične železnice: po R:vieri Aviaea se je pomikala dolga vrsta praznih uluinoželezničnih voz,
* mejtem ho se na Piazzo Truim-phatore zbirali v gruči sprevodniki in motorvodje, veseli, glasni v in kut živo srebro gibajoči Nea-
politanci.	'
Nad njih glavami, zadej za vrtnin; omrežjem blišči tajni curek vodometa kot goli meč v zraku. Velika skupina ljudi, ki se ima peljati na ys(* strani velikega mesta.- obkrožuje- uiičnoželezniške vslužbenee, in vse šivilje karajo hudo in glasno štrajkujoče. Čuti je ostro I>esede, poredne dovti« pe in v zraku pa vedno gibljejo roke. s katerimi ume Neapolita-nec govgjriti tako izrazovito. kot s svojim nikdar mirnim jezikom.
(KI morja pihlja lahen vetrič in velikanske palme v mestnem pnrku tresejo svoje temnozelene pahljačam podobne liste, mejtem ko so njih delila podobna nogam ogromnih slonov, kot bi bile izklesane iz kamna. Mali dečki — na-polnagi otroci skačejo krog in krog kot vrabci, napolnujoč zrak s svojim glasnim krikom in smehom.
Preko mesta, ki je podobno stari bakreni izrezi, se razlivajo solnčni žarki in iz njega prihajajo orgijam podobni glasovi. Modri valovi morskega zaliva bijejo ob k«meniti breg in opremljajo s svojim bučanjem kot tamburin vpitje in žlohodranje ljudi.
Štrajkujoči se drenjajo s poparjenimi obrazi v gručo in ne odgovarjajo na zbadljive klice, ki Shajajo iz množice. Splezajo ra omrežje parka in gledajo pre-ico g+av množice po cesti nizdol kot tolpa volkov, ki so jo obkolili psi. Jasno je, da so enako rbleČe-ni ljudje enih misli, da Jih veže trdna volja. In to dejstvo jezi in draži ljudsko množico. Seveda so med njim' tudi misleci, ki mirno puše \ sku'i jf pomiriti na jglasnejše nasprotnike Strajka.
"He. ngnor! Ki j na j .torimo. če ne zadostuje za makarone za otroke?"
Po d\a in po trije stojijo gizdalinsko oblečeni uradniki mestne policije in pazijo, da množica ne ovira prometa vozov. Strogo nepristranski so in gledajo topo na zmerjajoče in zmerjane in se norčujejo dobrohotno iz teh in onih, kedar postajajo vpitje in znamenja prevroča Za slučaj resnih dogodkov pa stoji v o?ki stranski ulici oddelek karihinie-rov, ki so oboroženi s kratkimi in lahkimi puškami. To je nesrečo oznanjujoča človeška skupina, s trikotnikom na glavi, kratkim, črnim plaščem in ozkim rdečim trakom na hlačah ki je podoben krvavemu traku.
Zmerjanje, smeh. očitanje in opomini vtihnejo nakrat; preko množice prihaja neko šumenje, ki nakrat sprijazni vse. Štrajkujoči gledajo temno pred se in se krčijo še v tesnejšo gnvčo: v ljudski množici se pa čujejo klici — vojaki !
V množici se čuje znničevalno in zmagoslavno žvižganje, ki je namenjeno štrajkujoči m: vojr.ke pozdravljajo z veselimi klici: neki debel človek, na glavi ima panamski klobuk, prične plesati in težko vdarjati z nogami ob tlak.
Ljudska množica se je odstranila od tramvajskih vozov — vojaki so se pa kot siva bisernica razpostavili ob vrsti voz, ob ploščah, na katerih stojijo štrajkujoči vslužbenei.
Človek v cilindru in še nekaj oseb, ki so ga obkolili, vpijejo in kričijo kot blazneži in mahajo z rokami.
"Zadnjikrat . . . Ali slišite?" Častnik se dolgočasi in suka brke, mejtem ko mu je glava sklonjena. Človek, ki ga je preje spremljal, teče k njenih, maha & cilindrom, in mu z hripavim glasom nekaj za kliče. Častnik ga pogleda mt strani, zravna prsi za čuje se glasan zapovedni glas.
V	tem trenotku skočita po dva in dva vojaka na ploščo, obenem pa poskačejo niz njih štrajkujoči motorvodje in sprevodniki,
Ljudski množici se to dozdeva smešno. Nakrat izbruhne vpitje, žvižganje in smeh. ki pa zopet potihne. V globokem molku, z nakrat po>tarelimi in dolgimi obrazi in zastanimi očmi se umikajo ljudje od voz in hitijo k prvemu.
Tam je videti, da lož5 vznak preko šin sivolas in gologlav mo-torvodja z vojaškim obrazom. Z opičjo hitrost jo leže poleg njega mlad fant. za njim pa legajo na šine drugi ljudje, drug za drugim, ne da bi se jim mudilo.
V	ljudski množici bobni votlo; čujejo se glasovi, ki kličejo ma-dono na pomoč; drugi kolnejo, ženske stokajo, mladi dečki pa od orizora zadeti, skačejo kot žoge kroginkrog.
Človek s cilindrom za rjo ve neka i z jokajočim glasom: častnik "a pogleda in skomigne z rame nama. Dolžnost njegova je nadomestiti štrajkujoče motorvodje. »jobil pa ni povelja nastopiti proti štra j k u joeim;-
Zdaj se mož s cilindrom na glavi zakadi proti poslušnim ljudem, zateče se h karibinierom. Le ti se nrično gibali. Pripognejo se in hočejo odstraniti ljudi raz šine.
Sedaj prične boj. vihar. Nakrat nri,čno gibati sivo zaprašeni gle-Mej. Vpijejo. razgrajajo in teče-io proti šinam: človek s panama klobukom na glavi vrže klobuk v zrak in leže prvi na tla in potol-*e poleg niega ležečega štrajkar-i>» no rami. govoreč mu spodbude iočp besede v obraz.
Za n»im pa nrično nakrat dru-"i \eseli in neštevilni ljudje kot '»i- ion kdo posekal noge. pacati na šine. In padaio smejo« na sine. ••ežejo drug druzemu obraze in kličejo nekaj častniku, ki stresa svnio leno glavo, se smeji in go-•'•" i neka i človek,i s eiLndrom. '"al« remu z rokavicami ma'- • p'r«d :*o«om.
Mejtem prihaja vedno več lin . ki l«»/eio r i * re. Ženske o.« ■i 'o oro" košaric* in zavoj<\ mali 'c ki «e trklia.|.> >mejoč kot prejemajoči psički, dobro in dostojno oblečeni ljudje se pa valjajo z ene strani na drugo.
Pet vojakov gleda s plošče prvega voza na telesa pod kolesi se «weii, da koma i *toji pa nogah. r/'ai niso več podobni prejšnim '"račicam iz kositra.
. , Po tninoli pol uri zopet dr 1 r"io tramvajski vozovi škripajoč jn evileč po neapoljskih ulicah v,» nloščnh stojijo veselo smejoci zmagovalci in vljudno vprašujejo :
"Vozne listke?"
Ljudje, ki jim molijo rdečo in
Sprevodniki in motorvodje se tež-1 »-mene papirčke, jim namežikuje-
ko pririnejo do vozov in nekateri	io. se smejejo in brenčijo dohro-
splezajo na ploščo. Njih pogledi	hotno ... so še temnejši in na neprijazne,
klice odgovarjajo z ostrimi bese-	2.
dami. Pričenja nastajati mir. Mej-	V Genovi se je na malem pro-
tem ko štrajkujoči korakajo sko-	štoru na kolodvoru zbrala gosta
zi njim sovražno množico, jo	ljudska množica. Največ je de-
*d robi jo in delijo v majhne dele	'«veev. med niiimi so nekateri tu-
in skupine, zaeno ji pa vzamejo glasno živahnost.
di solidno oblečeni in dobro hra-neni. Na čelu ljudske množice pa
Od brega Santa Lucia se bliža- j stojijo Člani mestne uprave. V jo Y lahkim, plesajočim korakom zraku plapola umetno in s svilo majhni, sivi vojaki, ki stopajo vezana zastava mesta, okoli nje enakomerno in mehanično mahav vihrajo mnogobarvene zastave jo z levo roko. Prikazevajo se. kot delavskih organizacij. Zlato blišči
bi bili narejeni iz kositra in tako krhki kot tvorniške igračice ... Na čelu koraka lep In vlsokorast častnik s temnimi obrvi in z zani-čujočimi potezami okoli usten. Poleg njega pa teče skakajoč debel človek s cilindrom na glavi, ki mu vedno prigovarja in maha z rokami po zraku
na kvastah. franžah iq na osteh ''"stavnih drogov, svila šumi in kot polglasen zbor šumi ljudska rnno?.K»n v svojem veličastvenem «oglašanjn.
Nad njo. na visokem podstavu se dviga kip Kolumba, sanjača, ki je mnogo trpel, ker je veriel — in zmagal, ker je veroval. Se
sedaj gleda na ljudsko množico kot bi njegove ustnice iz mra-morja hotele reči;
"Le oni zmagajo, ki imajo ve ro."
Pod njegovimi nogami, okoli podstava ho godci odložili svoj« godbene inštrumente i/ kovine,
ki se v k Incu bliščijo kot zlato.
Težko postajno poslopje iz tura morja je zgradeno v kokavnem polukrogu in je razprostrlo svoja krila, kot bi hotelo objeti ljudi. Iz portala prihaja težko aopenj« lokomotiv, žvenket verig, žvižganje in krik : - na prostoru, ki ga obliva sok'na svittoba je mirno in vroče. Na balkonih in ob oknih hiš stojijj^ svetlo oblo ene ženske s 'cvetlicami v rokah, praznično oblečeni otroci, ki so podobni cvetkam.
Lokomotiva žvižga, ko m* bliža kolodvoru. Množica prične gibati. Kot črne ptice poleti nekaj klobukov v zrak. gotici primejo za svoje inštrumente, nekaj resnih. starejših mož stopi naprej in se obrne z obrazom proti množici in govori in maha z rokami.
Počasi in težko se umakne množica in pusti širok izhod prost v smeri proti cesti.
"Komu je namenjen ta spre-•»•
jem ?
"Otrokom iz Parme." V Parmi so zaštrajkali delavci, delodajalci nočejo odnehati, položaj delavcev je z vsakim dnem te/avnejši. Zbrali so svoje otroke in jih odposlali svojim sodru-toiii v (ienuo. Izza stebrov kolo-'vorskih hodnikov prihaja čudna procesija majhnih ljudi, oblečeni s > le napol in v razcapani obleki so podobni kosmatim posebnim ivalieam. Po pet in pet jih koraka v eni vrsti, držeč drug druze-•ra trdo z roko — majhni, zapra-"e^r in navidezno trudni so. Njih obrazi so resni, njih majhne očiee si- svetijo živo in jasno, in ko god-b-t njim na čast zaigra tTarlfialdi-jevo koračnico, se prikaže na teh suhih, špičastih in lačnih obrazih vesel, zadovoljen smeli.
Ljudska množica pozdravi te ljudi bodočnosti z urno besnim krikom: pred njimi se klanjajo prapori in zastave in trobente rjoveio. Otroci so vsled takega snreiema malo zmešani, umaknejo • e za sekundo, ali nakrat se združim tesno v eno telo. iz stotine
-o *
ost na prihaja glas. kot bi prihajal i/ enih prsi: " Živela Italija!" ',Ž'v«,,a mlada Parma!" odgovarja množica.
"Živijo Garibaldi!" zakličejo otroci in se kot siv kij zahodejo v množico. da izginejo.
Raz okna hotelov in raz strehe '•iš plapola kot ptice brezbrojno
zasmejeta in zapleteta bosa po tlaku. Stari se vzravna, popravi klobuk in odkoraka z negotovimi koraki, uvest si da je storil, kar je bilo treba.
Grbasta in sivolasa ženica s »ta-rikavini obrazom in sivo .poraščena po koščeni bradi stoji ob podstavu Kolumbovega spomenika in — plaka, rdeče obrobljene oči si pa briše s koncem pobledelega šala. Nestvor je, nekam osamela v tej veseli ljudski množici.
S plesajočim korakom gre mimo črnolasa Genuežanka; za roko pelje sedemletno človeče v lesenih eokljah in s sivim klobukom na ; glavi, ki sega skoraj do rame.
On stresa glavo, da bi klobuk j vrgel na/aj. ali ta mu Ved p O leze | na nos. Žena mu sname klobuk z glave in glasno zapoje pesmico. Deček jo pogleda, se nasmeji in poskoči.' da bi ji vzel klobuk, potem pa zgineta "Oba v množici.
Visok mož, % usnjatim predpasnikom. z golimi in orjaškimi rokami drži šestletno deklico na svoji rami in se pogovarja z žensko, ki pelje za roko rdečolasega dečka.
Veš. če to postane navada, nas bodo težko premagali, he?"
Iti nasmeje se glasno in vrže svojo malo breme v zrak: "Živela Parma!" Ljudje se zgubljajo, noseč in vodeč otn ke s seboj. Na prostoru ostanejo zmečkane cvetke, papirnati zavoji za konfekt. skupina veselih in zadovoljnih postrešče-kov. nad njimi pa kip človeka, ki je odkril novi svet.
Iz ulic in cest. ki se stekajo na trg kot ogromne cevi, je pa čuti vesele klice ljudi, ki gredo v novo življenje.

Maksim Gorky.
Pri smodnišnici štev. 7. stoji mlad mornar na straži. Vpravka/* je prišel i/, barak v kasarno, kjer so ga mučili (fcscm tednov, kak ) mora obračati, kretati in sukati karabinko in hajonet.
NA STRAŽI.
Spisal .Io;V' Zavertnik.
Xarava je zopet oživela po dol-geni zimskem spanju. Drevje poganja popke, mladike in cvete v pisani obleki. Omamljivi vonj pomladanskih cvetk polni ozračje m budi v človečki duši spomine na pretekle dni vžitega in srečnega življenja.
Tudi Vallelonga. kjer so hranjeni smodnik, granate, šrapneli,
V temni noči čarobno svetlika bajonet, ko prihaja s počasnimi in enakomernimi koraki okoli vogala. Glava 'mu je vp gnena, čel nagubano, za katerim misel podi misel. Spominja m* pripovedk starejših tovarišev o nevarnosti, ki preti stražam na številki sedem Na misel mu prihajajo napadi, ki so jih zvršili Ciči ali talijanski vohuni na straže, med katerimi so nekateri končali tragično, drugi pa zopet veselo. Ali njegove misli vhajajo pr č — daleč proti jugovzhodu. kjer biva njegova mamica, mlajši bratje in sestre. Pripo-vedke (» napa lih ne pritiskajo ni ti tolik«« na njegove možgane, da bi enkrat pozornejše pogledal \ temno goščo, ki .obdaja k t obroi smodnišnico kroginkrog. Mehanično ponavlja klic svojega tovariša pri bližnji smodnišnici. koraki mu zastajajo . . . potem se pa zopet enak merno giblje naprej . naprej kot avtomat.
Kot odprta knjiga je v njegovi
"tevilo belih robcv- cvetlični de? *e vsuje na množico, čujejo se ve-in glasni glasovi.
Vse je praznično, vse je ožive-I". še sivi mramor je »»žarel v svetlih barvah.
Zastave plapolajo, klobuki in cvetlice letajo po zraku; nad glavami odrastlih se pn prikažejo glavice otrok, majhne, teninopolt-ne rožice se sp»z.ajo po cvetlicah, vmes se pa čuje mogočni in vse nadkriljujoči klic:
"Živel socializem!"
"Živela Italija!"
Skoraj nakrat dvignejo vse o-t roke kviško. na ramena odraše-nili. ali jih pa bradati možje pritiskajo na prsa Oodhd je komaj čuti v tem splošnem hrupu, smehu in veselju.
V množici se prikažejo žene. da razdelijo preostale otroke med weboj. In druga drugi kličejo:
"Anita. vi vzamete dva?"
"Seveda, vi tlldi?"
"Za hromo Margerito enega" . . .
Povsod je veselje, praznični obrazi, mokre in dobre oči. Tupatam otroci štrajkujočih ž" jedo bon boneke ali pa kruh .
"V naši dobi niso mislili na to." pravi starček s ptičjim nosom in črno sinodko v ustih.
"In nekaj navadnega je to!-"
"Navadno in pametno!"
Stari vzame smodko iz ust. jo gleda, potem pa stokajoč otrese pepel. Ko zagleda poleg sebe Iva dečka iz Parme, najbrž brata, se mu potemni obraz, potegne klobuk na oči in razprostre roki. De «'ka, ki sta ga prvo pogledala r»»s-ny. se pritisneta drug druzemn in se umakneta pred temnim obrazom. Stari se skloni in se prične *mejati na glas. Otroka se tudi
rakete in drug i vsakovrstno razstrelivo o. in kr. mornarice v ne-	razgrnena preteklost. Kotna j prijaznih in odurnih poslopjih	štirinajst let star so je ukreal kot sredi gozdičev in visoke trave, je	pomorski vajenec na trgovsko ja-v praznični pomladanski obleki, i dernico. Spominja »e nasvetov, ki S snežnobelini peskom posuta	,,m h -ie sk»*bna mati. ko pota vodijo od smodnišniee do	1 rvir' ohh».i»l ;ir ko ču-srnodnišnice, od delavnice do de-	(,ozno Cepini je oeeane. lavniee. Ob njih je življenje. Tra-	vi,i''1 tu'M ,M,'sta' tliva je ravnokar oblekla svojo tem-	in nav«,1f- Stokrat se je no zeleno praznem, obleko, divja i }>oriI v orkan» »voje življenje hruška se šibi pod težo svoje bele	in ž,vlienje svojih tovarišev. Koli-in pisane obleke, pod razcveteli-	kokrat > visol° njegovo življenje mi divjimi mamici ji in košatimi	na niti v hn,1i P°,rt vihri# A hrasti hitijo žuželke in hrošči kri-	vselej m^divjani »dežen. in se veselijo življenja. Pisa-	mpnti • ■ • stM človeško ni metulji v mavričnih' barvah	^ in razum. Po desetih letih se posedajo na cvetIVah in jim kra-	7°])0t vrnil na iH«l,>r"'ci tujega dejo med. Ptice zidajo in gradijo
domove za prihodnji rod, vmes pa prepevajo svoje pesnice polne življenja in tudi tuge: o. bogato po-grneni mizi s črvički in drugo hrano, hudobnemu človeku, ki 'im razdira gtmzdv, in o krilatih in štironožnih sovražnikih, ki zalezujejo njih mladi zarod. Pesen je zilaj vesela, iz nje drhti življenje polno radosti in veselja, zdajpazdaj se čujejo vmes žalost inke. iz katerih glasno odmeva gorje <lo smrti ranjeno duše.
Žarko, vseoži vi ja joče in živ-
naroda v Reko. Bil je dogorel mo/. skušen mornar. Obdajali so ga veseli sp mini na otroško dobo ko je po mnogih letih zopet gledal domače otoke in luko. katero je zapustil s solzami v o"eh. k«> mu ,ie mati z robcem vihrala zadnji pozdrav s pomola. Srce mu je p • >k?».kovalo vesolja, ko se mu je v dušo vtihotapila sladka mi«el. kako bo iznenadil svojo mamico, ko st»»pi pred njo. Kd ve. če ga bo poznala? Pa njegovi mlajši in sestre! To bodo delali oči
Komaj so privezali ladijo k po
1 jen je vsebujoče solnce je zatoni- molu. že-s.» ga prijeli kot hudodelca. Rekli s mu, da je vojaški begun. On ni razumel tega.-Protestiral je in ugovarjal. Pripovedoval je. da je vsako leto pisal okrajnemu glavar tvu. kje je in ko se povrne, da pojile k naboru, sledove solčnih žarkov na nebes- i Policaji so se mu rogali. Najrajše
lo v sinjem, neskončnem morju, v zibelki življenja. Ob zatonu je nebo žarilo. obetajoče krasen in lep dan poln življenja sreče, veselja in radosti. A že je prihajala pošast temna noč in brisala je
kem svodu, dokler ni razgrnila •svoja temna krila_ preko Walle-longe, puljske luke in fortov, ki kai •c j o svoja pošastna in jeklena žrela sinji Adriji. iz katerih ne more prihajati drnzega kot smrt. opustošenje, zlo in gorje.
ter, ki ga lahko obišče v vojašnici. Popoldne bo moral že v Pulj, kjer bo moral služiti.' Se«t let v mornarici. Stisnil mu je v roko peta k. ( 'akal je. čul jr vsak korak. ki je odmeval po temnem hodniku vojašnice . . . vsak treno-tek je pričakoval, da se odpro duri in da objame svojo mater, mlajše brate in sestre. A ura je minevala, za uro — vsaka mu je bila večnost. Nakrat se odpro duri in v sobo stopi podčastnik, ki mu pove, da morata na kolodvor, in da ga bo spremljal do Pulja. V njegov: duši je počilo nekaj---
Sedel je v kupeju. poleg njega jKulčaatnik. Od čakalnice sem je prihajala -ivolasa žena, za njo pa četvorica deee. Smehlja se mu. že od daleč marha z robcem — materino srce j«- spoznalo sina -----
Mat iT . . mati prihaja iz njegovih ust. odpreti hoče kupej, a nekdo ga surovo zgrabi za roko . . . stroj zazvižga vlak zapušča postajo in drdra jh> relsih odmerjeno pot. Takrat je stisnil pest in proklel svoj domovino, ki ima take trdosrčne zakone . . .
Zdaj je tu na straži. Spominja se vsega, kot da se vrši sedaj. Za šest let sem obsojen v sužnost — postal sem človek brez volje, ki ima le vbogati, kar mu ukažejo drugi. Suženj . . . hlapec najnižje vrste sem ... še moriti mora m ljudi, ki mi niso storili nikdar kaj zalega, če zap vedo drugi, mori njegovo dušo. Postanem naj morilec. ker drugi zahtevajo? . Jaz. morilec, ki sem neštetokrat vagal svoje življenje, da ga ohranim drugim? Ali je še vredno, da
živim ? — "Tla. ha, ha"-----
morilec jaz, morilec na povelje drugih? Kaj poreče moja dobra mati. če so povrnem z < krvavlje-tio dušo k nji? — Ne. ne--nočem biti morilec, nočem biti hlapce. ki mori na povelje družili. Mati . .. dobra mati. tvoj sin ne bo nikdar morilec, odmeva v njegovi doši s tako silo, da je čuti vtripanje srca.
Morilec nočem biti, m rnar sem. lovek . . . človek, ki mora va-gati .svoje življenje za druge . . . in če je treba, tudi darovati ga . .
Mama mo ja ... ne skrbi, tvoj in se izneveri načelu - morilec ne bo nikdar!
Nabasana karabinka mu je zlcz-a z rame. drži 1«' še za cev. Koraki postajajo počasni . . . komaj stopa naprej. Ne briga se za Čiče, <i pasej živino v okolici, in ne za talija tiske vohune, ki baje hodijo Pulj. Po njegovih možganih <roži misel, da neče biti morilec in .da ni vredno živeti, da bi človek moril.
Na severovzhodnem vogalu vstavi. Noge nočejo naprej. K pito k a rabin ke zdrzne na tla. Olavo
bi bil s pestjo bližnjega udaril po hrazu. da bi se naučil, da človek ne laže. ki je že stokrat gledal | nasloni om zid: smrti v obraz. Ali neki tajinstveni ..	. .
glas mu je prigovarjal, da bi pri-I /h	°(]]y"sU ' ' ' TnoriW
šel še v slabejši položaj, rklenili j" bltl ' ' ' ' som mornnr ■• • so ga kot tolovaja in odgnali v, Nakrat strel . . . njegov • glas Slavec je že odpel svojo večer vojašnico. Postavili so ga pred beži od smodnišniee do smodniš-no pesmico. V Vallelongi je bilo nekakšn« komisijo, pred katero j niče. pa do cbeh stražnic tiho. le vsaki četrt ure je bilo ču- je pioral sleči. Nekdo je zaklieal Od dveh strani pridrvi patrul
"tauglich nek«io drugi,je pa de-j ja . . . mlad pomorščak pa leži s jal. da Ho služil dve leti vee, kot prestreljeno glavo obmeno proti služijo d rum. Sedaj je pričel ra zumevatL^oj položaj. Prosil je. naj mu »dovolijo obiskati mater.
ti kli»» mornarjev na straži pri smodnišnieah v dolgih in zategne, nih glasovih, ki so se ponavljali vsaki čet t ure, oznanujoč. da straže bedijo. Oh določenem času
so pa odmevali v tiho in mirno A smejali so se mu! To ga je vjc-noč trdi koraki patrulje, ki je šla j zil" in po zagorelem licu so se mu menjati ali pa pregledati straže, vdrle solze. Nekdo se ga je usmilil
jugovzhodu, s smehljajem okoli usten, kot bi jemal od svojcev <dovo, poleg njega pa spri žena karabinka
če vršijo natančno po službovni-ku odmerjene dolžnosti.
in zašepetal mu je na uho. ako inia denar, da lahko pošlje po ma
Prave demokracije ni in je ne bo, dokler ne bo ljudstvo g. spo-darilo čfV industrijo.
O DARVINIZMU
(Nadaljevanje z 9 nt rani) preomete. ki se v boju za obstanek ne obneto in postajajo vsled tega nepotrebni, pusti izginjati, izumirati. Tako umiranje se ne zgodi
sicer moment anu, pač pa v <
lolgi
dobi časa. dokaže pa ne labko na živalih in rastlinah. Iz jedne vrste rastline da se narediti nebpoj novih vrst1 Gotovo pa je, da v tem razvoju močnejši slabejšega ovira, vsled česar more poslednji podle-či. Močnejši pa je vedno oni, ki« je bolj razvit in ima vse predpo-goje za ta boj. Nujna posledica tega boja je, da oni deli, ki v tem boju ne služijo, postanejo nepotrebni in odpadejo. Severne živali imajo bolj gosto dlako nego južne. vendar pa bi ista polagoma izginila. če bi jih premestili na jug, ali pa bi vsled hipne spremembe karja poginile. Močnejši je tedaj vedno oni, ki se zna njega obkro-žujoČim razmeram najbolje prilagoditi. Geografi**na raztreseno«* posameznih vrst ima popolcn dokaz v Darvinovi teoriji. Popolno naraven dokaz zato je, da bile prvotne klimatične razmere na galopaških otokih iste. kakor v južni Ameriki, in so se le tekom period spremenile, vendar pa ne toliko, da bi m >gle zatajiti svojo prvotno skupn' st z južno Ameriko. Tmenovana bitja so se ra?vija-la povsod jednako, vendar pa vsled spreminjajočih se razmer ne paralelno.
( e zasledujemo sedaj živeče ži-
pomagalo, pravi Darvin, če bi se ŽE SE PLAfilJO MILITARIZMA našlo «e toliko medformf Ko bi (Nadaljevanje h prve strani.) se med vmtami a in b našla forma dveh najvei vpHva tU(li na obo. c trdili bi nasprotniki, da je ta,1 roževHnje OMtaiih driav.
tretja, forma popolnoma za - se stalna, za se vstvarjena forma — in mi bi imeli dovelj snovi za prepir. Vprašanje je ravno, Če so različnosti vrst večne, ali pa, če so le tekom razvoja nastale?
Telesni sestav človeka se povsem vjerna v temeljni obliki z onimi živalskih sesalcev. Človek ima vse tiste organe, trpi na istih boleznih in mučijo ga isti parazi. Raivija se in razmnožuje prav tako kakor živali. Tudi v kali (prvotni štadij, v semenu) se z drugimi sesalci popolnoma vjema. V nerazviti (rudimentarni) obliki nahajajo se pri človeku posamezni deli telesa, ki so pri drugih živalih popolnoma razviti, tako na primer nastavek slepih črev, podaljšanje hrbtenice (rep), kratka fina dlaka, s katero je telo pokrito itd. Razliko med človekom in živalijo tedaj ni ncpremostna. Ako človek hodi pokonci in dela z rokama. je to povsem logično, ako je hotel, da si je napravljal orožje, s kojim se je branil in lovil divjačino. Naraščajočo množino mo/gan in veličino črepinje povzročil je razvoj mozga (hrbtenice^, koji je moral nositi prvo. V telesnem, kakor tudi duševnem oziru med človekom in ži valijo se morajo dokazati le razločki stopinje omike. Večji je razloček med razvito opico in pa na nizki stopinji stoječim človekom, kakor pa
vali. spoznali bomo, da se dorasle j U]0i\ jsijm jn ,,„ na vrhuncu raz živalske forme izvenredno med vojH sr» nahajajočim tovarišem.
seboj razlikujejo, med tem. ko so si zopet v prvotnem stadiji, seme-
nu.
som. ki v doraslem stanju nima nobenih zob. v prvotni mladosti iste ima. ali pa če v zgornji čelju-
Re^niea pa je, da igra nagon (instinkti pri živalih večjo ulogo.
. čudovito podobne. Ako tedaj ^^ prj človeku, kar pa konečno
zopet ni druzega, nego v prvih Štadijah razvoja se nahajajoči razum. Težko je na jti mejo med na-
sti teleta leže zobje, ki se ne bo- ?onom ;t, razumom, naravnost ne-do nikdar rnzviH. tedaj lahkv> tt» j umno na bi bilo. živalim odreka-mejemo. da so to le izginjajoči t j vsak razum (pamet). Tudi gle-ostanki telesnih del. ki so prejsnim ,],» moraličnega euta med živali-darovom pač koristili, sedaj pa bi mj Vcar jij, (b»la s človekom, vsaj bili brez vsakega namena — in bo- ; olj daleč, sorodne, dalo bi se mar-do vsled tega izginili brez sledu. «jkaj zanimivega povedati. Najsi-Take dele imenujemo rudimentar- j hode vrzel j med ljubeznijo in po-ne. to je nerazvite in je njih ob- Žrtovalnost jo živali j in med vzvi-stanek utemeljen v naravi podedovalo' sti. katero povspešnje ali pa ovira zopet izbirčnost narave same — to se pravi boj za obstanek Tudi je dokazal Darvin. da rastlinstvo ni mrtvo, temveč živi, kakor vsa druga, prosto premikajoča se bitja. V posebni knjigi dokazuje. da se nahajajo gotove ra stline. ki posedujejo to posebnost, d« privlačijo k sebi žn/elke, jih s svojim Mikom razkrojijo in se od njihovega mesa žive. Ravnotako. kakor pri j>r sto gibajočih se hi-
šen o moralo Človeka še tako veliko, leži med njimi neb roj stopenj razvoja in nihče nima pravice, oporekati, da je bil ta naravni razvoj kedaj prekinjen. Posamezna razdobja človekovega razvoja, danes še niso popolnoma razja^ne-na. resnica pa je. da je ohranil mnogo onih lastnostij. ki so se tekom razvoja posameznikom kakor tudi celi družbi izkazale za potrebne in kori-tne. Gotovo bi danes razloček med človekom in opir co ne bil tako velik, če bi na-
Iz<ktki za militarizem in mari-nizem postajajo ogromni, da se jih strašijo že tisti, ki jih zahtevajo.
Zadnji teden je imel angleški državni tajnik za zunanje zadeve Grey v parlamentu govor, ki je napravil povsod v "merodajnih" političnih krogih največji vtisk.
Grey je med drugim dejal to:
" Neizmiselno je. da se ob de* junakih prijateljskih razmerah med državami oboroženje tako pospešuje. Breme oboroževanja je še bolj nevarno kakor vojna sama. To oboroževanje pomeni izkrvavi-tev v miru . . . Sporazum prizadetih držav bi morda povzročil, da bi se delali izdatki bolj počasi, ali da se sedanji mornariški načrt ne bi povečal. Vse to bi bilo lahko predmet pogajanja med Anglijo in Nemčijo in na vsak način bi bilo koristno, če bi se dosegel sporazum. To je razmeroma majhno vprašanje v primeri z izdatki vsega s vel a. kar je naš cilj."
Zanimiv govor, ki nam seveda ne pove nič posebno novega. Zanimivo je to, da ni tako govoril socialist, ampak angleški državni tajnik. Izkrvavitev v miru! Kolikokrat so t dejali socialni demokrat je! (V spoznavajo to resnico že vladajoči, tedaj mora biti nevarnost velika. Gospodujoče sloje < hhaja strah. Plašijo se duhov, ki so jih sami priklicali.
Glasilo nemškega državnega kancelarja. <4Norddeuts<*he Allge-meine Zeitung",. je z veseljem pozdravilo govor angleškega držav-" nika in izjavilo, da bo Nemčija ja-ko rada podala roko za sporazum To je znamenje, da postajajo tudi na Nemškem bremena neznosna in da jih tudi tukaj obhaja strah.
('e bodo res dosegli kakšen s|>o razum. ,jV pač veliko vprašanje Na besede kapitalističnih minist rov se ni veliko zanašati. Militarizem je posledica kapitalizma in z njim tako tesno združen, da ne more poginiti eden, če ne pogine drugi. Vendar so vse te izjave dra-goeene. V njih je priznanje, da j< militarizem nevarno, pogubno vre me. Socialisti imajo torej prav. da bore pr» ti njemu z vsemi silami. Imajo pa tudi prav, če ne pričakujejo uspeha in rešitve od modrosti vlad temveč od ljudske zavednosti in moči.
"R. Pr."
spomini na prvi maj.
t jih. nahaja se med rastlinstvom Vse one oblike razvoja, po ka-
neke posebne, primitivne vrste ljubezensko življenje. Sami opazimo lahko, da *o cvetice, ki žare v pisanih barvali mnogo bolje obiskane od žuželk nego druge rastline, ki nimajo te prednosti. Na ta način vrši se tudi razmnoževanje rastlinstva. Naspr t no pa vidimo, da se one rastline, na primer
terih se j»» povzoel do današnje višine. Velik očitanj je imel Darvin pretrpeti radi svojih teorij, posebno že radi tega. ker jc bil v nekaterih točkah v diamentralnem nasprotji s eerkvenimi nauki. V svojem svetskem naziranjn se je postavil v mnogih fazah naravnost na protireligioz.no stališče, čc-
trava. katere razmnožuje veter snr pa nikdar ni obžaloval. Na na-vsled svoje jednoličnosti in ncle- pa<le brez znanstvene podlage pote živo razlikuje od prej omen- .ploh ni odgovarjal, felo vsemir-jenih. Predaleč bi me zavedlo, ako	smatral za velikansko ho.iiš-
bi hotel naštevati vse pasa m n ost i I ^ kj s0 spreminja iz stare v no-iz rastlinskega življenja. Petletno | ve forme pod vplivom trajnoveč-prirod' slovno potovanje in pa nega mehanizma. Prvi. ki je Dar-mnogovrstne izkušnje so privedle vjnov nauk brezpogojno priznal, Darvina do tega. da človeka ni iz- j je |,j] veliki filozof Hubert Spen-ločil iz živalske skupine, kakor je /er yjH njj!n so prišli še drugi, ki bila prej navada, temveč ga še k nadaljujejo od njega za početo de-njej prištel. Vsporedno z. drugimi | j0 Soeijalna demokracija je prev-hitji se je razvijal i človek. Vsled ze]fl \7 naukov Darvinovih temelj-nastalih razmer in pa potreba sa- no Mejo. namreč dejstvo o boju mobrambe v boju za obstanek, ga 7A obstanek je opravičen po pri je privedla do tega, da je začel rodnem pravu, ki edino je mero-hoditi no zadnjih nogah, sperdnje ,jnjen Zfl življenje vsacega člove-pa uporabljati za različna dela. |<a jn refren te parole je: revolu-Od časa do časa postala je noga rfjoniranje delavskih mas! človekava ploščata. se vtrdila in i	T
izurila v svojem namenu. Tn isto zgodilo seje i r roko. Nasprotniki ri^bolj M. <lebeli kapitalistova tega nauka se sieer trudijo doka- ?no;„jH tembolj se krči delavčev zati. da je bilo vsako pleme za se vMvarjeno. Da bi priznali Darvi-1
D. M.
Rilo je koncem aprila zadnj« leto mojega učenja v rok«xlelst-vu, ko sem prvič slišal o soc i al i stih. Slišal sem same slabe reči o njih.
1'čitelj večerne strokovne šole je nam, učencem pravil, da so so cialisti ljudje, ki ne marajo dela ti in da ne zaslužijo druzega. ne go da se jih priveze na klop in prav dobro pretepe z žilovko.
Tudi od duhovnikov nisem sli šal nič manj prijaznih besfd o njih. Ni čuda torej, da *cm jih smrtno sovražil.
Tisto leto je prišel 1. majnik na nedeljo. Že nekaj dni preje se ie govorilo splošno, da bodo soeia listi korakali tisti dan f>o mestu Pozneje se je reklo, da bi koraka li. če bi jim to dovolila polieija pa da jim ne bo: da bodo pa vse eno korakali v večjih trumah na prostor. kjer so imeli veselieo.
Radovednost me je gnala tako silno, da sem se odločil iti na ta dan pogledati, kako izgledajo sociji. Predstavljal sem si jih kot nekake hudournike. Kako sem bi pa začuden, ko <*em zagledal gru če ljudi v snažnih oblekah in na nrsih z rdečimi cveti in trakovi.
zijajo. In res. kmalu nato pride od nasprotne strani kolodvora mlad kmečki fant, spremljajoč dva dekleta. Bil je v živahnem razgovoru z njima in ujel sem >rav zadnje njegove liesede: le >očakajte, bomo kmalu kterega videli." V tem trenotku vzdigne roko, katere kazalce pomeri na lošleea. mojega znanca' z glasnim vsklikOm: "vid'te ga, vid/te ga, tamla je že eden".
Vidiš, kako zijajo, me je spomnil moj tovariš. To zanimanje se mi je zelo dopadlo in sem bil celo nmosen nato, da sem smel biti ob tej priliki ob strani mojega znanca — tovariša.
Takrat sem »padal h katoliškemu učenskemu društvu, in tistega dne smo šli-vsi učenci v Vid-, kjer »o imeli katoličani iz Ljubljane in okolice svojo majniško veselieo. Kot dobri katoličani so šli dopoldne na Šmarno goro in popoldne so imeli v St. Vidu svojo veselico. Tudi naš društveni duhovnik nas je peljal tjekaj. Dal je vsakemu po deset krajcarjev, da jih lahko potroši.
Na prostoru veselice je bilo zbranega že preej ljudstva, ko smo dospeli, a j>rostor je bil slab, kajti pevci »o stali pred govejo tajo i/ ktere je uhajal neprijeten vonj. Komaj smo stopili na zemljišče, že sem čul, kako mlad ka-plan udriha po socijih. Njegove zadnje besede, katere so mi ostale še danes v spominu, so bile: "socialisti hočejo deliti! Le vzemimo napr. krompir: ne zraste ves enak. in ti bi ga hoteli deliti. Eni bi dobili samo debelega, drugi pa samo o robnega: ali je to pravica. Dol s sociji! Dol ž njimi, sem si mislil na tihem tudi jaz. Ampak malo pozneje sem si pa zopet mislil: ho. krompir bi pa res lahko tako razdelili, da bi ne dobil eden sa iiio debelega, drugi pa samo drobnega."
Proti večeru smo jo odkorakali z našim gospodom nazaj proti Ljubljani. Blizu Ljubljane j>a se kar pridrvi na kolesu nek človek, z rdečim trakom okrog j>asu in letel je kot strela. To je bila pa žc velikanska predrznost. Nikakor mi ni šlo v glavo, kako s»* upa ta človek v St. Vid. In zopet me je obšla sveta jeza? Najraje bi ga bil premikastil.
Tako je minulo dve leti in jaz sem bil še vedno zvest pristaš ka toliškega društva rokodelskih po močnik« v. In ker sem se vedno držal le v tem društvu, in delal pri malih mojstrih, sem ostal vedno neveden.
Pozneje sem dobil delo v večji tovarni. Rilo je ravno pred 1. majem in delavci, moji tovariši so se pripravljali da praznujejo 1 majnik. Nekega dne |>ride sodelavec do mene in mi prinese list. na katerega se je bilo treba podpisati. Dasi nisem vedel zakaj se je šlo, sem podpisal vsejedno. Pozne je som šele zvedel, da se gre za praznovanje in da se 1. maia ne bo delalo.
V svoji jezi sem |>a brž deja svojemu partnerju, da jaz bom vseeno delal. Tudi on je bil tistih mislih, ker mi je pritrdil, češ. da bo delal tudi on ^
Ko sem drugi dan prišel v to varno, pa ni bilo notri ne "nega iznčenega delavca, izvzemši učen cev.
Pred tovarno je stalo nekaj de lavcev. ki so se pogovarjali, koli ko bi sio doseglo, če bi bili delavci edini. Kaj so hoteli steni reči. me ni nikakor ni šlo v glavo. Ni mi šlo tudi v glavo, kaj naj |>omeni praznovanje 1. majnika.
Ko stopim ob določeni ur; svojem delu, me naenkrat ustav delovodja z besedami: vi ste vče raj |>«xlpisali. da želite praznovat 1. majnik in radi tega danes m
maram
novo trditev, zahtevajo, naj se dokažejo različni melhodniki. od najprvotnejšega jx»četka pa do sedanje forme. T>arvjn pa odgovarja: "Izumrle forme, ko jih sledovi ali okamenine so našle v pla-stčh iz prejšnih zemeljskih period, oo bile 7. današnjimi, živečimi vrstami sorodne in izpolnjujejo de-loma posamezne stopnic razvoja. ( im natančnejše spoznavamo prejšnjo zgodovhvo zemlje, temveč takih form se bode dobilo. Do sedaj i* le neznkten del zemeljske pl«* *ti preiskan. Pa kaj bi konečno
Klavničarski tmstjani so svoje "duše" že davno zmleli v klobase in jih prodali za "free luneh".
fSidno se mi je na mah zazdelo.
kako bi mogli biti ti ljudje tako i smete delati, ker .jaz ne hudobni, kak^r se o niih govori.' pretepov v moji tovarni. Toda ker te reči govore največ duhovniki, mora biti 3fe res *e zaradi tega so hudobni, ker imajo rdeče trakove. Zakaj nimajo teb la. o jutranji demonstraciji soeia
Prišedši na moje stanovanje, mi začne pripovedovati učenec višje šole, skaterim sva skupaj stanova
trakov drugi, normalni ljudje. Kmalu nato. ko sem se odstranil.
li-srtov.
Pravil je, da se mu ni nič ka
("'i m bol j strašijo naši nasprotniki ljudi pred socializmom, češ da razdira dom in vero. tembolj se množi število brezdomoveev in brezvercev.
Pravi predsednik Zedinjenih drŽav je .T. Pierpont Morgan. Taft je le njegov "pup". kteri izvršuje njegova povelja.
srečam svojega dobrega znanca, j dopadlo. in da je pustil svoje to ki se j* učil iste obrti kot jaz in , variše na pozorišču in odšel raje na moje zaendenie. ie imel na pr- v cerkev zmolit en par očenašev sih pripeto malo rdečo zavezo. Ob- . ter da mu je odleglo. Izpraševati 51a mc je neznanska togota in v j me jc začel, kaj |>omeni' rdeč tej togoti sem zagrabil za zavezo., trak. katerega nosi vsak na pršili da mu jo odtrgam z rokavnika. , razložiti mu nisem zamogel seveda A nisem se upal. Tovariš jc takoj nič, ker mi je bilo vse deveta de poznal mojo togofo in me j^otola- žela.
shod, na kterega sem skleni), da se podam.
Dvorana, kjer se je vršil shod, bila velika, nabito polna, do vrat. Obstal sem pri vratih ter poslušal govornika. Govoril je o krivicah, ki se gode delavskim slojem in navduševal ljudi za boj delavskih pravic.
Z ognjevitimi besedami je bičal sedanji krivični sistem. Dejal je, la je čas, da nehamo molit, prosjačit, plaziti se jx» kolenih in feh-:ati pravice.
Pravice, da si je treba vzeti s HHikom in izobrazbo bojem.
Za njim je govoril še eden go-ornik. Strinjal sem se do cela z obema. S tem shodom sem dobil šele malo pojma, kaj da delavstvo iravzaprav želi; vendar mi je bilo »red očmi še vse megleno.
Ko je govornik nehal s svojim govorom, me eden iz nase tvornice ►okliče v malo sobo. Imeli so namreč pred tovarno stražo, katera je »oročala odboru, da sem hotel de-ati Ko sem vstopil v sobo, me je že t d en delavcev ojstro premeril gorindol in me nagovoril z ojstrim glasom, zakaj da sem šel v delavnico. Razburjen je bil videti zelo, <ajti nisem se utegnil opravičeva-i, ko mi je naglo ukazal, naj se zgubim, ako ne. da dobim par gorkih zaušnic. Po tako vročeni zraku mi je kaj dobro delo, ko sem jo urnih krač primahal na »rosto in se zamešal med množico.
Ta ti je pa politiš, tam hoče delati in tukaj hoče biti. so letele »espde za menoj.
Ni mi mogoče |> pisjivati duševnega trpljenja, katerega sem prestal radi tega koraka. Komaj sem začel stvar malo spoznavati, pa se ti pripeti kaj taeega ne da bi se mogel sploh zagovarjati.
Rilo je nekaj let pozneje, na Nemškem. To pot sem že spadal k svobodni strokovni organizaciji a nisem se več bal ali sovražil so-ialiytov. ker sem bil sam ž njimi in bil na to tudi ponosen, da sem bil njih član.
Spoznal sem. kako grdo «<o se mi duhovniki lagali ko so blatili ljudi, kteri v resnici hočejo uveljaviti Kristove nauke in kterim je v resnici pri srcu človeštvo.
Spominjam kako je v Berlinu na 1. majnika na vse zgodaj zjutraj, budila godba zaspance po konci.
Že pred solnčnim Vshodom so korakali mainičarji. na čelu jim •»•(>«M>a. po mestu.
Zjutraj smo se zbrali na določenem mestu, od koder smo z godbo na čelu. ki ie igrala marsailiso. odkorakali mimo tovarn. Eni. ki so bili prosfi so sc nam pridružili, drugi so pa žalostno gledali za nami. V takem slučaju smo jih vedno pozdravljali in jim klicali: pridružite se nam. saj imate moč.
Trajno mi ostane v spominu, ko sem praznoval prvič 1. majnik. ko sem ponosno korakal poleg zavednih sodrugov po mestu ven. na piano, kjer narava govori svoje tajno življenje.
Kako veličastno je bilo. ko so nastopili govorniki in govorili o velikem jK>menu majniške slavno-ati. In kako bujno je bilo šele zvečer. ko so prišli iz mesta tudi osta li delavci, ki sc čez dan nam niso bilt v«<»noi pridružiti.
Ob takih prilikih dobi človek res tolažbo in počuti se srečnega, ko vidi. kako lepo bi bilo, ko bi enkrat vsi ljudje živeli v zavednosti in bi si bili bratje in sestre — vse ena družina, z eno nalogo: vzdigniti tiste, ki so danes tlačeni pod sedanjim kapitalističnim sistemom. In ob takih prilikah, se v človeku poraja nov pogum, nov up za boljše dni. ki pridejo gotovo ....	Strugar.
nu — zdaj se mu reče Krenk — ki ima salun ali oštarijo. "Žin-gamo" včasih celo noč kot tam pri vas, a drugi dan pa spet na delo. Za basa je en Kranjec, kterega lahko zastopim; ni se mi treba angleško učit. Za drugo se pa nič ne brigam. Tako dobro se mi še ni godilo.' Neumen bi bil, če bi še kdaj šel nazaj. Pa pozdravljen. To pismo daš žiher vsakemu brat. Tvoj srečni	.lure —a
II.
Dragi brat! Pišem ti resnico: prevaril sem se! Ni tako v Ameriki ne, kot so prej drugi govorili in kot sem sarn mislil. Delam v fahriki. Vroče je kot v |>eldu, a poganjajo nas kakor nemo živino. Pri tožiti se pa nihče ne sme. kajti |>red fabriko čaka cel trop fantov brez dela. Zaslužim res dva tolarja, a kaj, ko niti dobrih čevljev ne dobim za ta denar. Kolikor dobim, skoro vse potrošim za stan, hrano in obleko, ako nečem živeti po pasje. Kdor hoče kaj prihraniti, mora pristradati, ako nima večje plače kot jaz. Zraven pa še vedno tehtajo: daj za cerkev, daj za stol v cerkvi, daj za orgije, daj, daj! Sem že sit tega. (V imam kakšen cent dat, rajši dam za delavsko organizacijo, v ktero smo se delavci združili, da si pridobimo kakšno izboljšanje. To je vse, kar me še navdušuje, drugače bi že obupal. Pozdrav, pa — tam ostani! Tvoj nezadovoljni John —
III.
Dragi kolega! Amerika je dežela prave svobode. Velike moderne ideje se propagirajo brez ovir. Vera je brez pomena v Ameriki. Znanstvo je vse. Sam Kocke-feller. največji bogatin na svetu — saj veš —, ('arnegie itd. radodarno sip'iejo tisočake za javne knjižnice. Fanatizma ni. Izobrazbo in blagostanje delijo z veliko žlico. Veda je glavna sila v tej veliki deželi. Na svidenje! Tvoj Friee — __IV.
Dragi duhovni kolega! Imenitno! Imenitno! — Amerika je pravi kraj za nas. Kranjsko je za berače. V enem letu, odkar sem tu mimogrede rečeno —. sem napredoval na vagi ."»4 funtov.
cz pas merim ravno zdaj 42 pal-•cv. Kaj {»orečeš? Ti me ne bi več jjoznal. Samsvoj gospodar. Ljudje so mehki kot vosek; kar topijo se ljubezni do mene. Sami bivši kmetje. Sezidali so mi cerkev in faruž in sedaj tu živim brez skrbi kakor mali škof. S prevzvišenim knezoškofom Jegli-čem ne menjam. Kar se tiče splošnega napredka svete cerkve v Ameriki, moram reči. da to je kraj. na kterega smemo, staviti vse nade. Nove cerkve rastejo vsak dan in nektere stanejo po milion dolarjev. Naša katoliška cerkev bo nekega dne najmočnejša politična, sila v Ameriki. Mase so nam zveste in gospodarji velikih podjetij ter državniki nam gredo j)ovsod na roke. Takozvani znanstveniki in brezverci so slabi kot otroci. Nimajo zob. da bi nas izpodgrizli. — Tvoj čez vse srečni, Rev. Tone —
P. S. — Kadar greš spet na Dolenjsko. pozdravi Ančko. V.
Ljubi strijc! — Čudil se boš, ko ti po dolgem času naznanjam, da sedaj sem samsvoj gospodar. Imam gostilno in hotel. Popolnoma zadovoljen. Trgovina gre tukaj stokrat boljše kot v starem kraju. Oblasti so z nami. Ako imam kakšno sitnost s policijo — držim namreč dekleta, kar za božjo voljo nikjer ne omeni —, stisnem jim nekaj v pest,rpa je vse dobro. Za take stvari gre v Amertki kot |>o loju. Kdor ima denar, to se reče dosti denarja, sme početi vse, kar se mu zljubi, magari če človeka ubije, zmiraj se lahko izmaže. Kredita je dovolj. Denar teče noter, kakor stu-
pisma iz amerike
I.
Dragi prijatelj! V Ameriki je fletno. Delam vsak dan — en teden podnevu in drug teden ponoči — in zaslužim deset kron na	denec izj)^d skale. Spadam k jed-dan. Le pomisli! Koštamo se kot	ni organizaciji, ktera čuva naše gospoda v starem kraju. Vsako	koristi.
jutro fruštkam kafe in šarkelj.	Enkrat v letu grem v cerkev in Seboj vzamem mrzlo svinjsko	z župnikom sva največja prija-prato, kruh — namreč bel, ker	telja. kar se šika. Večkrat igram črnega kruha sploh ni v Ameriki	njim kvarte pozno v noč. in še kaj zraven. Zvečer pa župa	Gledališče v našem mestu je in spet kakšna prata. Pivo pi-	večje kakor ktero v Evropi. Ka-jemo kadar sa nam zljubi; za groš	dim havana-cigare. Prihodnje lega dobim poln lonec. Na delo se	to se bom dal voliti za aldermana vozimo. Ob nedeljah smo "frej";	in stavim glavo, da bom izvoljen, gremo k maši kot v starem kraju,	Kšeft je kšeft, ali kakor pravim
žil. češ. saj jaz nisem soeij. ampak Slučajno sem pa izvedel, da ima-lpo maši ga pa malo "požingamo" j tukaj, biznes je biznes! flnt bajf nosim tole le zato. da vme l judje jo tistega popoldne javen ljudski I pri nertonceljnovcmu Francelj- Tvoj zadovoljni	Luka —
i*ROLETAREC
UST ZA 1NTEKESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutnik in inlajatclj:
Jurotlotanska delavka tiikovna družba
v Chicajf«. III.
UUrolnio*: Za Anr.jrico 11.50 it c«lo lato, 7Jc s« iiot i*U. Za Evropo U i. c«to Itlo. $1 ca pol lata.
>tflani po Jn0090*M Pri tpr«m'rnbi biraliifo ' m voltij »oitva HuinaHtii tudi S TA H! nc$lut.
P R O LETA RIA N
Owned and publiahad Evbrt Tussdav by
South Slatk Workmcn't Publi&hinf Company Chicafo, iJinois.
Uhftilo Slovenske soeialiatične
organi/Hcije v Ameriki.
lrr.uk i'wdllp<*e. rr?nldviit;
Juh u IVtrtrh, S*cretArjr:
Kri.»k Jaueilt, Traaaurar
J,.»«s :ription katrs: Uftitcd SUtt« and Canada, •4.50 a year, 7Sc lor balf ycar. Koreijn countnci $2 a ycar, $1 (or balf ycar. aovehtišino BATKS on afrecmeot.
NASLOV «ADDRESS):
"PROLETAREC"
214(5 Blue Mami ave. ('hirago, III.
KDO NE SME V TO DEŽELO.
Naslednji sloji inozemcev »o i/lju-iu ko je <lo*»'K<'l starost osemnajstih let, topoglave, slahouniue, <luhol>olue ose be, božjastniki, blatniki in ljudje, ki so bili blazni pet let popre je; osebe, ki 00 imele dva ali ver napadov blaznosti kadarkoli poprej; siromaki, ki bi uteg nili postati nadležni; berači po pokli cu; osebe, ki imajo tuberkulozo ,(jeti ko) ali kako gnusno ali nevarno nalezljivo bolezen; osebe, ki so duftevno ali telesno nesposobne služiti si vsakdanji kruh; osebe, ki je o njih doka zano ali priznavajo, da so izvr&ile kako hudodelstvo, — zločinstvo ali velik prestopek, ki kaže nravno izprijenost; anarhisti, mnogoieaei, žene ali dekleta, ki prihajajo v Zed. države v svrho prostitucije ali v kako drugo nenravno svrho, in osebe, ki posredujejo ali po skušajo dovesti takihaH dektet x nemoralne svrhe. Od pri pusta so izključeni vsi pogodbeni delavci, ki so bili pretovorjeni izseliti se v to deželo po ponudbah ali obljubah zaslužaka ali vsled dogovorov, ustmenih, pismenih ali tiskanih .izraženih ali namenjenih, za opravljanje dela v tej deželi kakršnegakoli, izut'eni ali neizučeni; tisti, ki so bili v enem letu po dnevu prošnje za pripust deportirani ali poslani nazaj, ker so bili zapeljani k priselitvi, kakor gori označeno.
litve v sodnjiskeui okraju tistih sod uih oblasti.
Zakou dovoljuje »odiiču, da bi ob času naturalizicije in kut del iste ua prošnjo dotilnega inozemca izda ukrep za promeno imena dofcičaemu inozein cu, in njegovo naturalizaiijsko »pričevalo se ima izdati ua izpremenjeno ime.
lnozeinec, ki je nosil dedeu naslov ali bil plemenita* v kraljestvu uli dr žavi, iz katere je priiel, ko prosi za pripust kot državljan, mora poleg red . nih zahtev tudi posebej preklicati svoj naslov ali red plemstva ua sodiMu, kateremu je podal svojo proftnjo, in njegov preklic se ima v knjižiti ua so liftču.
/ KAKO POSTATI DRŽAVLJAN ZED. DRAŽAV.
Inozemec lahko postane državljan Zed. držuv takole:
Izjaviti mora poti prisego pred sod nijsktm klerkoiu v distriktu, kjer biva
n j man j dve leti pred svojim pripustom in k oje dosegel starost osemnajstih let, da je njegova trdna namera, postati
državljan Zed. držav, ter se odpovedati vsaki podložnosti in zvestobi do inozemskega kneza, vladarja, države ali vlade, kateri pripada ob istem času kot državljan ali podloinik.
Taka izjava mora obsegati ime, starost, opravilo, osebni opis, rojstni kraj zadnje inozemsko bivališče, dan in le to prihoda, ime ladje, na kateri je mor da prišel v Zed. države ,in sedanje bi val išče.,
Ne manj nego dve leti in ne več nego »edem let po taki izjavi tvoje namere mora napraviti in |odati v du-plikatji (dvojnici) prošnjo, v kateri mora navesti svoje polno ime, bivališče in opravilo; čas ter kraj in ime »od uije, kjer je izjavil svojo namero po stati državljan; če je oženjen, mora navesti ime svoje ženv in, če mogoče, deželo njenega rojstva; in če ima de-eo, mora navesti ime, dan in leto, ter kraj rojstva in bivališče vsaeega živečega otroka.
Prošnjo mora prosilec lastnoročno podpisati in morata jo potrditi naj manj dve zaupni priči, ki sta držvalja na Zed. držav in ki morata navesti, tla osebno poznata prosilca kot prebivalca Zed. držav za neprestano dobo najina nje petih let in države ali distrikta. kjer je napravljena prošnja, za dobo najmanj enega < leta pred vložitvijo njegove prošnje, ter da je prosilec po njunih mislih v vsakem Oziru spo-o ben za pripust državljanom Zed. držav
POSTAVE IN ODERDBE O NATU RALIZACIJI.
Vsakdo, ki se je priselil v Zed. države z namenom ostati stalno v tej deželi, naj bi smatral za svojo dolžnost, postati državljan Zed. držaja In to iz mnogih razlogov. Mnoge sldzbe in uradi so, ki jih ne more nihče dobiti in vršiti, ako ni rojen ali naturaliziran državaljan Zed. držav. Otroci inozem skih staršev rojeni izven Zed. držav niso smatrani državljane, dokler ni
njih oče po postavi naturaliziran. • ,
Otroci oseb, postavno naturaliziranih pod katerokoli postavo Zed. držav, ki so bili pod starostjo edenindvajsetih let začasa naturalizacije svojih staršev, so smatrani za državljane, ako bivajo v Zed. državah. Otroci oseb, katere so zdaj ali so bile državljeni Zed. dr žav, čeprav rojeni izven mej in sodne oblasti Zed. držav, se smatrajo za državljane istih.
•
("'e inozemec, ki je izjavil svoj namen postati državljan Zed. držav, umre preden je dejansko naturaliziran, se vdova in nedoletni otroci tacega inozemca, ako zadoste ostalim odredbam postave, naturalizirajo brez izjave nji hovega namena.
Vsak inozemec, preden se pripusti k državljanstvu, mora izjaviti pod prisego na sodišču, da t>o podpiral ustavo Zed. držav, ter da se popolnoma in do cela odpoveduje vsej pripadnosti in zvestobi kateremukoli inozemskemu vladarju, samodržcu, državi ali oblasti, kateri je poprej pripadal in kot podanik ali državljan; da bo podpiral in branil ustavo in postave Zed. držav proti vtem sovražnikom, tujim in domačim, ter ostal zvest in udan tej deželi.
Zakoni in odredbe o naturalizaciji predpisuj?jo, da ne sme biti naturaliziran ali dostopen kot držaljan Zed. držav noben inozemec, kateri ne zna govoriti angleškega jezika; pod pridržkom, da se ta zahteva ne tiče inozem-eev, "ki so telesno nesposobni ustreči jej, ako so sicer sposobni postati državljani Zed. ?lržav.
s .
Nihče ne smo biti naturaliziran niti ne sme nobeno sodi&čo izdati naturali-zacijskegii spričevala pred tridesetimi dnevi od takrat, ko se vr*e splošne vo-
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode In raznih neopojnfH pijač.
1837 Bo. Tlak Si. M. Ctnil 140*
UPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA DOBAVO DRŽAVLJANSKEGA CERTIFIKATA.
Kdor želi postati državljan Zedin jenih držav, se mora pripraviti, da prav odgovarja na uprašanja, ki jih stavita zvezni sodnik ali zvezni državni pravdnik.
V naslednjem prinašamo celotno besedilo upraianj in odgovorov, ki jih ji treba navadno razumeti in znati odgovarjati v angleškem jeziku.
Upraš. NVho maket the laws for t h« United States t
Odg. Congress at NVashington.
IT. llow manv houses of congress are tbere?
O. Two.
U. \Vhat are the names of the two houses?
O. The senate and house of represen-tatives.
U. Did you ever read the constitu-tion ?
O. Ves.
U. How manv senators go to \Vash ington from each statef O. Two from each state.
I*. How long are thev eleeted for!
O. 8ix veais.
I'. Who elects themf
O. Legislature from each state.
V. IIow many representatives from each state are theref
O. One for everv 30.000 votes.
IT. Who elects the president f
O. The oleetors.
I'. How long doea he hold office!
O. Four vears.
V. Who elects the representatives?
O. The people.
IT. IIow long are thev eleeted for?
O. Two vears.
IT. Who tnakes the laws of thi? state?
O. The legislature at (naming capital of whatever state you live in).
IT. What is the differenee~between oongress nnd the legislature?
O. Congress makes the laws for the United States and the legislature the laws for the state.
lT. On what dnv and vear did this fountrv gain its independence?
O. Julv 4th, 1776.
U. \Vho wns the first president?
O. Oeorge \Veshington.
IT. Wh*o is the present president?,
O. Name president holding office.
Plaeilni dnn! To je dnn, ko se ti približa brus. tvoj gospodar, in ti milostno podari eno četrtinko plena, kar ti je otel od /adnjogn plačilnega dne.
Jako važno vprašao|e?
"Ali sem le posl&l zaosUlo ročni no na "ProletArea"! S« ne! —
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigrarete, pipe in žvečenje. Iin-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
vac. kroupa,
1225 W. 18th St. Chicafiro. Dl.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR
229 1 st Avi.,	Milviukee, Wii.
&
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18tb St. Ohica^o, IL
luia večjo zalogo ur, verižic, preu oov in drugih dragotln. Icvrtuje tf vtakovrttua popravila v tej stroki y zalo niaki r«n.
ObiAčite gal
Ima na|bnl)« plja^« in »•<lno |>rl|*rnvl)«n pri Mlaki <Jobr<*loili!
grizek. |>o smernih tvu»U. —l.okaiul lu |kjIu
Dr./ W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik ta notranje boieml ln ranocelnlk.
I zdravniška preitkmva brezplačno—pla čati je le »davila, 1924-26 Blue Ialan«
Ave., Chlcago. Za dne uro: Od 1 do > pol. Od 7 do 9 zvečer. Izvea Oble«* iveči bolniki naj pižeio aloveaaki
C,
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne
ln na|flne|&e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine. .
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438 1440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLAČE. TELETON CitNAL 287.	U8TANOVUBNO 1SS3
4' NATURALIZACIJSKI . ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani 2ed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavj tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica-go, 111.
SODRUOI V CHICAGU, POZOR!
■4
Glasom sklepa seje izvrševalne-ga odbora Jugosl. soc. Zveze dne 5. marca in pozneje 16. aprila t. 1. prirede slovenski in hrvatski so-drugi v nedeljo dne 30. aiprila dopoldne
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 'brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vsinžbeneev. Začetni-ki«ylobivajo $70 do $00 mesečno. Vasa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osiguram\ Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Mem-phis, Tenn., Oolumbia, S. C., Da-venport, Ia., Portland, Ore.
Skladišče
čevl|ev
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevirr. "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
za dame, možke in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča ti. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave * Chlcago. III.
Aiii.aiaiA.4!
Slovencem in Hrvatom priporočam s\oje moderno brivnieo
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.

▼

NAJBOLJŠA KUHINJA!
Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripravljene po domače.	Odprto po dnevi in po noči.
P. PeriČ, 1412 W. 18. St.f ChkaflO, III. 7V/,/b«; Canal 2408
Naznanilo.
Občinstvu naznan jamo, da j«' naša pomladanska zaloga moških ln deških oblek z novo zalogo opopoln jena in *i<M>r z novim in zadnje mode blagom najboljše kakovosti. Pridite in poglejte!
J. J. DVORAK & CO. 1853-55 Blue laland Ave.
edini izdelovalec linijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, želimo tudi neznamiti občinstvo z naAo
veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je vftak naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče.
ČEVLJI! Pridite in ogleite si našo veliko zalogo linijskih čevljev vseh vrst in kakovosti.
J. J. DVORAK, lastnik.
Zdravljenje v 5 dneh S!
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ N6ZA
Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varieoceli, Strueturi; dnlje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moških.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravni kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno, (iovorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki s«*m si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprillke v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
ifuha itafora. Me/m v
ledieth in Jetrih
zdravim hitro za stalno in tajno. £ivč«>ne onemoglosti, slabost, napor, zastVupljenji? in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Htonchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim
AVSTRO -AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejia in najcenejia paro-brodna črta ta Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Rrii poštni in novi parobrodi . na dva vijaka:
Martha VVashington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Dmge rfove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredi h ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
Gen'l Agt's, 2 Washing1on St., New York.
Največja trgovina
| z žganjem, vinom in smodkaini na
debelo.
Vse blago prve vrste! Dve prodajalne:
JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Prineenton 2002.
Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa.
Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna!
ROJAKI
I ZastrupHenle
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče,! lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
po moji najno- 1 metodi	(Preiskovanje brezplačno)
Zdravljenje sa stalno, Je. kar ieli vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor mil zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na tanAnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine (Nasveti zastonj.)
DR. ZIN S, 183 "d R?n!ioip* in^k Chicago
Odprto i 8 »JutraJ do 8 a vsčtr. Ob nodoljah od 8 aj utr. do 4 pop
v VVaukeganu!
Če kočete piti dobre pijače in zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Markfl Slreet, Haukeqan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepica.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Cliirave
toH rlna pivo in lonj* prv. rnl». Smodk# prv* kvalH^t. *n nš prnd.j. 7* mno«r<>hrt>j«>n po«*t m pripon*, roj.kom ▼ ('l.vol.n<!n. p.
potnikom	Ijtatnlk.
Po navodilu slovenske angMke «i0T 4
niče, tolmača in angl. slov. slovarja * lahko vsaki preprosti človek ang|«m. ne, kakor jo v navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej deželi nujno ,0 trebrio ako hoče kak boljši posel ia u*. odvisrio živeti. Knjiga v platno vt>iaft4 stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBEL&A, 638 W. H&th St., New York.
Nove Pomladanske obleke
v vseh najnovejših krojih ii barvah
»7.50 do $25.00
"PRESTO"
najnovejši patentovan ovratnik.
p> krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do $30.00
lift^^fNGH^USE
S.WCorner 26 * & Cen t nI PaAAv*
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer ne toči dobra vin. in inportir.no pilzenik« pivo. Prud.j. vin. n. gal.m«* in n. drobno.
Ani. Sehnabl,
cor. Trumhjjll ive. in 26. Str., Chicago, III.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted 8t., Ohlcajo.
Velika zaJnfca klobukov. čepti«, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Pre V a ž a pohištvo, premog, drva in drugo Oglasite sr pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko An-—	gleška Slovni-
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, »n je dobiti pri
V. a. KUBELKA,
5 38 W. I4S St.. New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
s modernim kegrljl&en
Sveie pivo v sodčkih ia bataljka* in druge raznovrstne pijače ter usijake smodke. Potniki dob« Mao či*če sa nizko ceno.
Postrežba točna ln laborna.
Vsem Slovencem in drufijn Slot se toplo pripurc£a
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr« Ave. Chicago
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.,
La Sallc, lil
To« rms goatllai podrejene Ism priporoča rojskmn aa obte Tthkrtr
M,( A. Weisskopf, M, D,
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, I1L
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26th St.
Tel. Lanwdale 1761.	-Chicago.
LOUIS RABSEL
motlerno urejen salun
NA 113 MIIWAUKEE AVE.. KEROSNk, VIS.
Telefon 1199.