Mjist S.
V torek U. Prosenca
M 849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje sc za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ za
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, —1J	-- ——— -----ir-i. o	i. .
4 gold., za ene kvatre 2 gold.
'/j gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
Kmetje slovenski!
V podporo vsake za domovino imenitne in dobre reči delati, narodu jo priporočvati, v nje zadobljenje ga vriemati in buditi, smo si namenili. Za naš narod in njegovo prihodno srečo so posebno slovenske šole zlo potrebne, toraj se moramo tudi od njih z Vami, ljubi kmetje, zdaj pogovoriti, ki bo čas in priložnost jih napraviti. Veste, Slovenci, kolike cene je znati kaj, koliko velja vednost pisanja, branja, keršanskiga nauka, računjenja (jrajtanja) itd., brez kteriga je vsak drugim ki to znajo podložin in v roke dan vselej kader bi te znanosti sam rabiti imel. Le kteri se je učil in kaj naučil si zamore v enačili primerah sam pomagati, in tudi znancam, žlahtnikam, prijatlam in sosedam svojim vstreči. Šola, ki to dobroto nam podari, je tedaj zlo koristna, potrebna reč. Kakoršna pa mora šola biti, de nam bo po volji? — Glejte, nobedin se nemore kaj naučiti od človeka, ki ga ne za-stopi, nobedin se nemore učiti v jeziku, ki ga ne zna. Slovenski jezik nas je mati učila, slovenski jezik je edino nam prirojen, njega v kterim so pred sto in sto leti že naši očaki Boga hvalili, rojakam svojim besede zvestobe in slave, otrokam svojim besede ljubezni govorili, njega se perviga v naših ušesah glasiti slišimo , le materni slovenski jezik razumi-mo. Kakor je tedaj očitno, de učencam razumni mora jezik naših šol biti, tako jc tudi potrebno in se spodobi, de njega znanost kar je moč vterjujemo in povikšujemo, de ga svojim otrokam prav dobro in na tanjko učiti damo, tako de se ne bo le v navadnih vsakdajnih pogovorih, timuč tudi v bolj olikanih opravilih dopadljivo zaslišal, in de vsakteri ne le nar potrebnejših hrustih besedi zastopil bode, ampak vse kar se slovenskiga omikano govori, piše in v natis da. Ta je stopnja našimu slavnimi! lepimu jeziku pripravna, ktere pa še dosegel ni, alj gotovo dosegel bo, ako naše šole slovenske postanejo.
Ako je znanstvo našiga jezika enkrat prav vpelano, se bo Slovencam lahko vsiga v našim jeziku učiti, in prav je, de se vsiga v našim jeziku učemo, ker bomo naprej tudi v opravkih občniga življenja vse, česar smo se naučili, po slovensko v naš in naroda prid rabiti zamogli. Enaka je pravica vsakiga naroda , in dosegel je tudi naš narod svojo pra-pravico, na svoji zemlji prosto živeti. Kakor je dozdaj nemški jezik pri nas gospodaril v uradnih pisarnicah, v šolali in skor vsih občnih razmerah naroda, tako bo za naprej domači jezik na mesto ptujiga stopil povsod, kjer je ta nam prisiljen. Kakor narod govori, tako bo njegov uradnik z njim govoril in za-nj delal, postave za narod se bojo v njegovim jeziku dajale, in njegovi sinovi jih bodo spe-ljavali in za njih spoštovanje čuli. To pravica naroda terja, to nam je od zadniga svil-liga Casarja Ferdinanda že obljubljeno, in tega nam v novi slobodni avstrijanski deržavi nihče kratit ne sme in ne more. —
Se vidi, de zdaj za cesarsko službo pri nas nobedin več pripraven ni, ki dobro slovenskiga jezika ne ume, in de vsak, ki svojiga otroka do kaj pripraviti hoče, ga mora v slovensko šolo pošiljati.
Ne verjemite tedaj, ljubi bratje nikomur, ki Vam slovenske šole grajati, jih nepotrebne,
nemške pa Ie potrebne dokazovati skuša. Ta je kratkih misel, ki pravi: „Moje dete slovensko že zna, mu je le treba se nemškiga učiti," — zakaj pomis'il ni, de ako slovensko po domače govoriti zna, mu še manjka znanstvo pisanja, branja, in še dosti, de bi si po slovensko v mnogih prigodkih življenja, bodi si pri slovenski srenji ali vladi, v slovenski pisarnici ali sodbi zamogel pomagati, še več pa, de bi mogel deržavno službo v korist narodni dobro oskerbovati. Kteri le govoriti zna, še izobražen Slovenc ni, in ako pravi, de zna dobro po slovensko, mu porečem dc se moti; zakaj koliko besedi ima naš bogat jezik, kterih 011 nigdar slišal ni, zato ker se v njegovim kraju ne govore, in le v družili slovenskih krajih v navadi so. Tisti pa, ki prav slovensko zna, mora vediti, kako se povsod slovenšina glasi, de mu pri opravilih, ki dan današnji ga pričakujejo, besede zmanjkalo ne bo. še bolj je unim treba slovenščine se učiti, ki so do zdaj vajeni bili mnogo ptujih, sosebno nemških besedi v govor vtikati, ker bi jih drugači svojiga popačeniga jezika kmalo sram bili moglo. V opravilih očitniga življenja bo prihodnič pri nas čisti, lepi slovenski jezik veljal, njega, in ne nemškiga naj se tedaj naši šolarji vedno vadijo. Ne terdimo pak, de bi nemškiga kar več treba ne bilo. Nekterimu nemško znati vstreže zavolj popotovanja po nemški zemlji, zavolj baratanja z Nemci, zavolj pomnoženja svojih jezičnih vednosti itd.; tacimu mora tedaj tudi nemška učilnica pripravljena biti. Alj gotovo jih je veliko manj Slovencov, ki bi v prihodnje nemškiga potrebovali, kot unih, kterim je slovenske izobraženosti treba, primerno je potem tudi le malo nemških šol treba, in večidel v bolj velikih krajih, mestih in tergih, kjer se bodo gotovo oskerbele, sploh pak morajo deželne ljudske šole narodne, to se pravi, slovenske biti. To prid celiga naroda terja. Torej, dragi Slovenci, ki se za-nj vselej gorko poganjate, poprimite se posebno slovenskih šol. Cesar in ministri so jih nam prijazno dovolili, in dobili jih bomo, ako jih le hočemo. De jih pa želimo, de jih Vi resnično imeti hočete, vsakimu terdno povejte, ker pravica in Bog sta z nami.	J. Bučar.
" Enakopravnost narodov.
Vsako reč vsak skor drugač zastopi, vunder pak je vsake reči le edin pravi zapopa-dek, kakor sploh je resnica le ena. Napčino razumenje jc slabo, in sosebno nevarno, ako iz njega dela izvirajo, zlo škodljivo pa zamore biti, ako take dela za človeštvo imenit-nost imajo. Ta misel nas je obudila od narodov enakopravnosti, ki se na toliko mnoge viže razlagati sliši in bere, kaj povedati.
Pisatelji, postavodajavci in veliki vladarski služabniki večidel, enake pravice vsim na-rodam, torej tudi slavjanskim obetajo. Kako pa jih nam podeliti mislijo? Zdaj, ki Nemec vidi, de s silo se Austrija in austrijanski Slavjani v novo kovane nemške verige zaviti ne dajo, jih misli z lepo, z hlinjenjem in prego-vorjenjem vjeti. Austrija naj bo samostojna, pravijo, nemški duh pa naj se v nji oživljuje, nemška izobraženost razšira in sploh vse stori, dc bodo austrijanski Slavjani pri Nemcih pri-deržani z duhovsko močjo. V tem oziru reče
neki časopis: V izhodu Nemcam prihodna mogočnost klije, poleg Dunave bodo svojo omikanost do černiga morja nesli, tam bo nemška pridnost po Ogerskih ravninah novi raj Nemcam pripravila, in mogočni bodo stali od se-verniga do černiga morja. Drugi list piše: Nemški jezik je občina vlast vsih austrijanskih narodov. Tretji clo terdi: Ogerski narodi nimajo pravice vselovanja v svojo deželo Nemcam braniti, in le ako se nemški živelj na Ogerskim obudi in hrani je te deželi pomagati i. t. d. Omikanost! predovanje v du-hovskim izobraženju! lepe cvetlice, kako vas je našim narodain treba! Al vidi se kača pod cvetjem. Kteri narod ima dolžnost ali pravico naš duhovski prid oskerbovati? Si je mar misliti moč, de bi toljkanj skerbin bil za nas, de bi nam dari na dom nosil? Tako berljavi nismo, de bi ne vidili, kako pod krilam našiga osrečenja le hrast svoje mogočnosti saditi hoče, ki bi nam poznej temno senco dajal. Enakopravnost na jeziku, gospodarstvo v sercu, taka ni za nas enakopravnost.
Tacini prijatlam dobro vstreči so drugi pripravljeni, ki splošno enakopravnost blagovolijo vselej in povsod za vsaciga. Ako so narodi enačili pravic, sodijo, mora tudi Nemec pri nas vse vživati pravico imeti, kar mi, za-nj mora nemška vlada in šola biti, kot za nas slovenska, dežela je toliko njegova ko naša, on gospodari in viža toliko pri nas ko mi — zakaj on je enačili pravic. Prosim te domoljube le presoditi, kaj je pravica, sosebno pa kaj je vlast. Enake pravice človekov so vsaciga svoje in na svojim; edin čez drujiga nimamo pravic. Bavno taka je pravica narodov, ker le na svojim in v sebi ima vsaki narod prirojene pravice; svoja dežela in svoja narodnost je vsaciga naroda nerazža-ljiva vlast, in enake pravice, drugim narodam to kratiti, nobedin ne more imeti, Ako bi pa kdo to kar ima na svojim storiti prav, tudi v sredi ptujiga naroda vpeljati skušal, bi bil krivičin, in bi se odpraviti mogel. Tako se posameznim ljudem kakiga naroda toliko v drugim narodu pripustiti ne more, kar temu gre, ker to bi bilo razžaljenje pravic celiga naroda , in ako bi kdo to zmes terditi hotel, bi terdil ne enakopravnost, timuč enakokrivičnost. Torej take enakopravnosti tudi spoznati ne moremo, ker je v resnici ni.
So dalje eni, ki mislijo, de vsili narodov enaka pravica je ta, po enaki viži, brez de bi kteri druge napredovali, vladanih biti, postavim kakor je bilo do zdaj gospodarstvo austrijanskih dežel (jrazun ogerske in laške) za vse enako v nemškim duhu, tako naj bi bilo v prihodnič vsim enako pripušeno, se pod ponemčano austrijansko vlado prosto povzdigniti, v nemškimu jeziku si narodno omi-kanje pridobiti nar vikši, ko je mogoče, narodniga osebniga življenja pa si Ie toliko hraniti, de clo ne vsaline, in kolikor ga obstati sme, brez de bi se občini nemški klobuk otresil. Pri temu, menijo, vsaki narod lahko dovoljin ostane, in nobedin se krivice pritožiti ne more. Ali to pervič ti modrijani previdili niso, de narod, kteriga jezik in navade sta vladarja vsim drugim postavljena, ima že prednost v temu, ktera se enaki pravici ne primeri, drugič pa, de sosebno in ravno ta prednost vsim drugim narodam nar bolj nadlegovanjih nar bolj žali,ker jih škodljivo motivno-
trajnimu življenja. Celi narod mora ptujimu jezika in ptuji šegi toliko nasprotni biti, kolikor se z vdanim sercam domačiga derži, ktero mu je znano in ljubo. Zavolj nekaj domačii nezvestih ljudi, ki so se ptujiga bolj ko domorod-niga poprijeli, se narod ni v stanu preroditi, in ako optujceni se pri taki pravici dobro imajo, vunder ves čisti narod njemu vsekanih ran sklenje vedno čuti, ktere vsakdanje, v očeh ptujčovavca male prigodbe ponovljujejo v duhovsko in telesno škodo naroda. Alj to je enakopravnost? Enakopravnost in pravica nista le besede, morata biti živa resnica. Bodemo skusili dokazati, kako in kedaj de ta obstoji.
Enakopravnost narodov je stan različnih narodov, v kterimu vsak za se in proti drugim pravice popolnama vživa, ki mu po čistih pravnih postavah narave (natore) gredo.
Ta je stan vsakimu narodu od večne previdnosti odločen, zakaj vsaki narod je po pravici drugiinu enak, ker vsak je le skup-šina slobodnih človekov. Ako narod v temu stanu ni, se mu krivica godi. Krivica se mu torej godi, če svojiga domačiga vladarstva nima, ki bi si ga po pameti in vod bi svojih šeg in navad želeti hotel v svoj lastni korist, če svojiga jezika in svoje narodnosti gojiti in rabiti ne more po volji, če se v ravnanju domačih reči ukazani ptujiga naroda kolč-kaj vklanjati mora itd. itd. Krivico tako ter-peti pak je vsakimu narodu v sramoto in veliko škodo, vsaki seje mora skušati znebiti, in veljavo enakopravnosti si pridobiti. Popolnama čisto pravico mora narod v svojim okrogli imeti — vsaki narod v svojim okrogu. Le to je enakopravnost.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenske dežele.
Ljubljana. Od nekdaj so Slovenci svete tri kralje vsako leto častili z veselim obho-dam na večer pred njih praznikam. Tudi v Ljubljani je bila kdej pobožna navada tisti večer v trumi s svitlo zvezdo po mestu hoditi in svete pesmi prepevati, — alj nesveti ranjci naši policii je mnogo svetiga, in tudi prijetno to praznovanje na poti bilo. Več ko trideset let že zavolj njene prepovdi svetih kraljev po domači šegi častiti nismo smeli. Letos pak smo osvobodeni, in z radostjo smo staro navado ponovili. Uomorodni naši Krakovci so veliko s slovenskim barvam olepšano zvezdo napravili, ki se je s podobami svet. 3 kraljev, matere božje in cesarskiga orla jasno svitila. Nosili so jo po ulicah vsiga mesta od velike množce meščanov spremljeni, pred hišami ne-kterih bolj imenitnih prebivavcov so postavali, in kakor res čudno lepo znajo, tam spe-vali. Pesmi so bile večidel svete, nektere tudi poštene posvetne, kakor ganljiva „Zvonikar-jeva" in jaka „Duh slovenski."
Le tako, drugi bratje! v božjo in naroda slovenskiga čast! Bes pravi njega sinovi ste.
Veliko se govori v teh dnevih od mini-sterjalniga ukaza, ki neki razid akademijskiga kardela narodne straže zapove. Ne vemo, ako je to resnica alj ne. To pak vemo, de bi v prid naroda taki ukaz ne bil, ki gotovo naši akadimici so nar bolji hramba slovenskiga naroda.
V letašnimu predpustu kolo horvatsko in slavonsko jaderno plesavati, se po celi Ljubljani mladenči in deklice pripravljajo.
Komen 31. grudna 1848. Dans smo dobili oznanilo od goriške kresije zavoljo lovskih pravic kakor sledi:
Oznanilo prebivavcam goriške kresije.
Kir se v mnogih krajih goriške kresije lovski pravici posebno napotje dela, ino kir je očitno, de to pregrešno djanje izvira iz krive misli v kateri se veliko posestnikov zastran lovske pravice znajde, h kteri napčni misli se
posebno še ta zmota pridruži, de so te pravice po ustavni postavi od 7. kimovca t. 1. overžene, spozna kresija za svojo dolžnost v brambo obstoječih pravic in občinskiga reda sledeče podučenje razglasiti.
Lovska reč se vpira na deželno ustavo, ino je z visokim patentam od 28. maliga travna leta 1786, ino z mnogoverstnimi drugimi postavami poterjena pravica. V okrožju kir taka pravica obstoji, nima nihče, clo ne posestnik na svojimu zemljišu oblasti opravičenim lovcam lov (jago) braniti. Desiravno zastran varovanja ino branenja teh pravic semtertje posebne postave veljajo, ino če se tudi lovske pravice večidel z gruntnimi gosposkami vtrupljene najdejo , niso vendar v podložni zvezi zapopadene, ampak znajo, kakor se večkrat primeri, same za-se obstati. Ustavna postava od 7. kimovca, katera podložno zavezo in vse iz tega pod-ložtva izvirajoče davke in dela z odškodo-varjem odpravi, ne obseže nikakor tudi lovske pravice.
Kir od cesarja ni niker očitno izgovorjeno, de je lovska pravica že odpravljena, obderži tedaj z vsimi to reč zadevajočimi povelji svojo popolno veljavnost. Če so pa še sploh gosposke dolžne, pravice varovati, tiin več morajo za hrambo lovskih pravic skerbeti, iz katerih se vtegne dostikrat hud prepir, nepokoj in boj vžgati in deželo ob ljubi mir pripraviti.
V tim oziru in na podlagi obstoječih postav spozna kresija za potrebno, deželane sledečih postavnih pravil opomniti:
1.	Kdo opravičenim lovcam lova z žuga-njem ali clo s silo brani, zapade kazni (štra-fengi.j
2.	Nevednost postave že sploh nobeniga ne izgovarja. Po javnim (očitnim) razglašenju pričijočiga oznanila bo še toliko manj taki izgovor veljal.
Ako pregrehe zoper lovske pravice po svoji lastnosti se ne spoznajo za hudodelstva, ino ne padejo v preiskovanje po strahovavnih (kriminalnih) postavah, odločijo politiške gosposke kazne, ki obstoje v dnarjih ali v ječi.
4. Kantonske gosposke imajo vsako takšno pregreho, kakor hitro jo zvedo, brez odloga preiskovati, ino najdalj v osmih dneh preiskavni zapisnik (Protokoli) c. k. kriminalni sodbi izročiti, ali pa v pervi stopnji (in-stancii) obsojilo narediti.
Od c. k. kresije v Goric, 24. dan li-stopada 1848. Gleispah. s. r.
Kakor je sploh znano, de zavoljo grajšin-skih dolžnost v našimu kraljestvu so se letos sem ter tje hudi prepiri vneli zavoljo silniga grajšinskiga tlačenja čez podložne, pa vendar kmalo so zadušeni bili, kir hvala bogu po patentu njih Veličanstva od 9. kimovca je podložtvo popolnama nehalo, ino kmetijske zemljiša so od grajšin proste postale. Pa kakor v zgorej imenovanimu kresijskimu ozna-nilu beremo, de lovske pravice niso v podložni zvezi zapopadene, ino de clo ne posestnik na svojimu zemljišu oblasti nima opravičenim lovcam lov (jago) branit, iz tega smo prepričani, •le kmetijski grunti niso še od grajšine popolnama prosti. Tedaj kakor je deržavni zbor za potrebno spoznal de ima podložtvo nehati, v ravno taki viži je tudi potrebno , de se graj-šinam lovske pravic na kmetijških zemljišah odvzamejo, zakaj posledna zmota bi znala hujši kakor perva biti, kir večidel na deželi gosposke so lov v najem dale, ino kmet terdo misel ima, de je od grajšin, naj bo v davkih ali na delu popolnama prost, tako tudi misli de nobedin na njegovim prostim zemljišu lovske pravice imeti ne more, kakor on sam, ino nihče ni vstani ga od taiste poti odverniti.
Ali bo kmet, katir je pod jarmam gruntne gosposke milo zdihoval ino pomoči iskal, pa je nikir najti ni mogel, kakor letos kir mu je svitloba zasijala, svoje sovražnike še dalej po svojih zemljišah ogledaval, kader mu bodo škodo delali? Za dvomit je, kir vsaki človek svojo jezo ima ino kmet bi znal pri ti prilož-
nosti se nad svojimi sovražniki maševat. Kdo bi bil tega kriv?
Dragi avstrijanski poslanci, ako niste še čes lovske pravice svoj sklep dokončali, tako prizadevajte si to silno silenjo delo dokončat, in kmeta od grajšin popolnama oprostiti, de ne bodo one in njih pomagavci tudi za naprej
v	vašim delu dlake v jajcu iskali, tako boste
vi	velike prepire po deželi zadušili, in ljubi mir obvarovali.
Dans smo tudi dobili uradno (official) o-znanilo zavoljo odveze podložtva. Željno smo čakali, pa vsaj srečo imamo, de kakšne časopise beremo, iz katerih smo vendar poprej od tega kaj zvedli.	A. B.
Štajerska dežela.
Iz Gradca. Zna biti, da bi kogar za-nimavalo čuti, kako de je sedaj kaj v Gradcu? v Gradcu, kder je nekaj pred 2 meseoma za Dunajom naj huje bobikalo ! — Vse vam je prerojeno. Hrup ino mačke, ki so mir ino ljudi davile, so pobegnile. Vse je pa lepo tiho ino varno. Taisto strašno veliko bandero — černo-rumeno-kervavo, katero se je na silno visokem z jednakimi bojami slikanem steblu na verbunci Nadgrada (šlosberga) gi-zdavo vijalo po nepokojnem zraku ko grozo-vinska kača; katero je ošabno branilo cesar-skimu banderu se le prikazati ino s svojimi zvijačami žugalo celo cesarstvo razmajati ino nas ino našo narodnost potopiti, — se je samo na enkrat, bes ve kamor, vtonilo, ino ž njim stotere čerice po mestu. Njegovo steblo leži poderto na potu z brega. Vtonilo je vse plaho tisti den, ko je nenadoma zagledalo 1200 Slavijanskih vojakov —■ Hervaških Li-čanov v mesto uhajati. Tisti dan je tudi njemu naj vernejša tovaršica — nemška akade-miška četa orožje z rok spustila, pre prosto-volno. Prisajeno še ji je bilo hrabre Ličanc ravno mimo njene straže ponosno stopajoče še nekaj strajnski počastiti ino njih razvito cesarsko zastavo, ktero smo pri ti priliki pa pervokrat vidili. — Tisti den je tu dosta pre-menil. Uhod je bil kakor prihod sodnika. Pravični so veseli svoje glave povzdignuli, drugi je zlo med rame skerčili ino poskrili ko želevi. Nekteri so jo celo jaderno potegnuli. Družba Slovenija nasproti je odpravla 2 odbornika k p. n. gospodu polkovniku bratov Ličanov, ga dostojno počastit ino pozdravit. Prav prijazno sprejeta sta veselo pohvalo dobila: „Vein za vašo družbo ino znan mi je dober domorodni duh, ki jo modro ravna. V drugih ni taka."
Se zdelo sicer, ko da bi kaj po koteh še vrelo ino šumelo, ali prikaz nekih Hervatov v ulicah jih mnogo strahuje no vkroti. — Po-stavni red ino mir še to vterduje, ki so na-gloma začeli — pre za Majarov voljo, za silo Nadgradec vterdjavo pregrajati. Njegovo teme že je skoro okoli ino okoli vse obkroženo — nekaj s povišanim zidovjem, ki ima pre-dere, nekaj z dolgimi verstami tikoma ino terd-no vkopanih smerečjih rilov, ki so 8 čevlov visoki ino ertasto prikroženi. V njihovem zavetji ste dve novo postavljeni topničarnici ena proti jugu, druga proti severu. Stražniki so jim iz sedajne posadke sami Brodičani, sicer v domači kmečki odeji, pa tudi z domačim slovečim junaštvom. Ličani so namreč že pred nekimi 14 dnevi nad Madjare odišli. Pred odhodam še je napravila njihova banda Slav-janom prav vesel večer v gostivnici pri „Slo-nu". Na oglas zabave se je zišlo toliko gosti zvekšine Slavjanov, da je s prostorom tesno hodilo. Blagoglasno so zvirali posebno domoredne speve. Domorodcam so serca miline ino radosti kipele. Sladki domači spevi so tukaj redka predraga reč. Ličanski častniki so terdili, de so ta večer na pervo v Gradcu serčne radosti vživali. — Močno jih je veselilo, viditi ino spoznati množino moži ino mladenčov, iskrenih družtvenikov Slovenije, ki ž njimi jednako domorodno čute. Vsi
nadušeni so tedaj uzajemno si dopernašali bra-tovske pozdrave ino napitke: „Živio ban Jelačič ! Živili junaki Ličani, junaki Hervati! Živili vsi domorodci! Živili zložni Slavjanski narodi! Živilo močno ustavno cesarstvo!" V onem času so tudi vsi zavilijenci s kimavimi peroli z glav se speljali ino pomerle vse lu-kajšne vrišeče družtva: nemško, ustavno, de-mokratiško, rokodelsko — vse razve mirne Slovenije, ktera — vsih perva in zadnja ino cvetje iz milejših verlov — vedno zdrava živi, bez premene v postavah ino perzadetji. Sa-daj se sicer tiho z jezikoslovjem peča, pa vonder nikol iz misli ne pusti narodnih zadev svojega okrožja. Tako je sedaj oskerbela, da se od novega leta tudi v Graškeni semi-nišči slovenski bogoslovci pridno v slovenskih sostavkih ino v nagovorih vadijo pod primernim vodstvam. Ino ravno se zvesto trudi vo-livcam Mariborške okolice k novi volitvi pravega moža za deržavnega poslanca priporočiti, ino je v ta namen po tistih krajih 1000 slovensko-nemških iztisov sledečega zapopad-ka razširila:
P. n. dragi Slovenci!
Čestiti rojaki!
Po uradnem oznanilu deržavnega zbora od 21. t. m. v Bečkih novinah od 23., je poslanec Mariborške okolice g. Šmiderer svojo na-ročbo nazaj položil ino se poslanstvu odpovedal. Nova volitev bo tedaj potrebna. — Zve-dili že ste, kako težko da je pravega moža najti, kteri bi za to prevažno nalogo imel po-polnama primerno glavo, serce ino jezik. Zakaj poslanstvo ni delo za kogakoli. Tam samo sedeti, ali celo bezpametno ino krivo — k nesreči svojih volivcov se glasiti, ne velja.
Podpisano družtvo je Slovencam že tri može iz svoje srede priporočilo. Vse so zvo-lili, ino vsi se na zboru vse hvale vredno obnašajo, skerbni za ludstvo, ino cesarstvo, nam ino našem narodu na čast. — Drugih ne priporočamo. Mi čemo poslance, kterim gre pravica, resnica ino sreča našega naroda črez vse, ino kteri se vejo za to ostro potegniti. Slobodno smemo reči, da ima moč, ki vam ga zdaj priporočimo, vse potrebne lastnosti za to imenitno, težavno opravilo. Ves je pošten, serčen, iskren domorodec, visokoučen v pravici, v dogodivšini, v postavah ino deržavnih znanostih, pozna vse potrebe, je svobodnih misli, vnet za srečo ludstva, za naš narod, ino je tako izversten govornik ino spisavec, da mu ni lehko jed-nakega.
Vse to Vam poterdijo ino popričajo njegovi mnogoverstni sostavki, ktere v raznih novinah naj več pa v Graških najdete pod pi-smencama D. K. v Nro. 280. 279. 263. 264. 242. 228. 220. 163. 162. 17. 18. i. t. d. i. t. d.
Ni hitro moža, ki bi vedel kaj bolše povedati ino hitrej spisati. Za tega voljo smo ga Vam častiti volivci Mariborške okolice! že pervokrat priporočili — ali dali ste se zmotiti. Verjite tedaj zdaj. Ta mož je: Jožef Dragoni Krenovski, blizo 40 let star, predsednik naše družbe , dosluženi odgojitel jedne ino sedajni druge imenitne žlahtne rodbine.
So poprejšni trije sočleni Vam k sreči, ino nam k časti, gotovo on ne bode zaostal. Za to njega zvolite. Mi smo iz vsih krajev našiga naroda, ino vemo dobro, kdor mu naj bolj za poslanca velja. Vas pa naši zunajni družtveniki i domorodci lepo poprosimo, bodite nam pa zvesti pomočniki tudi v ti imenitni reči. Z Bogam.
V Gradcu 30. Grudna 1848.
Družba Slovenija.
Živkov.
Serbska Vojvodina.
Komaj smo našim braveam veselo povest oznanili, de je serbsko vojvodstvo, in njegovi vojvoda Štefan šuplikac od cesarja poter-
jen, smo že primorani z žalostjo oznaniti, de vojvoda serbskiga naroda ni več.
Vmerel je v Pančevi 27. grudna. Je šel namreč na proti serbskim junakam, ktere mu je serbski knez iz Beligrada poslal v pomoč. Ko ga ti zagledajo, ga z gromovitim „hurali" pozdravijo, in 011 globoko ganjen od pogleda svojih prekosavskih brateov, jim zaupije naproti : „Pridite, de vas vsakiga posebej objamem," po teh besedah pade iz konja. Koj ga nesejo v nar bližji hišo, trije zdravniki prilitejo v pomoč, pa vse je bilo zastonj. Od prevelikiga veselja ga je mertuvud zadel. Kako je to patriarha prevzelo, se ne more popisati; kamen bi mogel od žalosti razpasti siviga starcika viditi gorke solze prelivati, tamno prihodnost v božje roke izročivši. Sani Bog naj jim vsaj tega obvarje. Mladi general Stratimirovič je mende zdaj za vojvoda postavljen.
Ogerska dežela.
Dopis iz poglavniga stanovališa poln. maršala kneza Vindišgreca.
Dne 31. Grudna 1848. Hitro napredovanje vojske na Ogerskim je komaj potrebniga časa pripustilo, občinost s poglavitnimi prigodki soznaniti.
Vojskina pot, ki je v 14 dneh vse proti Pešti poslane trume, levo do Kašove, uno ki je čez Jablunko šla do Noviga mesta, tretjo od Ternoviga proti Neutri, četerto od Pres-burga noter pred Komorn, glavno armado po premagali pri Babolni in Mooru noter pred Budo, zadnič desno perutno trumo od Stein-amangra in Kormendu proti Szallad-Egerszeg iii severni breg Platenskiga jezera — dope-Ijala, se ve de ne more dosti časa za vre-deno naznanje dati. Dozdaj ločene trume, kterih vodniki so dosihmal le samostojno in po prostimu ukazu: „Naprej" ravnati mogli, se bodo zdaj bol zediniii ki raztvezi velikiga problema.
llaztveza dvomljiva ne more biti. Dobro vredovana vdariti pripravljena armada, ki vsi-mu pomanjkanju in vsim zaderškam vprek, vriskaje v boj gre, skoz visokiga svojiga vodja nadušena, od pravičnosti svete reči navzeta, ktero brani, nasprot deželi puntarjev, kterim nič pre sveto več ni, ker brez pomiselka zadno premožnost ljudstvu razderd napeljani od fanatikov kteri so iz spodnjih stopinj armade pobegnili al iz stanu jezičnikov prestopili in nar niajnši zapopadka od vodstva armade nimajo — pri tem takim mende izid dvomljivi ne more biti.
Premoteno goljufano ljudstvo se začne iz svoje omamljenosti zbudivati. Žalen se mar-sikter verne, ki je le prehiten ali preslepen bil, in hitro_bo brezbožna igra končana, ktero so nekteri zdajavci sostavili in nekteri divjaki izpeljali svoji lastni deželi v strah. Saj se more vse večni postavi podvreči: Krivica ne more obstati. Tako vojska na Ogerskim zmi-raj bolj gotovi zaznamik dobiva. Nevredovani kupi, meglene podobe, se razdevajo pred vre-dovano močjo, in kar še kaki stan premoženja ima, naprosi branstvo nazaj pridejočih postav.
Do 22. je nar vunajniši perutna truma pod poln. marš. namestnikam grofam Šlik vso zemljo od Tatic proti severu doli čez Kašovo popolnama vmirila. Puntarji so zbežali v notraj no Tornasko in Abujvaško županijo, ktere so bile že pred strahovane od pooblastenih komisarjev: Košut, Irany, Farkaszany, grof Haller, Pulszky in Vladoslav Ujhazy. Poln. marš. namest. grof šlik seje trudil, razderti red v vsili mestih zopet popraviti, kar je moč težave ki jih prihod veči množce vojakov v clo obropano deželo stori, pomajnšati, dobromi-sleče pogumniti in zmotene k svojim dolžnostim nazaj pripeljati.
De vodniki ravnanja puntarske armade v ravnanju in v naredbah za brambo povsod nastavljenih nar huji neumnost skazujejo, pri-
čajo zadnje zgodbe blizo Babe: Brez namena posekan drevored (allee) nar lepših jagnet med Babo in Hohstrasam v okraju lesa rev-nimu, kteri so po noči ali v velkimu šnegu, ki ceste ne sledu ni, popotnikam vodilo bili, iie pripravno narejene ograje na polju v nar-večih razlegali, kterih posesti bi dvakrat toliko vojšakov in topov treba bilo, najden 9 čevljev globok z 3 centam strelniga praha napolnjen podkop kteriga poslavljenje in opravilo velikostno kar ni, in se razumeti ne da, ker je na odpertimu svetu, kteri sam ukaže okoli iti; drugih nesramnih osredkov ne spomnimo, zmed kterih le eniga omislimo, kteriga izpolnovanje je skoz hitro napredovanje druge armade na mali Šiti zaderžano bilo.
Veliko novo sekaniga mesa, ki je bilo za Komornsko terdnjavo odločeno, ampak v zad-nimu okomigleju se odpraviti ni moglo, bi bilo imelo ostrupeniga in našim vojakam prepušeniga biti, kar mnogo pravičnih prebivavcov Babe terditi zamore. Le hitro ravnanje naših vojakov to nesramno delo izpeljati ni pripustilo, kterimu primerno se le v ubijanju 53 vjetili Horvatov v Ginsu znajde. Med izobraženmi narodi nikdar še taka vojska peljana ni bila, in dvomimo, de bi se bilo mej divjaki kdaj tako premišljeno nesramno opravilo primerilo. Razdertev vse lastnine, marskterihlepih cve-tečih naprav se proti temu skrije. Iz c. k. žebcarije v Babolni je 103 konj in 138 za prodajo pripravljenih volov ropanih. In glava vsih teh hudobnih del je visoka žlahta dežele in slovesna izobraženost, ktera si je namenila ljuč in srečo svobode clo v sosedne deržave razširati. Ali zdi se nam, de poterpljenje neba je pri kraji, in moč vlade bo pričeto djanje doveršila, ako ravno staro premožnost skoz red in pravico zopet popravila ne bo, ker ta je za veke razderta.
Krivi, ki so pač le eni besi iz višjih pre-možniših stanov ne pak narod sploh, bodo z življenjem in svojo lastnino škodo poverniti mogli, kolikor se da. Tako je že premoženje puntarjev grof Ljudevita Bathyanyta, grof Anton Zaparita, grof Kazimir Bathyanyta in Vidosa v ajzenburški županiji sekvestru podloženo bilo skoz premikavne vojaške trume, ktere v enimu vso zemljo orožja oproste.
Grof Štefan Szirmay zmed nar bolj spoštovanih in veljavnih prebivavcov Saraške žu-panije, polni djajne moči in ljubezni za po-svečano reč svojiga kralja se je ponudil kor prostovoljcov napraviti, kteri je iz velikih od puntarjev na begu popušenih naberkov že oblečen in oborožen, in se za ohranenje notraj-niga miru koristno rabi.
30. Grudna je pol. marš. namest. grof Vrbna Komorn zarotil se vdati, ker je od plati otoka Šit in obeh krajev Dunave zdaj že obdano. Nekdajni pensionirani c. k. oficir Mey-theny je dozdaj še branil vdati se, ker ga bebstvo moti, de ga puntarju Košutu dana prisega bolj veže, kot una, ki jo je v pervo svojimu cesarju storil.
Dunava in Vaga ste tako terdo zmerz-njene , de se s težkim strelstvam od vsih strani povsod čez te reke priti zamore, ktere so poglavitno branstvo terdnjave. — Tudi tukaj konc mende dvomljiv ni, in bo pravična kazin iz-dajavca dosegla.
Ta zvesti dokaz napredovanja c. k. armade na Ogerskim in stana te dežele se občino naznani.
Na Dunju 2. Prosinca 1849.
Vojaški in civilni poglavar, baron od Welden.
Se bere, de Bauova armada je zdaj že v Pešti.
Ptuje dežele.
Frankobrod. Poročnik austrijanske vlade v Frankobrodu je naznanil, de se tam sklenjene nemške podstavne pravice v Austrii razglasile ne bodo. Deželni zbor v Bravn-švajgu, Virtemberški kralj in Nasavski vojvoda so svoje želje naznanili, de naj bi Pruski kralj občino Nemški cesar postal.
Bavarska.. De bi bili z licrhenfeldam vsi ministri odstopili, kakor je Slovenija nedolgo naznanila, se ne vterdi. Na mesto Lerhen-felda je Beisler postavljen za ministra notraj-nih oprav.
— 12 —
I e im> 1 it i i k i d e 1.
Bog nobenima dolžan ne ostane.
(Serbska naroilna pesem. *)
Tam na polju sta dva bora rasla, In med njima tankoverhna jela; Nesta bila bora dva zelena Ne med njima tankoverhna jela, Ampak bila sta dva prava brata: Jeden Pavle, in drugi Radule, In med njima sestrica Jelica. Brata sla sestro serčno ljubila, Vse po volji sta ji donosila In na zadnje nože okovane, Okovane z srebram, pozlačene. Ko to vidi mlada Pavlovica, Svakinji to zlo zavidi svoji, In pokliče ljubco Radulovo: „Svakinjica, po Bogu sestrica! #**) „Poznaš kako zeljiše čertenja? „Da očertim bratu sestro ljubo." Ljubca Radulova pa ji reče: „Na, pri Bogu, moja svakinjica „Nepoznam nobeno tako zelše „Tud ga tebi ne bi pokazala. „Mene tud sta brata rad imela „Vse po volji sta mi skoz ravnala." Ko to sliši mlada Pavlovica, Gre z konjmi na zeleno livado, In zabode vranca na livadi, Ter poreče svojmu gospodarju. „Pač preveč si, Pavle, sestro ljubil, „In preveč po volji vse ji pustil! „Ubila je vranca na livadi." Pavle praša sestrico Jelico: „To zakaj, sestrica, si storila?" Bratu je sestrica se zaklela: „Nesiin, bratec, to storila nesim, „Pri moj duši, in življenju tvojmu." To je bratec sestri ljubi verval. Ko to vidi mlada Pavlovica, Gre ponoči v zeleni vertec, Ter zakole siviga sokola, Ino reče svojmu gospodarju: „Pač preveč si Pavle sestro ljubil, „In preveč po volji vse ji pustil! „Siviga sokola t' je zaklala." Pavle praša sestrico Jelico: „To zakaj, sestrica, si storila?" Bratu je sestrica se zaklela: „Nesim, bratec, to storila nesim, „Pri moj duši in življenju tvojmu." To je bratec sestri ljubi verval. Ko to vidi mlada Pavlovica, Gre na večer po večerji skupni, lu vkrade nože svukinične Ž njim zakole vzibki otročička. Ko se zjutrej jutro zazorilo, Berzo teče k svojmu gospodarju, Solze briše, in na kremžo reče: „Pač preveč si, Pavle, sestro ljubil, „In preveč po volji vse ji pustil! „Otročička nama je zaklala; aAko meni ženi ne verjameš. „Ji potegni nože iz podpasa." Ves omamljen Pavle skoč na nogi In spusti se v zgorno šišekamro. Mirno spi tu sestra v postlji beli 'Ma ]>od glavo pozlačene nože. Berzo z nožnic jih potegne Pavle , Od kervi nedolžne pokervene. Ko to vidi Pavle razserdeni, Prime sestrico za belo roko: „Sestra moja! da (e Bog ubije! „Si zaklala konja na livadi, „In sokola v zelenim vertcu, „Zdaj mi otročička še zakoleš!?" Se zukolne bratu sestra živo: „Nesim, bratec, to storila nesim „Pri moj duši, in življenju tvojmu „Ako moji kletvi ne verjameš; „Pelji me v široko polje ravno, „In me zveži z konjskim repi tverdo. „Da me stergajo na štiri kosce." To pa bratec sestrici ni verval, Ampak prime jo za belo roko In jo pelje v široko polje
* Pri prevedenju se smo ojstro na izvirni spisek deržale, in vež besedi le tam prenaredili, ker je bilo zavoljo boljšiga razuma to treba.
Žena Pavla.
#$*) Serbi, in sploh Jugoslavjani v Dalmacii, Bosnii i. t. d. imajo lepo navado, de, če sta si dva prav prijatla, to prijatelstvo slovesno v cerkvi pred duhovnam za cel svoj življenje zvežeta; to imenujejo „pobratiti se", če si dva možka večno prijatelstvo obljubita, in ;,posestriti se" pri ženskih.
Z konjskim repi jo nemilo zveže
In jih sapodi po polju ravnim,
Ker od nje kervi je kaplja padla,
Tamo rase beli limbar zali.
Ker je ona sama na tla padla,
Bela cerkvica stoji na mestu.
Malo časa po tim se primeri,
l)e zboli zlo mlada Pavlovica ,
In devet let celih de boleha ;
In kosti ji trava že porase,
V travi lazijo strupene kače,
Gladilo serkajo ji kri iz truplja.
Strašno stoka mlada Pavlovica,
Ino reče k svojmu gospodarju:
„Slišiš, Pavle, gospodar moj dragi,
„Pelji mene h cerkvi svakinični,
„Morde de mi cerkev kaj pomaga."
Ko besede te zasliši Pavle,
Jo koj pelje v cerkev svakinično.
Ko sta bila blizo bele cerkve,
Jim iz cerkve nekaj zaupije:
„Ne prid simkaj, mlada Pavlovica,
„Cerkev tebi ne bo pomagala!"
Ko to sliši mlada Pavlovica
Prosi svojga gospodarja milo:
„Cuješ, Pavle, gospodar moj dragi!
Nikar me ne pelji h cerkvi beli
Raj me zveži z konjskim repmi tverdo,
In zaženi jih po polju ravnim,
De raztergajo me živo konji!"
Ko besede te zasliši Pavle
Jo priveže koj na repe konjam
In jih zapodi po polju ravnim.
Ker od nje kervi je kapla padla,
Tamo rase terne in koprive;
Ker je ona sama na tla padla,
Jezero se onde je razlilo,
In po njemu konjce vranec plava,
Zraven njega pozlačena zibka ,
Gor na zibki sokol lica siva,
lil v zibki otročiček mali,
Roko ima materno pod gerlam,
In vroči zlate nože tetke.
G.
Pripovedke slovenskiga naroda.
Po raznih krajih nabral F. Jeriša.
(Konec.)
In oba sta šla k ženi, in fant ji je povedal, kaj se je vse z njima zgodilo, od tistiga časa, ko jih je mlinar najdel, do zdaj, ko so se vsi skup snidili. In mati je svoja otroka spoznala, roke razpela in na serce svoje ju pritisnila. Vsi so se od veselja jokali. — Precej po tim so pismo napisali in očetu ga poslali. de naj berž berž v grajšino pride. Ko je gerda tašča zvedila, de ima oče v grajšino iti, je k njemu stopila in mu rekla: „Ostani ti raj doma. Vidiš, ti si že star, jez veliko ložje hodim, kakor li. Pusti mene v grajšino iti!" Al oče ji odgovori: „Vi mati, vi ste že meni veliko hudiga storili./ Al mi hočete še enkrat kaj škodovati? Vi ostanite doma, ne jez. Vi ste že stari, jez veliko ložje hodim !" ■—■ In šel je oče in prišel v grajšino. Ko je tukaj svojo ženo in svoja otroka našel, je bil neizrečeno vesel. — Kmalo po tim so v grajšini veliko gostje napravili, in med drugimi tudi staro taščo h kosilu povabili. Prišla je copemica in k mizi so se vsedli. Tode tašča ni nič vedila, de sta mladi gospodar in njegova sestrica otroka tega očeta in te matere. Jedo in pijo in so zidane volje. Kar naenkrat se oče vzdigne in tako le k zbranim gostem govori: „Kaj pač misliti, preljubi gosti, kakšne kazni je mar vredna žena, ki je neki materi dva otroka prec po porodu z čer-nima mačkama prenienila, in otroke po vodi spustila? Sodite!" — In gosti so jeli misliti in misliti, in vsak je kaj povedal. Al nobenga misel ni bila očetu všeč. Zdaj pride versta tudi na staro taščo. Ta ni nič mislila, de je ona taista žena in je sama pri sebi djala: „E kaj, saj jez tako nisim (a žena. Bog ve, kje sta že tista dva otroka. To je zdavnej vse pozabljeno. Tedaj bom nekaj prav hudiga povedala." In tašča vstane in reče: „Taka žena zasluži, de bi jo v tak sod djali, ki je od znotraj na pol z žeblji in črepinami nakovan, in jo po tem po visokim hribu dol spustili." In oče vstane in pravi: „Ta jo je zadela, ljubi gosti. Te kazni je taka žena vredna." In se k nji oberne in pravi: „In ti, nesrečnica, si taista žena, ki si moja otroka z černima mačkama prenienila, in ju po tem po vodi spustila. Al liog jo je drugač obernil. Tukaj , poglej, sta tista dva otroka. Božja previdnost ju je rešila iz tvojih peklenskih naklepov.
Terpi zdaj zasluženo kazen!" In vstali so vsi od mize, in prestrašeno taščo z seboj na visok hrib vzeli. Hlapci so velik sod odznotraj na pol z žeblji in črepinami nakovali, gerdo copernico zagrabili in jo v sod pomašili. Deklica je scer milo prosila, de naj ji odpuste, al bratji reče: „Pusti jo, copernico. Koliko hudiga nama je že naklonila! In koliko bi nama in najnim starišem morebiti še ? Prav je, naj terpi, kar je zaslužila!" In hlapci so z groznim smeham sod zabili in ga po hribu zavalili, in gerda tašča je svojo zasluženo kazen prejela. Zdaj je pa vun.
Z m e s.
Buda-Peštanske novine dajo nasledni lažnjivi popis ogerske vojske: Perva glavna armada stoji proti Dunaju in ima glavni stan v Požunu pod generalani Goergej in šteje 60000 mož. Druga armada stoji proti Štajerskim in Hrovaškim pod velitelstvam Perčelna in šteje 17000 mož. Tretja armada proti Serbam pod Kisam ima 15000 mož. Četerta stoji prot Sla-vonij v Oseku pod generalani Blagoevičem in grofam Bathyanam in ima 18000 mož. Peta stoji proti Erdeljskim (Sedmograškim) in ima 20000 mož. Šesta armada je obernena proti severu in ima 10000 mož. Ko bi bilo vse to res bi naši vojšaki ne tako naglo napredovali, pa hvalo Bogu to so le Magjarske laži.
(Praž. Nov.)
* Zlata dežela, ktira v svoji bogatij vse kar kolj se je od družili zlatohramov slišalo prekosi, se je še le vlani znajdla. Amerikanci so jo pridobili od Mejikancov kader so se ž njimi pomirili. Ona leži v zgorni Kalifornij. Na vodi ki se imenuje Sakramento je neki Amerikanski naseljene ko je ravno vodotok kopal velki kos zlata našel. Ta novica se je kmalo razširila po celi deželi, in sošlo je v 4 mescih čez 4O0O kopačev, ki so noč in dan po zlatu kopali in v zemlji berskali. En sam mož je v enim dnevu nakopal zlata za 1600 goldinarjev. Dnina za delovca ktir če za drugiga kopat je 38 ti. 12 kr., tode težko se delavca najde, kir vsak rajši zase koplje, kir si tako zlato v veljavi od 60 do 80 goldinarjev lahko pridobi. Pa tudi vsakdanje potrebnosti za živež so v ceni neizrečeno visoko poskočile, kir se kolter za posteljo ki drugod kake dvajsetice velja, tam lahko za 200 gold. proda. Zlato se tako lahko nabere do so pervi naseljenci le s pibiči po zemlji berskali. Do kimovca se je tam nabralo zlata v veljavi 6000000 goldinarjev. Indijanci, ki v te deželi prebivajo dado radi za srebern tolar ravno toljkajn zlata, kakor je tažak.
Na Dunaju je nekdo kruha kupil v šta-cuni kjer je deklica prodajala, in ker mu je do-padla, ji čist novo dvajsetico poda. Na to deklica od veselja zavriska, poskoči in starše pokliče jim dvajsetico pokazati. Kmalo se je novica po hiši razglasila in vsi prebivavci so prišli novo prikazin ogledovati. Tako so se dvajsetice jele skrivati, do jih je čudo vedi.
(Graz. Zeitg.)
Linhart piše od plesa Slovencov tako: „Njih ples je sosebno umetin. Se vidi, kakor de bi možki in ženska edin pred drugimu bežala; ona se čudno hitro verti zdaj pred njemu zdaj za njemu; on jo lovi, tepta, vriska, v kviško skače, celi život ganjuje, in v tre-nutju ki njo popasti hoče, mu zbeži z hitrim obernenjem. Večkrat pa jo vunder prime in vriskaje jo vesel vzdigne. Ples, kakoršni je, bi se znal za izgledno podobo slavijanskiga dekliškiga ropanja imeti."
Dokaz, de ravno le majnši vradniki napredovanju našiga časa oviraje se vstavljati hočejo, se znajde v sledeči zgodbi: Vodja zadnič zopet odpertiga glediša v Jošefovim mestu (na Dunaju) je opero „Haydee" censuri predložil, ktera je v začetku prepovedala na-redbo, potem z velikimi res malo pomenljivimi popravki zopet dovolila in zadnji dan pred ir-gro opero clo prepovedala. Vodja glediša, na mejo obupanja pripravljen, je naprosil znano ljudomilost in dobroto gospoda civilniga in vojaškiga poglavarja poln. marš. namestnika Veldena, kteri je razsodil, de se opera brez opustkov ali popravkov, vsa po izvirnimu spisku napraviti zamore. Vošiti bi bilo, de bi se imena tacih uradnikov razglasile, de bi jih spoznali tiste, ki saj vse skušajo sprijaznjenje z ljudstvam od sebe pahnit. (Graz. Zeitg.)