erikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 41. JOLIET, ILLINOIS, 21. APRILA 1914. LETNIK XXIII Pred vojno z Blokada mehiških luk. Huerta noče dovoliti, da bi se uradno počastila ameriška zastava. ULTIMATUM V KONGRESU. Posebna poslanica predsednikova pre-čitana v obeh zbornicah. - Washington, D. C., 16. apr. — Pred Srožnjo, da nastopijo Združene Države z vojno silo na mokrem in suhem, Se je Victoriano Huerta, mehiški dik-.(ktor, vdal. Privolil je, da se ameriški zastavi formalno izkaže čast z dvajsetinenim strelom iz topov, pod edinim pogojem, P3 se da odzdrav. Ta pogoj se sprejme, kakor je danes fiavil predsednik Wilson. To se je bfzojavilo opravilniku O'Shaughnes-5yju, ki obvesti o tem predsednika Puerto. Tako je, izvzemši počastitev samo, dogodek v Tampicu dokončan. Združene Države so pridobile v tem: Napravile so vtis na Huertovo vla-^o in konstitucionaliste, da se ameri-sjta zastava in ameriška uniforma mo-rata spoštovati. Vlada misli nadalje, ^ bodo v prihodnje ameriške pravice 'n ameriški državljani bolj čislani. Huerta je pridobil to: , Prvikrat bodo Združene Države po-castile mehiško zastavo v deželi, ki ]o 0n vlada. Brez razžaljenja ameriške ^stave ne bi Združene Države nikdar kazale Huerti časti. Kakor se je neki senator izrazil no-c°j, se je izplačalo diktatorju, da je Užalil zastopnike ameriškega ljudstva. Wilson ostane pri zahtevi Washington, D. C., 17. apr. — Od-'^daj bo politika grožnje, oprta na Sl|o, nadomeščala nravstveno pregovarjanje v zvezi s položajem v Mehiki. Tako so sklenili predsednik in nje-ministri danes v dve uri trajajoči V soglasju s tem sklepom je vlada ^vrnila predlog predsednika Huerte, se ameriški in mehiški zastavi izka-Ze čast obenem. .Huerto je obvestil ameriški opravil Jl'k v njegovem glavnem mestu, g. , Shaughnessy, da Združene Države "'ti najmanj ne izpremene svoje zah- teve v zameno pozdravov po mednarodnem običaju. Mnenja o pozdravu. Senator Sutherland, član odseka za vnanje odnošaje, odobrava vladno odklonitev "istočasnega pozdrava" in misli, da bi pogajanje o zahtevi oslabilo njen učinek. "Ultimatum (zadnja beseda) Huerti je nepreklicen," je rekel senator Shi-vely, službujoči načelnik odseka za vnanje odnošaje. "Huerta mora naši zastavi izkazati čast, kakor je ta vlada zahtevala, ali trpeti posledke." Poslanec Murdock, vodja progresiv-nikov, nikakor ne odobrava odzdrava Huertovim četam. "Če odzdravimo tem razbojnikom," je rekel, "potem izstrelimo nekaj topov tudi v spomin P.obin Hoodu, Rai-suliju, ali "Jesse Jamesu." Zadnja beseda Huerti. Nadaljnjega razgovora o vmesnem dogodku v Tampicu ne bode, kolikor se tiče Wilsonove vlade. Huerti ne bo dovoljeno, da bi se nadalje zvijal. Ameriški ultimatum sicer ni bil časovno določen, a če ne bo izkazana čast pred prihodom ameriškega brodovja, bode podadmiral Badger, vrhovni poveljnik, zasedel mehiške topničarke, Zaragozo in Tampico ter vse druge kraje z razvito mehiško razstavo na vzhodni brežini. Upati je, da to Huerto spametuje. Vstašem bo dalo priložnost, da zavzamejo Tampico in tako prestrižejo zalogo olja, ki jo Huerta potrebuje za obratovanje svojih železnic. Huertovi dnevi šteti. V zaveznem glavnem mestu so prepričani, da so dnevi Huertove vlade šteti, ker vstaši nadaljujejo svoj zmagoslavni pohod proti jugu in zasedajo vedno nova ozemlja. Kakor predsednik, tako je tudi državni tajnik z obnašanjem Carrartze in Ville nasproti inostrancem popolnoma zadovoljen, da, predsednik je poln hvale za Villo zaradi zaščite, ki jo je izkazal inostrancem v boju pri Tor-reonu. Številni častniki nasprotujejo od-zdravu Huertovi vladi in kažejo na to, da vojaški pravilnik prepoveduje kaj takega v slučaju, kjer dotična stranka ni pripoznana kot oblast. Od druge strani se pa zagotavlja, da odzdravni streli veljajo samo mehiški J* zastavi, ne pa Huerti, in če bi prišel ta osebno, potem se mu ne bi izkazala uradna čast. Izpolniti zahtevo "nemogoče". Mexico City, 19. apr. -— Mehiški minister vnanjih stvari, senor Portillo v Rojas, je naznanil nocoj, da je nemogoče privoliti v zahtevo Združenih Držav, da se zastava te dežele brezpogojno pozdravi, ker ta zastava ni bila razžaljena, ker ni bila razvita na čolnu in ker so bili mornarji osvobojeni celo pred preiskavo, in da je bil za prijet-bo odgovorni častnik sam prijet in dejan v zapor. Minister vnanjih stvari je nadalje naznanil, da bi mehiška vlada privolila v to, da se obe zastavi pozdravita, a-meriška zastava najprej in potem mehiška zastava. Ta ureditev bi se morala zabeležiti v zapisniku, katerega bi podpisala ameriški opravilnik Nelson O'Shaughnessy in mehiški minister vnanjih stvari. Senor Portillo je izjavil, da Združenih Držav vlada ni dovolila opravilniku O'Shaughnessyju podpisati tak zapisnik in je zahtevala brezpogojen pozdrav od Mehike, kar smatra Mehika za nezdružno s svojim dostojanstvom. Končno je minister vnanjih stvari rekel: "Mehika je popustila, kolikor ji je dopuščalo njeno dostojanstvo. Mehika zaupa v poštenost in pravičnost ameriškega ljudstva." Vojna? Washington, D. C., 19. apr. — Vojna je. TOZADEVEN SKLEP SPREJET. General Huerta je naravnost odklonil privoliti v ultimatum predsednika Wilsona ih pozdraviti ameriško zastavo brez pogojev. Ministrska seja je sklicana za jutri ob 10. uri dopoludne. V ti seji bo predsednik Wilson predložil pisanje na kongres, katero pripravlja nocoj v pretehtanje in pregled po svojih svetovavcih. Ob 3. uri popoludne bo predsednik prečital urejeno pisanje kongresu. Koj potem bo predložena v obeh zbornicah in sprejeta enoglasno resolucija, ki jo sestavijo dopoludne predsednik, senator Shively iz Indiane, službujoči načelnih senatskega odseka za zunanje odnošaje, in kongresnik Flood iz Virginije, načelnik zborničnega odseka za zunanje stvari. Resolucija pooblasti predsednika, da sme rabiti armado in mornarico Združenih Držav v dosego zadoščenja za žalitve in nedostojnosti, ki so doletele to vlado, in da sme odrediti druge stvari, katere naznani. Zaprtje mehiških luk. Po sprejetju te resolucije bosta izdani formalni povelji na podadmirala Badger, vrhovnega poveljnika sever nega atlantskega brodovja, sedaj plu-jočega dva dni vožnje daleč od vzhodne brežine mehiške, in podadmirala Howard, vrhovnega poveljnika pacifiškega brodovja, da-^naj izvršita for malno blokado ali zaprtijo vseh mehiških luk. Tudi brigadnemu generalu Taskar H. Blissu, poveljniku čet ob meji, se pošlje navodilo za pohod proti vsem mehiškim mestom ob Rio Grande. Potem bo vsa Mehika obkrožena po oboroženih četah Združenih Držav. Razburjenost v glavnem mestu. Washington je nocoj v stanju mrz lične razburjenosti vsled današnjih raz vojev položaja. Prizori v Beli hiši in državnem department so podobni prizorom na soboto pred vojno s Španijo. Razlika je ta: Predsednik McKinley je bil v Washingtonu takrat; predsednik Wilson je bil danes v White Sulphur Springsu, W. Va., ki je zvezan z Belo hišo po zasebni žici, in je govoril s tajnikom Bryanom v večkratnih prestankih po telefonu. VOJNO HOČEJO BAJE KAPITALISTI. Chicago Federation of Labor" proti baje nepotrebni vojni • z Mehiko. Predsednik Wilson enoglasno napro-šen, da prepreči vojno. Chicasro, 111., 20. apr. — Chicaška 'Federation of Labor" je včeraj spre-ela resolucijo proti vojni z Mehiko. Resolucijo je predlagala gdč. Mary O'Reilly, sociališka voditeljica. Obsojala je "trgovinske koristolovce" kot pospeševatelje gibanja v zavzetje bogastva mehiškega. Njena resolucija se glasi: "Ker je razmerje med Združenimi Državami in Mehiko napeto in je videti vojna preteča; in "ker .se trgovinski koristolovci trudijo naj vso moč, da povzročijo posredovanje v Mehiki, ki bi bilo koristno zanje, kajti dejalo bi veliko bogastvo njihove roke, obrnilo pozornost a-meriškega ljudstva na Mehiko in jo odvrnite od obrtnih vprašanj, ki je odvisna od njih organizacija in življenje delavstva; in 'ker se breme in trpljenje vojne vedno polaga na delavske sloje, dočim niso ti nikdar deležni slave in dobičkov; in "ker bi vojna z Mehiko razvila vojaške ideale, ki bi zatrli ideale pro-svete in napredka, za katere se poganja organizirano delavstvo; in 'ker posredovanje po Ameriki ne bi stremilo za tem, da se mehiška zemljišča dajo mehiškemu ljudstvu, nego bi povzročilo neizrečeno trpljenje za Američane, kar ne bi pomoglo delavcem nobene izmed obeh dežel; zato bodi "Sklenjeno, da 'Chicago Federation of Labor' pohvali predsednika Wilsona za njegovo prizadevanje v kroti-tev poželjivosti trgovinskih koristo-lovcev in v ščitenje ameriškega ljudstva pred vojnimi grozotami. Bodi nadalje*.-.,. --- "sklenjeno, da priporočamo, naj se predsednik, vlada in člani kongresa nujno naprosijo, da izčrepajo vsa možna 'sredstva v preprečenje borbe med Združenimi Državami in Mehiko, in bodi nadalje "sklenjeno, da se iztis te resolucije pošlje predsedniku, državnemu tajniku in illinoiškim članom poslanske zbornice in senata." Predložitev resolucije je bila pozdravljena s ploskanjem. Sprejeta je bila enoglasno. Pred glasovanjem o resoluciji je imela gdč. O'Reilly govor. "Vprašanje o homatiji z Mehiko je najvažnejše dnevno vprašanje," je rekla. "Na robu vojne smo. To bo brezkoristna vojna. Nepotrebna je Najbolj prizadeti ljudje bodo delavci. Morali bodo nositi puške in se bojevati in trpeti. Če bo Mehika premagana, kdo bo imel korist? Ne vojaki in njihove družine, nego trgovinski ko ristolovci, namreč veliki petrolejski o-brtniki, lastniki rudnikov in drugi. Mi delavci se bomo borili, če bo naša de žela v nevarnosti, a nositi pušk nočemo, da bi si trgovinski koristolovci polnili svoje kovčege z zlatom." Lov na razbojnike. Escanaba, Mich., 17. apr. — Šerif Curran in policijski načelnik Iverson sta zbrala krdelo iz kakih 100 meščanov, da ulovita razbojnike, ki so ob-dolženi, da so oropali več železniških postaj. Zasledili so razbojnike včeraj popoludne, a jih ni bilo mogoče ujeti, ker so se z orožjem postavili v bran; pobegnili so pozneje v bližnje, obširno močvirje. Policijski načelnik Iverson je izjavil, da je včeraj osebno zasačil enega razbojnikov na tem, ko je izdal označen, ukraden denar, a ko ga je hotel prijeti, se je nenadoma pojavil pomagač in je njemu, policijskemu načelniku, pomolil pred obraz revolver, nakar sta lopova ubegnila.. Policijski načelnik je tekel za razbojnikoma in sledila mu je velika mno žica ljudi; pričelo se je streljanje z revolverji, oddanih je bilo nad 50 strelov, in več oseb je bilo ranjenih. Pa razbojnika sta jo odkurila in zasledovanje se je moralo začasno ustaviti zaradi prevelike nevarnosti na brez-potnem močvirju. Prodiranje se vrši od raznih strani, in do večera upajo ugnati razbojnike v kozji rog žive ali mrtve. PONESREČEN NAPAD NA ŽOPANA. Neki Mahoney streljal na newyorske-ga župana Mitchella, a zadel spremljevalca. NAPADALEC ZDAJ V ZAPORU. Močna telesna straža čuva sedaj nad županovim življenjem. Chicaške državne banke. Springfield, 111., 16. apr. — Javni državni računski urad je danes objavil poročilo o poslovnem stanju 85 chica-ških državnih bank dne 4. aprila. Zadnje poročilo je bilo z dne 14. januarja, ko je bilo v Chicagi samo 84 državnih bank. Iz izkaza je razvidno, da so posojila na medsebojne varščine dosegla višino $200,819,386, nasproti zadnjemu izkazu ubitek $14,657,259. Ostala posojila in diskonti ali odbitki so znašali $120,-755,854, izza dne 14. januarja prirastek za $13,363,450. Hranilni vložki so znašali $242,374,325, prirastek nad milijon; skupna hranila so znašala $532,570,643, pribitek za $2,771,640. Poroka naznanjena. Washington, D. C., 17. apr. — Predsednik Wilson in soproga sta danes naznanila, da se bode poroka njune hčere Eleonore z zakladniškim tajnikom vršila dne 7. majnika. Potres. potresopis zaznamoval več zemeljskih stresov. Škode pa niso napravili. Port de France, Martinique, 17. apr. —Ob pol 8. uri danes zjutraj je tukaj |ma zmešane vsebine, katera je Mahoney naslovil na župana Mitchella, pittsburškega župana Armstronga in polkovnika Goethalsa, guvernerja pa-namokanalskega pasa, je prišel do mnenja, da je atentator "hoboe najhujše vrste". Whitman misli, da Mahoney boluje na začasni blaznosti, in iz tega se utegne sklepati, da ne bo iqadni general funston poveljnik velikega mejnega oddelka. B • i Ci|vr'K4službe, upa, da ga zavezno pri-zivno nadsodišče očisti sramote, ki ga je doletela. Proti obsodbi, izrečeni v mandamus-postopanju drž. "comptrol-lerja", se je pritožil pri višjem sodišču in ne dvomi o tem, da bo proti njemu dognano "impeachment"-postopanje v zvezi s tem razveljavljeno. Nezaželeni novodošleci. Vancouver, B. C., 17. apr. — V British Columbiji se nikakor niso razburili vsled vesti, da je neka izseljeniška ladja s 400 Indijci zapustila Shanghai dne 14. aprila namenjena v Vancouver, da se tamkaj potniki izkrcajo. Gre se za poskušnjo, da se dožene izdat nost novega kanadskega priselitvenega zakona na Azijce. New York, 17. apr. — Danes popo- . ludne je bila pred mestno zbornico izstreljena krogla na župana Mitchella, a je zgrešila svoj cilj in zadela mestnega pravdnika Polka, ki je župana spremljal. Mestni pravdnik je bil težko ranjen, skoro vsi zobje so mu bili iztrgani iz ust. Zupan, Polk in policijski komisar Woods so baš stopali v avtomobil, ko je bil oddan strel. Storilec je 55 let star, a odklanja vsako nadaljnje pojasnilo. Preril se je skozi gosto gručo ljudi in je ustrelil, predno so mogli to preprečiti. Oči-vidno je hotel ustreliti župana. Tajni redar George Renn, ki je posloval kot šofer, jp preprečil, da ni besnež ustrelil v drugič. Zagnal se je kakor blisk nad njega in mu je odvzel revolver. m New York, 18. apr. — Brezuspešni atentator na župana Mitchella, Michael Mahoney, bode brez obotavljanja tožen, tako je sklenil okrožni pravdnik Whitman. Prihodnji ponedeljek se ima slučaj predložiti veliki poroti in pričakuje se takojšnja zatožba. Mahoney se bo moral za svoje zlo-činstvo pokoriti prejkone z dvajsetletnim zaporom v kaznilnici, če se njegovim zagovornikom ne posreči prodreti s svojo teorijo blaznosti. Z županu namenjeno kroglo zadeti in težko ranjeni mestni pravdnik Frank Polk utegne preboleti ranitbo. Skoro vsi zobje so mu bili iztrgani iz ust, in je videti kakor čudež, da ni bil u-smrčen. Prebil je nemirno noč in mora prenašati silne bolečine. Kroglo so sno-Iči odstranili. Navzlic temu so zdravniki bolnišnični mnenja, da bolnik t ■ nekaj tednih _okreya,če ne nastopi | zastrupljenje. Ko je Whitman preučil mnoga pis- Viljem za razdelitev Avstrije? "Rusko Slovo" priobčuje baje eks-aktne podatke o načrtu rusko-nemško-francoske zveze. Ruski vojni minister Suhomlinov je septembra lanskega le- nasprotoval temu, da se Mahoney iz- ta imel v Berolinu pogovor s cesarjem Viljemom. Cesar mu je rekel, da se na Avstrijo ni zanašati in da bi bila zveza med Rusijo, Nemčijo in Francijo umestna. Razdelitev Avstrije bi baje lahko tvorila za tako zvezo podlago. Velik štrajk v Italiji. Rim, 14. apr. — Vsi v Rim vozeči vlaki so prenapolnjeni s potniki, kajti bati se je, da bo jutri ves železniški promet ustavljen vsled napovedane stavke 115,000 železničarjev. Vlada se je pripravila na vse slučaje. Nekaj večjih postaj je dala zasesti s četami. Strojniki in kurjači vojnih ladij bodo nameščeni na železniških vlakih. "Beli volk". Radij ni hasnil. V kaznilnico. Galesburg, 111., 17. apr. — Robert Higgins, ki je priznal umor svoje žene, je bil danes odpeljan v državno kaznilnico v Joliet, da se bo tam pokoril v dosmrtnem zaporu. Higgins je umoril svojo soprogo na zahtevo svoje pastorke Julije, 15 let stare. Ta je imela ž njim ljubavno razmerje in mu je obljubila, da se o-nioži ž njim, če spravi s poti njeno mater. Povzročiteljica umora se nahaja pod varstvom pomožnega šerifa. Newark, N. J„ 17. apr. — Gospa Ethel Katz, pred svojo omožitvijo kot Ethel Adams splošno znana, je umrla tukaj danes za račjo operacijo. Njen soprog Herbert Katz, pivovarničar, je potrošil za zdravljenje z radijem vsoto $100,000. Nizke plače. Boston, Mass., 17. apr. — Kacih 2500 tovornih delavcev New Haven-želez-nice je sklenilo danes potom glasovanja zastavkati, če se ne izpolni njihova zahteva, da se določi plača na $15 na teden. Konec stavke. Tacoma, Wash., 16. apr. — Stavka delavcev v Guggenheimerjevih topilnicah, ki se je pričela z dnem 1. januarja, je bila danes dokončana. Zahteva, da se delovni čas zmanjša od 10 na 9 ur na dan, ni bila dovoljena Peking, Kitaj, 17. apr. — "Beli volk", glasoviti razbojnik, je izgubil 2,00*3 svojih pristašev, ki so bili usmrčeni in ranjeni v bitki pri Li Chuan-Hsienu. Poraženi so bili razbojniki potem, ko so zavzeli in opustošili mesto San Yuan-Hsien. Č. g. Boeckman umrl. Willard, Wis., 15. apr. — Cenjeni A. Slov.: — V bolnišnici v Stevens Point, Wis., je 12. apr. umrl č. g. Boeckman, bivši župnik Greenwoodski in Willard-ski. Pogreb se je vršil dne 14. apr. v La Crosse, Wis., kjer ima pokojnik še živo mater. Pokojni g. župnik je že več let bolehal za sušico in decembra meseca m. 1. se je moral podati v bolnišnico si iskat zdravja. Bil je vobče priljubljen in se je mnogo trudil za ustanovitev slovenske fare na Willar-du, zato nam ostane v hvaležnem spominu. — Frank Perovšek. Protest. Mi vsi pošteni Slovenci pripadajoči k slov. župniji sv. Barbare v Spring-fieldu protestiramo zoper nesramni popolnoma lažnjivi napad v "Gl. Sv." z dne 10. aprila t. I. in poživljamo dopisnika, da pride z imeni na dan! Proglašamo ga za največjega lažnika in tata dobrega imena na svetu in ž njim vred vse njegove somišljenike. Farani slov. župnije sv. Barbare v Springfieldu, 111, roci v blaznico. Vendar se imata poprej vprašati za njuno mnenje Mitchell in Polk. Vsled poizkušenega atentata je policijski komisar Arthur Woods obdal župana z 8 tajnimi redarji. Povelje se glasi, ščititi mestnega poglavarja podnevi in ponoči. Spremljali ga bodo, kamorkoli se obrne. Mahoney je policijskemu kapitanu Tunneyu na kratko navedel razlog, ki ga je napotil k atentatu. Zglasiti se je hotel- pri županu v mestni zbornici, da protestira proti nekemu sklepu mestnega odbora, je rekel, a da ga niso pustili pred župana in da so ga poleg tega "razžalili". To da ga je tako raz-kačilo, da je sklenil župana usmrtiti. Jetnik je izjavil nadalje, da je od 10. ure dopludne do 1. ure popoludne čakal na župana, dokler ni zadnji dospel v svojem avtomobilu. Mahoney je do razprave pridržan v zaporu pod poroštvom $25,000. Nov pomorski velikan. Liverpool; Anglija, 17. apr,—"White Star Line" je prodala danes odloženo ladjo "Majestic" za ceno $125,000. Na njeno mesto stopi 50,000 tonov velika "Britannic", ki se postavi v kratkem v službo. Družinska potrebščina V vsakem domu bi moralo biti vedno pri roki kako dobro mazilo za po-rkodbe. Severovo Zdravilno mazilo (Severa's Healing Ointment) je pravo mazilo v ta namen. To dobro znano mazilo se priporoča za zdravljenje u-rez, opeklin, ožganin, ran, oprask in enakih pogkodb na koži. Cena 25 centov. Vprašajte lekarnarja za Severovo Zdravilno mazilo. Ako vas ne more založiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la—Adv. Opomin. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje in ne vem ali se kedaj več povrnem ali ne; zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom pri-morati to storiti. 41-8 Antonija Trampush, Virginia, Minn. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, »»jvečji in edini slovenski-katoliski list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. j lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne poiiljatv« naj tc pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopis« in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. bara John Željko v Jolietu; nadalje 31 vnukov in vnukinj ter 5 pravnukov; najmlajši sin Matija Nemanich je umrl tukaj pred nekaj leti. K pogrebu je prišel med drugimi tudi brat stare mamke Nemanicheve, g. Škof, ki ima svojo farmo v Brownsu, Iowa. Pogreba, ki se je vršil danes dopoludne, se je udeležilo vse sorodništvo ter mnogi prijatelji in znanci v dolgi vrsti vozov. Pri črni sv. maši ob 9. uri v slovenski cerkvi so zapeli cerkveni pevci Jelenovo "Usliši nas, o Gospod" in ''O blagor mu", a že poprej pred hišo žalosti "Nad zvezdami". Vsem sorodnikom naše najiskrenejše sožalje, a blagemu rajniku mir in pokoj v hladni žemljici in svetila mu večna luč! — Na obisku. G. John Malesich iz Bradleya, 111., ki je bival prejšnja leta v Jolietu, se je mudil tukaj drugo polovico zadnjega tedna na obisku svojih prijateljev in znancev. Povedal nam je, da se mladi rojaki v Bradleyu prav lepo vnemajo za bratsko slogo in narodno delo. Ustanovili so si pred par meseci Izobraževalno društvo "Triglav", ki se že pripravlja na uprizoritev znane igre "Nemški ne znajo". V soboto je imelo društvo svojo prvo veselico v Matt. Grdesichevi dvorani, kjer ima "Triglav" svoje shajališče. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bajava Aleksander, Gjurič Marko, Kremko Tony, Lavnič Anton, Leskovic Frank, Moček Janez, 2ugelj Ana. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 20. apr. — Aprilsko vreme je znano po svoji izpremenljivosti, a letos je posebno nestanovitno, in zadnje dni je doseglo pri nas pravcat rekord glede svoje hudomušnosti. Sredi zadnjega tedna je -pričel pihati juž-liik od dne do dne bolj, tako da je bilo v soboto skoro vroče. Pihal je veter z divjo silo ter pobiral ves spomladanski prah z neostiaženih cest tega mesta in ga prenašal v pravcatih oblakih prahu, tako da je bilo vse ozračje kakor v neprozorno gosti megli, a ta megla ni bila vodena, nego prašna. Pomislite — prašna megla! Seveda so ljudje godrnjali čez mestno upravo, ki zlasti naš severni del mesta popolnoma zanemarja glede čiščenja cest in ulic. V soboto vroče kakor poleti, in danes mraz kakor pozimi. To vam je vreme kakor nalašč za doktorje, ozir. prehlad in druge bolezni. Pa bliža se majnik, zatorej le mirno potrpimo še nekaj dni. — Rodbina A. Nemanicheva žaluje. Mirno je zaspal v Gospodu v soboto, dne 18. aprila, zjutraj ob tri četrti na 8. uro v svojem stanovanju pod h. št. 1<;00 K. Chicago street g. Matija Nemanich, 791etni oče g. Antona Nenia-niclia st., znanega jolietskega veljaka, in drugih članov Nemanichevega so-rodništva. Pokojnik je bil rojen v Lokvici št. 35 na Belokranjskem leta 1835, kjer se je poročil \ starosti 23 let s Katarino Škof iz i->te vasi in iste starosti. Pred šestnajstimi leti sta srečna zakonca prišla v Ameriko, ozir. Joliet k svojim otrokom, priseljenim semkaj že davno poprej. In tu je sedaj umrl najstarejši Nemanich, ko je doživel procvit in prospch svojega rodu do pravnukov. Boloval je zadnjih petnajst mesecev, a proti koncu svojega življenja je trpel večinoma le vsled ostarclosti in opešanosti. Njegova zvesta družica Katarina, s katero je delil vse sladkosti in bridkosti zakonskega stana celih 56 let, mu je zatis-nila oči in ga spremila na zadnji poti, ki drži v kraj večnosti. Še krepka in čvrsta ženica je -tara gospa Nemanich in rada pripoveduje spomine iz svojega dolgega življenja; soditi po njenem zdravju, utegne svojega soproga preživeti mnogo let Za blagim pokojnikom žalujejo poleg soproge g. John Nemanich, najstarejši siu, ki se je pred več leti preselil iz Jolieta spet v svoj rojstni kraj, kjer je prevzel očetovo posestvo; potem g. Anton Nemanich st., pri katerem je živel pokojnik med svojim 161etnim bivanjem v Jolietu; poteni njegovi hčeri gospa Katarina j os. Weber v Chicagi in gospa Bar- Canonsburg, Pa., 17. apr. — Cenjeni mi Am. Slovenec! Z veseljem Te pozdravljamo kot ljubega gosta, a žal da nas ne obiščeš vsaki dan. Na Cvetno nedeljo je bilo obhajanih v polsko-angleški cerkvi okrog 200 vernikov. In odkar so naši brezverci rdeče bandero postavili, šele zdaj hodijo naši Slovenci k sv. maši v tolikem številu kot nikdar popred. Ne boste nas še ne, vi Pepčki in Johance, ne, premalo vas je se! Ne bo dolgo od tega, ko se boste sami sebe po ustih tolkli. Dne 19. aprila bomo ustanovili novo društvo, priklopih ga bomo h K. S. K. J. Oglasilo se nas je že 29 kandidatov. Vsi smo navdušeni. Vse za vero in narod! Le v društvo, pošteni Slovenci! Za brezverce pa ne maramo. Za sedaj s tem končam, prihodnjič se še oglasim. Vaš naročnik in Opazovalec. Cleveland, O. — Krasen dan je bila Velika nedelja. Zgodaj zjutraj se je začulo zvonenje iz mirno nad mestom zročih stolpov. Vsepovsod je preletaval glas zvona, budil ljudi in jih vabil v cerkev. "Zveličar je vstal, Aleluja! Pridite, verniki, počastit zmagujoče-ga Odrešenika!" Ljudje so vstajali, hiteli so proti svojim cerkvam. Tudi cerkev sv. Vida se je napolnila že dolgo pred solnčnim vzhodom, dolgo pred za Vstajenje odločenim časom. Že je bil zadnji prostorček vzet, a ljudje so še vedno trumoma prihajali, pritiskali od vseh strani, pa v cerkvi ni bilo več prostora in morali so ostati zunaj, o-stati v velikem številu. Od leta do leta postaja naša, ne tako mala cerkev bolj premajhna, ne samo ob velikih praznikih, ampak tudi navadnih nedeljah. Letošnja velikonočna udeležba pa nam je stavila potrebo nove večje cerkve bolj ko kedaj pred uci. Cerkev je bila natlačena od znotraj in obsuta od zunaj od ljudi, ki so željno zrli proti vratom, kjer so drugi bolj srečni vstopili v hram božji in odkoder so prihajali krepki glasovi vernih navdušenih kristjanov, pozdravlja-jočih Zveličarja, ki je danes premagal smrt, greh in pekel. Polsto dobro izurjenih pevcev je vodilo petje, za njimi pa je pelo vse ljudstvo z navdušeno gorečnostjo. Straža pri Božjem grobu je stala kot kamenite podobe. 60 ! ministrantov lepo oblečenih je obsto-pilo altar, približno 80 dečkov in deklic belo oblečenih z lilijami v rokah je bilo pripravljenih, sprejeti Gospoda v krasni procesiji. A škoda, da se mora procesija vršiti le po malem delu cerkve radi preskromnega prostora in niti vsi ministranti se je ne morejo udeležiti. "Aleluja, aleluja, aleluja! Zveličar naš je vstal iz groba!" Straža zgane, zasuše in hitrih korakov izgine. Ni je treba več. Grob je prazen, Zveličar je vstal. Zvonovi zvonijo, po vsej cerkvi se vzdiga navdušen pozdrav: "Vesel prepevaj, o kristjan", brezštevilne lučicc cerkvene razsvetljave zabliščijo, proce.-ija se vije proti velikemu altarju, ljudstvo pobožno poklekne in sprejme blagoslov novo vstalega Gospoda in Zveličarja. Res poln zmage, tolažbe in navdušenja je dan vstajenja Gospodovega. Kristjan, ki je morda že obupaval pod težo križa, ki je morda že pogosto radi bolečin klical: "Moj Bog, moj Bog, zakaj m me zapustil?", ki je moral prenašati zaničevanje radi svojega prepričanja, trpeti obrekovanje in laži, morebiti od svojih lastnih sorojakov, na ta dan pozabi vse, pozabi na veliki petek in se veseli ter radostno vzklika: "Jaz vem, da moj Odrešenik živi!" Vstal je, premagal hudobo, greh in smrt, premagal obup in temo. Njegova zmaga je moja zinaga! Njegovo vstajenje je moje vstajenje in življenje!" To »o preblaženi počutki vernega kristjana na "Veliki dan", in z novim pogumom, z novo srčnostjo nastopi zopet pot, ki brezizjenino pelje čez Kalvarijo, dobro vedoč, da zarja srečnejšega življenja zamore obsi-jati le vrhu križevega pota. Tako so čutili tudi elevelandski slovenski katoličani, in ne oziraje se na vse hujskanje, na zaničevanje in obrekovanje, prišli so v trumah, večjih kakor kedaj popred, prišli počastit Nje- ga in iskat tolažbe k Njemu, ki je rekel: "Radi mojega imena vas bodo zaničevali in preganjali, a ne bojte se jih!"... "Vaša žalost se bode v veselje spremenila"... "Jaz sem pot, življenje in resnica." S svojo ogromno udeležbo je pokazalo ljudstvo tudi, da par zaslepljenih in zapeljanih rev nikdar ne more voditi ljudstva, da par ubogih odpadnikov ne bode še tako hitro pripravilo tudi druge do tega globokega padca. Velika udeležba kakor tudi nepričakovana vsota velikonočne kolekte, ki znaša vsa skupaj (Božjega groba i. t. d.) več kot $1,300, torej napram slabim časom več kakor lani, pa nam jasno kaže, da pri vsem tem izbruhu laži in obrekovanja fara sv. Vida ni prav nič izgubila, da vsi tisti, ki toliko vpijejo sedaj čez praktične fa-rane, čez cerkev in šolo, tudi popred niso bogvedi koliko dobrega storili za pravi napredek Slovencev, ampak so bili vedno le kamen na vratu zavednega katoliškega slovenskega delavca in zato pa čimpreje se odstranijo, tem boljše bode za dobre Slovence. Vse te, ki danes kričijo zoper cerkev in šolo, bi lahko izplačali s par dolarji. Res je, da so vse to postavili Slovenci, slovenski trgovski in tovarniški delavci, a pri tem imajo tukaj kakor drugje kričači zelo malo deleža, pač pa večkrat dosti nasprotne zasluge. Zatorej pa, vrli katoliški Slovenci, le pogumno naprej! Tako pogumno kakor ste na Veliko nedeljo pogumno, z godbo na čelu, prikorakali v cerkev in s tem javno in moško pokazali, da ste katoliški možje in fantje. Pogumno naprej hočemo tudi zanaprej delati. Ne bomo se prepirali s temi ubogimi zapeljanimi ljudmi, ampak delati hočemo kakor dosedaj. Dejanja naj pokažejo, kje je zavednost, kje je napredek. Dosedaj imate šolo in cerkev, čeravno nezadostna, vendar je stalo vse marsikatero požrtvovanje, stalo marsikateri težko prisluženi dolar. A vseeno pokazati imate kaj, na kar se s ponosom lahko ozirate in pokažete. Zraven pa ste obdržali svetinje drage vsakemu Slovencu, ki je vreden Slovenec imenovan biti. Ohranili ste sv. vero in vse dobre narodne ideje. Vaši otroci bodejo ponos vam in ponos naroda, obenem pa tudi pošteni državljani, kajti kdor je Bogu zvest, bode tudi starišem, narodu in deželi. Kdor pa svojega Stvarnika zataji, temu je tudi narodnost le toliko časa mar, dokler ima osebno korist od nje; če pa te nima, pa mu bode narod in rojak toliko mar kakor mu je Bog. Vse ima v Bogu svoj začetek, brez Boga torej ni obstanka. J. J. O. Cleveland, O., 13. apr. — Cenj. g. urednik! Mene je tudi prijelo veselje, da bi se oglasil k temu boju med slov. faro sv. Vida in urednikom "Cl. Amerike". Če mi torej dovolite nekoliko prostora v Vašem cenj. listu, pa se bomo udarili, oziroma bodemo udarili po Pircu in njegovem listu. Pire nam je že skozi celo kontraver-zo trobil, koliko ljudi ima za seboj. Strašil nas je zlasti z velikoštevilnimi dopisi, ki jih je baje dobival o tej zadevi. In slednjič jih je pričel priobče-vati. Naj takoj v začetku omenim, da ali mora biti duševno obzorje zelo po-temnelo v Pirčevetn taboru, če je to najboljše, kar premorejo njegovi prijatelji, ali je pa, na drugi strani, Pire zelo slab sodnik, da take spakedrane stvari izbira izmed "ogromnega" števila dopisov. Toda kaj hočemo, vzeti moramo kar se nam nudi. In sedaj pa nekoliko podrobnejšega odgovora na par teh dopisov. Ker pravijo, da so ženske v Ameriki vedno prve, zato bom pa najprej vzel v preudarek ženske in njih dopise. Na misel mi pride dopis Likerjeve Tončke v enem iztisu Cl. A. zadnji teden. Kako prisrčkano je že samo to ime: I.ikerjeva Tončka! Človek bi kar oči zatisnil in če ima količkaj fantazije, si bo lahko cel roman spletel v par minutah samo okoli tega imena! Tončka sicer ne piše posebno veliko o sedajni kontraverzi, toda njen dopis je vsejed-no poučljiv, znamenit. In predmet Tončkinega dopisa je zopet znamenit. Piše namreč o slovenskih sokoltcah. Nikdar dosedaj še v mojih nazadnjaških možganih ni prišlo do pravega pojma, kaj je sploh pomen slovenskega ženskega sokolstva, posebno tu v Ameriki. Toda sedaj je pa solnce raz-gnalo meglo, Tončka je zamahnila z gorečo bakljo in posvetila v vsaki se tako skriti kotiček mojih potemnelih možganov. Klobuk z glave pred cle-velandskim ženskim sokolstvom, posebno še pred I.ikerjevo Tončko' Tončka tako dražestno opisuje koristi, ki jili bodo ženske deležne, čc postanejo sokolicc! Posebno bo to dobro vplivalo na njih telesni razvoj, kar čudeži se bodo baje vršili. Ženske bodo rodile močne in velike otroke, zdrave in čvrste. Mogoče je celo, da bodo prišli še pred rojstvom do veliko večjega razvoja, kakor otroci družili nazadnjaških žen, ki niso sokolice. Ce človek samo majčkeno pokliče na pomoč svojo fantazijo, pa si lahko pred-očuje sokolske otroke, rojene z vsemi zobmi v ustih, ki bodo takoj pri rojstvu tekali in že lahko klicalj 'na zdar'. Če bo mati mogoče dovolj goreča so-kolica, se celo lahko prigodi, da bo mali sokolčck prišel na svet kar s so-kolskini peresom za ušesi. Na drugi strani pa tudi one ženske, ki jih Bog ni blagoslovil z otroci, lahko veliko "profitirajo", če pristopijo k sokoli-cam. Mogoče jim bo pa ravno so-kolstvo pomagalo do otrok! In pri tem mi pride na misel svetopisemska sv. Ana, ki je toliko časa Boga prosila za otroka. Kako nespametna je bila! Organizirala naj bi društvo ženskih sokolic, pa bi ji bilo pomagano! In slovenske žene v Clevelandu, zakaj se priporočate sv. Antonu? Ali ne slišite Tončke Likerjeve, ki Vam kliče: vstanite, proč od srednjeveštva, ven iz cerkve: vpišite se med sokolice in vaša prošnja bo uslišana, vaše goreče želje se bodo spolnile, Sokolstvo vam bo pomagalo do materinstva! Liker-jeva Tončka nadalje pravi — toda stoj, ali ne bom nikoli "fertig" s Tončko' O, ti šmentana Tončka, kar ne moreš mi iz glave! Pisal in pisal bi lahko o tebi in tvojem dopisu, da bi se naveličali vsi čitalci A. S. pa bi še ne bil pri koncu. Likerjeva Tončka bi postala lahko istotako znamenita, kakor Vodiška Johanca, če bi mi urednik A. S. samo dal dovolj prostora za njene slavospeve. Toda ker se bojim, da urednik "nazadnjaškega" A. S. ne bo tako galanten napram Tončki, kakor je Pire napram Johanci, zato se pa od Tončke čeprav nerad in z žalostjo poslovim. Drugi dopisi se v svoji naivnosti kosajo z dopisom naše Tončke. Tu vidimo n. pr. dolgobesedno pismo Selano-vo, predsednika propadle in z vsemi potrebnimi ceremonijami pokopane de lavske Zadruge. Selan se mi zdi kakor ona jezična baba, ki je še izpod vode trdila, da ima le ona prav. Veliko boljše bi bilo, če bi se Selan najprej poskušal opravičiti za tisto, kar je zakrivil pri prvi Zadrugi, in ne mislil na novo podjetje. Ali res misliš, da so naši ljudje tako prefrigani, da se ti bodo dali še jedenkrat speljati na limanice? Naj omenim še nekaj trgovcev, ki so se javno postavili na stran Louis. J. Pirca. Med njimi je v prvi vrsti "delavski prijatelj" Louis Gornik. Nekateri pravijo, da ta dva samo zato skupaj držita, ker sta oba Lojzka, toda tega ne verjamem. Gotovo pa je, da je Lojzek Gornik v začetku istotako obsojal Pirca, kakor vsak drugi trgovec in si nikdar ni upal besede spregovoriti proti trgovskemu društvu, dokler mu ni prišlo na misel, da bi si mogoče pridobil zelo po ceni nekaj "'slave" in si mogoče s tem podprl svojo propadajočo trgovino, če javno stopi na Pirčevo stran. Trgovsko društvo je pa itak dosti na boljšem, če nima tacih zverc na svoji strani, kakor je ravno Louis Gornik. Kar se tiče še druzih par trgovcev, naj samo rečem, da so brez izjeme taki, katerim se pajčevine delajo po prodajalni. Moderni, podjetni, veliki trgovci so se brez izjeme vsi postavili Pircu po robu, brez ozira na to, če so člani trgovskega društva ali ne. Prepričani so pač da človeku, ki seje med nami prepir, človeku, ki se norčuje iz vsega, kar ima na|e ljudstvo za najsvetejše, človeku, ki hujska jeden stan na druzega, da takemu človeku ni zaupati. Kar se tiče ostalih Pirčevih dopisnikov, naj samo omenim, da so si jeden drugemu podobni. Vsak vzame za svoj predmet trgovsko društvo in faro. Vsi so si v tem jedini, da treba iz Cleve-landa spraviti vero in pa slovenske trgovce, potem bo pa nastal millenium— za socialiste. Clevelandčan Jernej Knaus. Springfield, 111., 17. apr. — V dopisu priobčenem v "Gl. Sv." z dne 10. marca t. 1. piše neki "dopisovalec": "Sedaj vas bomo priporočili naši ljubi mamci." Ta "mamca" je "Gl. Sv." kakor lahko vsakdo razvidi iz dopisa. To že sicer dolgo vemo, vendar pa nas veseli, da ste "rdečkarji" to tudi sami tako na-ivno-neumno priznali. "Gl. Sv." je po merodajni izjavi Chikažkega sodnika "sewerage" ali po domače povedano, gnojnica. Torej gnojnica je Vaša "ljuba mamca"! Privoščimo jo vam prav od srca; toda mi se ne bomo kopali v njej. Ona je le za Vas in za živalice s "knofi", ki se, kakor veste, prav rade valjajo po gnojnici. Tako je in nič drugače! Sedaj pa le skakajte in' se jezite nad svojo lastno "modrostjo" in "izobraženostjo", saj ste si sami zbrali tako "dišečo" zaščitnico.' V tesni zvezi z gnojnico je navadno tisti kraj, kamor celo cesar hodi peš. Zato pa slovenski "rdečkarji", kolikor je vas na "North-u" in na "South-u", le vkup! Postavite si z "združenimi" močmi tako stavbico, * da boste vsaj tak "building" lahko po pravici imenovali svojo skupno last! Na delo torej socijalistična "gmajna"! Urno na delo, bratci rdeči, "Mamci" da dom se dostojen postavi, Vijejo naj se ji venci "dišeči", Ploha dišav naj jo dnevno poplavi! Tak "building" bo delal veselje vaši "ljubi mamci" in ji hode neusahljiv vir, ki jo bo dan za dnevom poživljal in krepčal z vedno svežimi dišavami. Tam boste odkladali potem vse svoje — kajpada duševne — produkte in to brez strahu, da bi Vam kdo kratil pravico do "vsega kar boste producirali". Tak "building" bo prvi plod vašega "delovanja" za delavce in imeli boste vsaj nekaj pokazati, ker doslej še niste zmogli ničesar, niti take koristne stav bice in nimate nič v/.lic vaši "izobrazbi" in "napredku", s katerim se ponašate z ravno tako pravico kakor cigan, ki je bos, pa pravi, da ima škornje na "biks". Česar ni, pa ni in če še tako kričite in mažete po "Pro-letarcu" in "Gnojnici'\ Kar vi smatrate za "napredek" in "svobodo", to pomenja za vse poštene ljudi podivjanost in razuzdanost. V dopisu r. dne 27. niar date med izvržek prebivalstva? Vsak črnec vas prekaša in po vsej pravic1 se piše in govori, da jih ni slabših i zavrženejših ljudi v Ameriki, kakor sli slovenski odpadniki, ki ste zavrgli st vero, v kateri ste bili vzgojeni, ki s« izdali svojo pošteno slov. mater in I delate sramoto, kjerkoli ste in kjerkoli hodite! Kdor še more take ljudi zagovarjat in se družiti ž njimi, je njim enak!; Še pridemo. ZASTONJ Če kupite uro od tovarne prihranit1 vsaj $19, ker v prodajalni stane islj $25, a v tovarni $6. Če hočete uro za $6 izrežite ta oglas in ga naf pošljite z naslovom in pošljemo va" uro na ogled zastonj. Kdor kupi ur' od nas ne riskira nič, ker lahko urf pregleda, če je taka kot mi pravim« in če se prepričate, da je ura res vrt dna $25 in je res 14 K Gold Filled jamčena za 20 let od tovarne, z znJ nim kolesovjem, potem še le plačal 1 ekspres agentu $6 in nekaj centov pošiljatev. Popravljamo svoje ure ! let in premenimo za drugo. Velik cf nik na zahtevo. NATIONAL COMMERCIAL C0. 505 E. 5th St., New York, N. Y. Dept. 112. Buchanan-Daley Co Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co 515 cass street, joliet, ill. Piano and Furniture Moving Chicago tel. 4313. Northwestern tel. // Urada telefon Chicago 100. Cry Stanovanja telefon Chi. 3247 t JOS. KLEPEC \% 71 JAVNI NOTAR 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. " —exs—"" //*$> v uradu zvečer do 8. ure / iff* ob nedeljah od 9—12. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovile.. L 1*95. Anton Nemanich in Sit1 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1' Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zavod, H je eden najveiJ'* mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia ▼ Joliet« i« tvatke vozove in kočij«. Na pozive »e posluzi vs»k {»« ponoči in podnevm. ^ Kadar rabite kaj v naii stroki te oglasite ali telefonajta. Cfcl«* M. 2575 In N. W. 344. Naii kočijali in vsi delavci »o Slovese'. chf off Da! e cnjf č« r svo■ i, ven : is eru-eg! Pro-spa< Asak ivici h i« r s« i s«-ste in J cjef rjjli k! 10. * J inif ist V nai va® uri ord imo vrt lle< znf .čat v*. e I — Slovesna otvoritev belokranjske železnice se vrši med dne 1. in dne 10. majem letos. Splošnemu prometu se bo izročila ta nova proga dne 15. maja. Ot voritev bo zelo slovesna, ker pride k tej slovesnosti več visokih gostov iz Dunaja. Uradniki in uslužbenci za novo progo so že vsi imenovani in bodo tekom meseca aprila že vsi odšli na svoja določena mesta. Dne 24. marca t. 1. so pričeli s preiskuševalni-nn vožnjami na novi progi, da poizkusijo trdnost proge in mostov in določijo, kje so potrebna morebitna popravila. — Dne 4. t. m. opoldne je dospel v Črnomelj prvi vlak za razdeljevanje niaterijala. Vlak, katerega je vodil gradbeni vodja višji državni stavbeni svetnik Opitz, je na kolodvoru mnogoštevilno zbrano občinstvo navdušeno pozdravilo. Med vožnjo po Beli krajini, od Semiča do Črnomlja, se ie obenem s tem vlakom prvič preizkusila 48 m dolga železna konštrukcija otaviškega viadukta, o čemer je znašata elastično znižanje samo 6 mm (dovoljenih 20 mm), trajno pa pol milimetra. Tekom zadnjih dni se je na Progi Ljubijana-Rudolfovo vršila komisija za napravo zavor, tako da se bo Pospešena vožnja osebnih vlakov tudi na tej progi pomaknila v neposredno bližino. »iS i _ Železniški minister — časten ob-c čan mesta Črnomlja. Dne 2. t. m. Je izročila na Dunaju deputacija črnomaljskega občinskega zastopa, obstoječa iz župana Doltarja in odbornikov Serine in Puhka, pod vodstvom deželnega glavarja dr. Šusteršiča in državnega poslanca Jarca železniškemu mi- )nistru baronu Forsterju diplomo kot j častnemu občanu črnomaljske občine. Minister je sprejel deputacijo jako Prijazno in ji zagotovil svojo naklonjenost. Omenil je, da ga imenovanje tembolj veseli, ker se je že kot mlad ministerialni koncipist bavil z belokranjsko progo, ki bo otvorjena sedaj, . ko je minister. Diploma je krasno delo umetnika —- Belokranjca Kambi-' ca, ki študira v Pragi. — Vodovod na Bledu. V maju mesecu bo vodovod za Gorje-Bled toliko dogotovljen, da bo voda iz Zmrzljeka v Radov ni tekla že na Stražo, hrib na vzhodni strani Blejskega jezera, kjer »odo gradili velik rezervoar. — Cerkev v Spodnji Šiški. "Zarja'' Pravi, da je za cerkev v Spodnji Šiški kupljen Reininghausov vrt. ;— Slovenski notarji proti jezikov-n»m krivicam. V imenu -slovenskih "otarjev sta dne 3. t. m. izročila Ijub-'Janska notarja PJantan in Hudover-®'k pravosodnemu ministru dr. Hoch-cnburgerju obsežno spomenico, v ka-teri se pritožujejo proti jezikovnemu °dloku ljubljanskega deželnega sodila, ki je predpisal notarjem kot sod-n'Jskim komisarjem v svojem posto-,,a"ju s sodišči posluževati se samo "Ruškega jezika. Justični minister je ^ljubil, da bo dal vso zadevo še prav "atančno preiskati in dati ljubljanskemu sodišču potrebna navodila. — Pogorela vas Zagorica. Dne 31. Harca je v vasi Zagorica, župnija Ča- pod Zaplazom, nastal požar ob 11. Ir' dopoludne. Poslopja v vasi so bi-1 tesno skupaj in domala vsa s slamo r'la. V nekaj minutah se je vnelo 15 poslopij. Ljudje so bili z doma, le lekaj žensk je bilo doma. Prihiteli so Polja in iz gorey-ih hlevov rešili sa-0 živino. Vse drugo jim je uničil 0*ar. ki je strašno divjal, ker je bilo ''"o vreme m je veter vlekel na vas. °8orelo je 15 poslopij do tal. Pose-' "'ku Zagorjanu so ljudje sredi ognja ■ "ajvečjim naporom rešili hišo, ki je p !ta z opeko. Posestniku Ostanku, Rfomače Žganj&rju, je ostala kašča. j.r'Je drugi, namreč Mah, Prpsenjak in ,Hilt aH 0 toda, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Končala se je pravda dne 4. t. m. Obsojeni so bili vsi obtoženci radi zanemarjanja svojih dolžnosti in poneverbe po par. 486 in sicer dr. Žerjav, Rozman in bivši deželni poslanec Lenarčič na štiri mesece zapora, Cohen na pet in Bayr na dva meseca. — Vodovod v občini Hrastje. Velikonočni torek je bila kolavdacija vodovoda v občini Hrastje pri Kranju. — Odlikovan je višji deželnosodni svetnik Anton Leveč, povodom od njega naprošene vpokojitve, z redom železne krone tretjega razreda. — Visok obisk v Postojnski jami. Dne 28. m. m. je obiskal Postojnsko jamo pruski princ Joahim Albrecht. — Smrtna kosa. Umrla je v Kranju teta c. kr. gim. profesorja č. g. dr. Fr. Perneta, Lucija Markuta. — V Ljubljani je umrl nadarjeni sin režiserja slovenskega gledališča g. Anton Verovška, dijak V. gimnazijskega razreda Joško Verovšek. Pri športnih i-grah se je prehladil in si nakopal jeti-ko. — V Mengšu je umrl 4. t. m. Ludo-vik Holzer, tovarnar slamnikov, v 42. letu starosti. — Dekan M. Trček umrl. Dne 3. t. m. zjutraj je umrl vlč. g. Mihael Trček, dekan v Šmarji pri Ljubljani. Rojen je bil v Črnem vrhu nad Idrijo dne 30. avgusta 1855, v mašnika posvečen dne 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan v Metliki, na Vačah, v Mirni peči, v Starem trgu pri Poljanah, v Šmarji in pri sv. Petru v Ljubljani, kot župni upravitelj in župnik v Šmart-nem pod Šmarno goro in slednjič kot župnik in dekan v Šmariji. — Nesrečen 1. april. Dne 1. aprila ponoči je prišel domov Miško Mencinger, posestnik in kleparski mojster v Radovljici. Na stopnicah domače hiše mu je spodrsnilo, da je padel 1 meter globoko na kameniti tlak hišne veže, si prebil lobanjo in je dne 3. t. m. umrl, ne da bi prišel k zavesti. Zapušča ženo in pet otrok. — Utonil je v potoku ob Drenovem griču, občina Vrhnika, 69 let stari Jožef Hren iz Verda. Izginil je že 30. marca, a našli so ga utopljenega dne 7 aprila. Pokojnik je bil strasten žga-njepivec. Iz Smlednika. Dne 27. marca smo pokopali "fanta od fare", našega župana, blagega g. Antona Burgerja. Udeležba je bila velikanska. Sam škof dr. Karlin, ki je v svojih mladih letih tukaj kaplanoval, je prihitel iz daljnega Trsta, zadnjo čast izkazat svojemu staremu prijatelju. Deželni glavar dr. Šusteršič je izrazil z brzojavko svoje sočutje. Rajnki je županoval občini Smlednik celih 35 let. Dosegel je starost 75 let. Bil je neoženjen. Od svojega velikega premoženja je zapustil, kakor slišimo, precej veliko v dobre namene, med drugim po 200 K vsakemu, kateremu je birmo vezal. Dedič je vrli Jože Burger, posestnik in župan v Lahovčah. Mulec, star še le komaj 55 let. — V Kozjem je umrla mati tamošnjega cerkovnika, Marija Hoefler, stara 78 let,— Umrl je Franc Nigic iz Lukavec, mož sestre č. g. župnika Vogrin v Halozah. —V Ptuju je umrl urbanski domačin, bivši kmet v Janezovcih, 73 let stari Vincenc Rašl p. d. Braja. Rajni je bil sorodnik umrlega, slavno znanega rodoljuba in pisatelja dr. Jožefa Muršec, kojega lOOletni rojstni spomin in slav-nost se je obhajala pred nekaj leti v Bišu v Slov. gor. Rašl prodal je vso kmetijo ter je živel v Ptuju kot zasebnik: zapušča ženo-vdovo. — Č. g. M. Tomažič umrl. Dne 26. marca se je vršil v Radgoni ganljiv pogreb. Pokopali so mladega duhovnika, starega šele 33 let, č. g. Martina Tomažiča, zadnji čas kaplana pri Sv. Petru pri Mariboru. Truplo je blagoslovil brat pokojnikov, č. g. Alojzij Tomažič, kaplan v Radgoni. Gospod dekan Iučanski, Vollmeier, ki je pridi-goval na pokojnikovi novi maši leta 1907, je tudi sedaj ob njegovem pogrebu imel pretresljiv žalen govor. Pogreba se je udeležilo 20 gospodov duhovnikov in 1 bogoslovec. — Kozje. (Uboj.) Dne 29. sušca t. 1. je prišlo med Jožefom Hernavs, Francem Tacer in Janezom Bah, vsi iz Vir-štanja, z zidarjem Jurijem Čepin do hudega pretepa, v katerem je zadobil Čepin na glavi tako težke poškodbe, da je že drugega dne umrl. Vse tri pretepače so izročili sodišču. njen na glavi. V gledališču so bile velike protislovenske demonstracije. Komisar je zagrozil, da bo dal gledališče izprazniti, ako ne nehajo. Demonstracije po Gorici bi bile še večjet da ni vlada prepovedala nameravanega italijanskega obhoda z godbo. Lahi sami priznavajo, da so jih te volitve veljale najmanj 30 tisoč kron. Sedaj se prične s še večjo silo gospodarski boj Slovencev proti Italijanom. Razpoloženje med Slovenci v mestu, kakor tudi v okolici je najboljše. V tem boju morajo Italijani podleči. — Cesar Viljem v Miramaru. Dne 27. marca je prišel iz Benetk v Mira-mar nemški cesar Viljem obiskat avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Pozdravilo je cesarja Viljema 20 avstro-ogrskih vojnih ladij. Viljem se je nahajal s svojo družino na potovanju na otok Krf (Corfu), kjer ostane več tednov. CZ ŠTAUftSKO 1 A — Sijajna zmaga — Slovenske kmečke zveze. Pri občinskih volitvah v Slivnici pri Mariboru je zmagala Slovenska kmečka zveza v vseh treh vo-livnih razredih. — Slov. Bistrica. (Strah jih je.) 1'ri nas se baje naselita nek slovenski zdravnik in nek slovenski odvetnik. Nemško časopisje je vsled tega tako razburjeno, da kliče vse duhove na pomoč našemu ogroženemu nemštvu. Slabotno in trhlo mora pač biti to le nemštvo, če ga spreletava groza in strah pred dvema Slovencema. — Mariborska "Straža" z dne 6. apr. piše: (Zaljenje Slovencev.) Dr. Mra-vlaga silno zanima slovanska nevarnost. Mnogo je čenčal na znanem svojem shodiču in na vse se pač ne bomo ozirali, le eno samo stvar še naj pribijemo. Ta vsenemec in odpadnik od naše vere se je povspel do trditve, o ^ŽL l ?"1' kl SO le žlvIjenjc reš,li- -iw odurnega dialekta nikoli ne mo-jt.'Judje so radi pomagali, kjerkoli rejo odvaditi. Nasprotno pa poglej-v 'a potreba, sedaj so pa sami v naj- „io, kako znajo Nemci nas jezik ki revščini m milo prosijo pomoči. I ga vsak dan rabijo po uradih, po šo-1 ura(1 1'od Zaplazom. j lah in drugje. Tako ga govore, da se mora vsak človek smejati. Kako \ "''k Povše, župnik. Pravda v zadevi "Agro-Merkurja' — Solnograd, 2. aprila. Za nadškofa v Solnogradu je izvoljen krški škof dr. Boltežar Kaltner. Korošci dobe novega škofa. — Kako na Koroškem deželni de nar zapravljajo. V letu 1913 je premestil deželni šolski svet službenim potom: 29 učiteljev, 17 učiteljic, 21 podučiteljev, 4 podučiteljice, 8 nad-učiteljev, torej skupno 79 oseb. Če računamo, da znašajo za vsako osebo selitveni stroški 200 K, je moral deželni odbor plačati samo v ta namen 15,-800 K. "Mir" pravi, da je bilo najmanj polovico teh prestav nepotrebnih. Korošci bodo morali vzeti enkrat zares metlo v roko in napraviti red v deželni upravi, drugače bo prišlo vse ljudstvo — na kant. — Smrtna kosa. V Beljaku je umrl inšpektor državne železnice Jožef Mayr, star 69 let, ki je sodeloval pri zgradbi železniškega predora skozi Karavanke. — Umrl je v Meranu grof Friderik Thurn-Valsassina, star 77 let. Truplo so pokopali v Pliberku na Koroškem. — Poizkušen samoumor igralke. Iz Beljaka: Dne 30. marca krog poldne so našli članico tukajšnjega gledališča, 511etno igralko Sofijo Urban, nezavestno na postelji v njenem stanovanju. Poklicani zdravnik je konštatiral težko zastrupljenje in odredil, da so^jo prepeljali v bolnišnico. Vzrok samoumo-ru so bile najbrže gmotne skrbi in strah, tla bi ne mogla več dobiti nobenega angažma. — Koroški' Slovenci priredijo letos v septembru romanje v Rim. Pridružijo se jim tudi Slovenci iz drugih dežel. V | . .'"oljarn. I'red deželnim sodiščem tavJ' Pričela 30. marca kazenska ob-lii(j,:iva proti bivšim voditeljem pro n0 c Zadruge Agro-Merkur. ' Držav-^avdništvo je tožilo odvetniškega -ti, '".V*:»ta dr. Žerjava, tovarnarja čltt. rc'ča> bivšega ravnatelja "Kme-Ijj^ Posojilnice" v Ljubljani Bayerja, ' lhCfi* ravnatelja Agro-Merkurja Rož ■n bivšega voditelja tržaške po jim 1 šele N, ce žida Gabr. Cohena. Obtoženi % so s svoi° nesposobnostjo, i,lt''",a malomarnostjo zakrivili, da je • 8a prišla z velikimi, nepokritimi v konkurz. Cohen pa je bil u "e posebej, da je pobasal nad l ®n zadruginega denarja. Agro-so ustanovili liberalci zato, skodova!i "Gospodarski zvezi", pišejo! Razumeti se večkrat ne more kar celih stavkov, ne ve se, kaj hočejo povedati. Škandal brez primere! Se tisti pruski kolonisti, ki divjajo tam v Afriki med culukafri, se na-uče bolje zamorskega jezika, kakor med Slovenci živeči Nemci. In zakaj to? Čisto naravno, ker se naučiti nočejo, ker slovenske govorice sploh slišati ne marajo, tako jim je zoperna. Potem ni čuda! Najmanjšega povoda torej nimajo, zaletavati se v nas in nas obrekovati. Preveč imajo še smeti pred »vojim pragom. Te morajo najprej izginiti, potem se bomo dali morda še le mi kritizirati. Dotlej pa molk! Punktum. — Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je umrl dne 5, apr. hišni posestnik in pekovski mojster g. Henrik — Dunaj, 2. aprila. Vlada je proti temu, da bi bil sedež laške fakultete v Trstu. — Trst, 2. aprila. Pri volitvi za deželni urad splošnega pokojninskega zavoda za nameščence so zmagali združeni Lahi in Nemci, Slovenci so bili izvoljeni le v nekaterih kategorijah za namestnike delegatov. — Občinske volitve v Gorici. Dne 29. marca je volil tretji razred. Slovenci so dobili 339 glasov, Lahi 512. Ka-moraši, laški krščanski socialci, socialni demokratje in Nemci so volili kompaktno proti Slovencem. Udeležba je bila 85 odstotkov. Glasovi, ki jih je dobila slovenska lista, so samo slovenski. I)a bi bile v Gorici proporčne volitve, bi bil dejanski uspeh Slovencev velik, velik pa je sedaj njihov moralen uspeh, ker so dokazale, da je slovenska stranka v Gorici najmočnejša stranka v mestu. Slovenci so dobili 40 odstotkov vseh oddanih glasov. Nemci so svoje glasove Italijanom na pomoč privlekli celo iz Knittclfelda. Zvečer so bile po Gorici laške demonstracije. Napadenih je bilo več Slovencev, med njimi dr. Treo, ki je ra- — Poplave na Hrvaškem. Zagreb, 31. marca: Vse vode so silno narastle. Dež neprestano v potokih lije. V Pi-skorevcih v Slavoniji je voda podrla štiri hiše in več mostov, med njimi železniški most na progi Vrhpolje— Osijek. Sava je preplavila ves kraj o-koli Sibinja pri Brodu. Več vasi in mest je'pod vodo. Narod beži iz hiš. Veliko živine je utonilo. V požeškem okraju so tudi silne poplave. — Umor na Hrvatskem zasleden po 30 letih. V Karlobagu je živela svoj-čas zelo bogata Nina Pavelič, vdova po trgovcu Francu Paveliču. Pred tridesetimi leti so jo našli v kuhinji u-morjeno. Morilec je truplo prislonil k ognjišču, da se je ožgalo, da bi ljudi na napačno sled speljal. Vrata je od znotraj zaklenil, po činu pa zbežal skozi okno. Obenem je izginilo premoženje vdove, ki se je cenilo nad sto tisoč goldinarjev. Oblast je veliko ljudi zaprla, med njimi tudi poslovodjo vdove Nikolo Paveliča, ki je pa dokazal svoj alibi. Ljudski glas ga je pa vseeno označeval za morilca. Čudno je bilo, da je Nikola kmalu poročil soseeto umorjenke, začel imovito živeti in da je izginila z umorjenko vred neka 91etna deklica, ki je pri njej živela. Te dni pa se je ta oseba, ki je zdaj v Obrovcu omožena, gnana od glasu vesti, oglasila in povedala, da je Nikola Pavelič rajnko res umoril in se pri tem maskiral. Deklica pa je skozi okno zbežala, in sicer v morilčevo hišo. Tu so jo pregovorili, da je molčala, in jo odpravili iz mesta. Orožniki so šli zdaj v Obrovac ženo zaslišat in je nasproti njim isto izpovedala. Afera vzbuja veliko senzacijo. ker je Nikola ugleden meščan, ki drži vedno z vlado in je tudi zdaj pri volitvah korteširal za koalicijo, oziro-" ma vlado. jazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodno železniško zvezo z vsemi državami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki la-stuje na stotisoče akrov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki o v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15 do $20 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na Ad. A. Mantel, Wausaukee, Wis. 8,000 AKROV FARMSKE ZEMLJE. Nad 8,000 akrov rodovitne farmske zemlje lastujejo Slovenci na Willardt* in okolici, v državi Wisconsin. To je največja slovenska farmska naselbina v Ameriki. Naselbina ima svoje šole, pošto, postajo, trgovini, faro s cerkvijo itd.; še to pomlad dobi svojo zadružno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. Lep vspeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlje na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljnja pojasnila daje LEO ZAKRAJŠEK, državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naselniški zastopnik za "Soo Line" železnico ter za Fairchild North eastern železnico in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 — 5th Street, Milwaukee, Wis. Stare dopisnike opozarjamo na naš novi naslov. Adv. I^ran Iv Prva in največja Slov. Grrocerija lir Mesnica Cen j. slov. občinstvu v La Salle in okolici priporočam svojo ij zalogo najboljših grocerij t«r vedno svežega mesa. Oene zmtrm 514 Third St. - - Phone 492-R I Joliet Citizens Brewing Co- t North Collins St., Joliet, 111. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsa-kteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vednt dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako pri- IPiite "Elifc Brand" pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Konl^-mrenona. Vojna 7 reči vredne $30 za $5.95 MI GUBIMO, ZATO VI PRIDOBITE. Radi kompeticije smo znižali ceno na zlatih urah in drugem blagu in na zahtevo pošljemo vsacemu 7 reči, vrednih $30 za samo $5.95, kot sledi: Eno $15 vredno moško ali pa žensko uro, jamčeno za 20 let, s tremi pokrovi, lepo okrašeni, z tinim amer. kolesjem — jamči čas, $8 American 32 ali 38 kaliber revolver — jamčen, $3 britev, $2 strep, $1 razor hone, $1 aluminum posoda za britje s ščetko, poleg teh 7 reči damo še obesek k uri zastonj. Ne pošljite denarja vnaprej — plačali boste ko blago ogledate. Pošljite nam svoj naslov s tem cglasom in takoj pošljemo vse C. O. D. po ekspresu, da pregledate predno dvignete in plačate. Potem ko boste pregledali in se prepričali boste plačali agentu $5.95 za blago vredno $30, in pa ekspresne stroške nekako do 30c in nič več. Poslužite se te prilike takoj! Pišite nam danes in ne pozabite omeniti aH hočete moško ali žensko uro in ali 32 ali 38 kaliber revolver. Naslov: UNIVERSAL COMPANY, 162 No. Dearborn St., Chicago, 111. Dept. 42. Najhitreje in najceneje pošiljo DENARJE V STARO DOMOVINO Denarne ntmm izplataje c. I pošta Imilnica i Dunaju 82 Cortland St, New York. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. m m m m Junaštvo in zvestoba. £ Sfi Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. ifi K jH (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) ^ g Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ifj (Dalje.) Ta tolažba mi je zaenkrat morala zadostovati, ker pisma iz Žuga, ki so bila mej tem došla, so bila malo spodbudna. Baron Zurlauben je sicer o mojem dvoboju sodil bolj po vojaško, a tem huje sem ranil bogoljubno srce svoje dobre matere in drage Verene. V moji bolesti me je hrabrilo upanje, da bom še vse popravil in v bodoče mater tem bolj razveseljeval, če sem jo zdaj užalil. Dogodki zadnjih dni so mi pač tudi roko Verene zopet pridobili. Drugi dan zarana sem poiskal naš polk in majorja pl. Bachmanna. Našel sem majorja s stotnikom Redingom in več drugimi častniki v Courbevoie. Napeto so poslušali moje poročilo, in major je hvalil naše obnašanje v o-brambi Bastije. "Rad bi vaše ime, in ime poročnika od Fluee in ostalih kralju sporočil," je dejal, "in vojaško odlikovanje bi bilo pošteno zasluženo plačilo, ako—na, ne govorim dalje o tem; Časi so se spremenili, in namestu zvestobe zdaj plačujejo prelomitev prisege! A mi, gospodje, se radi tega ne spremenimo!' Potem mi je razložil, da z vseh strani dežele poročajo, kako se kmetje dvigajo zoper plemenitaše—vlasteline jn strašno divjajo s požigom in pomorom. Zato da so se pravkar skupno' posvetovali, ali bi mogli ustreči mnogim in nujnim prošnjam za, pomoč, "V rednih časih bi kralj ali grof od Artois o tem odločeval," je rekel major. "Na to zdaj ni misliti. Kralj je posihmal v varstvu Lafayettovem in nove 'narodne brambe', ki naj v prihodnje nadomešča redno vojsko. Odklonil je našo službo in za čas jo lahko pogreša. Ali naj brez dela ležimo v vojašnicah? Na noben način ne moremo kralju bolje služiti, ko S tem, da branimo last in življenje njegovih pod-Jožtiikov, Zato sem predlagal, poslati nekaj oddelkov prostovoljcev na če-tovanje v najbolj ogrožene kraje. Ti častniki predlog odobravajo, in d'Af-fry tudi ni nasproten. Navdušeno sem izjavil, da sem tudi jaz za ta načrt in da sem pripravljen, nemudoma se pridružiti eni četi. Major me je del k Redingovemu oddelku, in že drugo jutro smo odrinili, 50 mož po številu, preskrbljeni s strelivom, v smeri proti Chartresu (b. Šartr-u). Za bobnarja smo imeli s seboj Brunnerja, ki je umel že prav dobro drobiti s pa-Jičkami. Bila je naporna hoja po prašni cesti v pekočih žarkih julijevega solnca. Ljudstvo, razdraženo od dogodkov v Parizu, je nas povsod sovražno sprejemalo, in le s težavo smo dobivali .najpotrebnejši živež. Zvečer smo se — upehani do konca — nastanili pri župniku v Chevreuse-u (b. Ševres-u). Bil je častitljiv starček sivih las, ki nam je govoril takole: "Moji ljudje so kakor pijani; ne poznam jih več. Te nove ideje o svobodi in enakosti so jim glavo zmedle. Kdorkoli zdaj le z besedico brani plemstvo, ga smatrajo za sovražnika. No, plemenitaši žanjejo, kar so sejali. Kako so smešili vero in nedolžnost zastrupljali! Nobeno pošteno dekle ni bilo varno pred temu razuzdanci! Zadnji kralj sam je dajal najsramotniši zgled. A molčimo o tem! Ljubi Bog zdaj jame kazati šibo. In mnogi teh gospodov so ravnali s svojimi kmeti— tlačani kakor z neumno živaljo — pa še slabše! Veter so sejali, vihar bodo želi. Kajpada so bile poštene izjeme a nedolžni morajo trpeti s krivimi. Pravijo mi, da je bolj proti jugu v Eure-ski (b: Erski) dolini in na Or leanski planoti vse pobunjeno. Celo več gradov da je že zgorelo." Ko je župnik še govoril, je hišina z županom planila v sobo, kjer smo se krepčali s kozarcem vina, ter zavpila: "Gospod župnik] Gori! V smeri proti Rochefortn (b. Rošfor-u) je nebo rdeče ko kri. Le poglejte!" Skočili smo k odprtemu oknu in vi deli žarenje. "Grad je!" pravi župan. "Kako daleč je?" vpraša Reding. "Blizu eno uro," pravi župnik. "Kaj morete storiti? Predno do-«pete tja, bof ogenj vse požrl," je pristavil župan. Pa vendar morda ulovimo nekaj teh razbojnikov in jih izročimo pravici," 6em vzkliknil. "Pravici!" je.odvrnil župan. "Ali je še kaj takega na Francoskem? Zdaj mora vsaka občina, da, vsak državljan gledati, kako si sam pomaga. Kraljevi uradniki nimajo prav nobene veljave več. Boj siromakov proti bogatinom je začel. Danes še velja plemstvo, jutri noben premožen državljan ne bo ■več varen imetka in življenja." "Tedaj moramo razbojnike ppo nagli sodbi postreliti," je dejal Reding. "Če bomo nekaj krat tako nastopili, da bo drugim v strah, bo že pomagalo. Koj tu začnemo! Bobnar naj nemudoma udari k orožju! In vi nam daste vodnika, gospod župan." "Sam vas bom spremljal; težko bi l»i!o, dobiti drugih vodnikov," je odgovoril župan. "Odposlanci iz Pariza so mojim ljudem glavo zmedli, in nisem varen, da tudi meni nocoj strehe ne zanetijo, mej tem ko vas povedem v Hocbefort." Pet minut pozneje smo bili že na potu, dasi upehani od celodnevne hoje. Šli smo preko njiv, ki so zorele za žetev, skozi gozde, čez grm in strm. Šele po polunoči smo dospeli k pogorišču. Grad se je dvigal na samem, obdan od parka in gozda, in gorel s polnim plamenom. Graščinska streha se je bila udrla; a iz visokih rokoko— oken, obrobljenih s širokjmi polži in zavitinami v kamnu, so še zmerom švigali plameni. Levje glave in spa-čeni obrazi, s kakršnimi jih je bila okrasila kamenarjeva domišljija, so se zdelikakor pošasti iz pekla. V notranjščini so se s hreščanjem podirali tramovi in podi, in vsakokratje zubelj visoko puhnil in nebroj isker se je za-prašilo proti zvezdnatemu nebu. Tam poleg so pa pljuskali vodometi ter v svitu požara izlivali svojo vodo čez mramorna torila, kakor bi se le pokojna večerna zarja v njej zrcalila. Prizor je bil veličasten. A nismo utegnili občudovati njegove krasote. Kje so zločinci? Gruča seljakov, stoječih ob vznožju grajskega hriba so se zdeli le nemarni gledavci. Z rokami v žepu so zijali na goreče krasno poslopje. Ko smo vprašali za poži-gavce, nam je odgovoril kmet v coklah: "Zažgali so na kraljevo povelje. Ukazano jim je, požgati vse gradove; zakaj gospoda namerava odstaviti kralja, ker nas hoče ošVPboditi tlačanstva in proklete robote!" Take laži so se iz Pariza trosile-p<3 Vsem Francoskem. Ni bilo misliti na to, da bi jih zdaj popravljali. "Kraljevi poslanci", ki so grad zažgali, tako so kmetje pripovedovali, so šli proti E-pernonu in Maintenonu (Mentnon-u), da tudi tam seljake osvobode in gradove požgo. Skušali smo še zvedeti, kako močna je ta razbojniška četa— kar je eden naših vojakov zaklical, da so menda v grajskih kleteh še ljudje. Ali so bili grajski, ali požigavci? Za rešitev teh zadnjih nismo čutili posebne vneme; zakaj kdor se je bližal gorečemu poslopju, je lastno življenje stavil v nevarnost. A vpitje je postajalo tako presunljivo, da je končno zmagalo v nas usmiljenje. Zmočili smo obleko ob vodometu in prišli do vnanjega stopišča, vodečega v klet. Po precej dolgem naporu smo ulomili vrata. Kakšen prizor! Veliki sodovi, ki so bili postavljeni v dveh dolgih vrstah ob straneh obokane kleti, so bili razbiti na kose, in vino je stalo do kolen visoko na pločah. Med razbitki je pa ležalo ali se opotekalo v vinu blizu tucat živin sko pijanih lupežev. Nekateri od njih so bili še toliko pri zavesti, da so u-meli smrtno nevarnost, ki se je bližala, in so na vse grlo klicali za pomoč. S težavo se nam je posrečilo najbližje, ki so še nekaj rabili ude, spraviti po stopnišču na prosto. Več njih pa smo morali prepustiti Usodi; zakaj neznosna vročina nas je skoro zadušila, in padajoče tramovje in kamenje nam ie utegnilo vsak hip zagraditi povratek. Sicer pa mislim, da so bili nekateri resnično že v vinu utonili. Napol omamljeni smo popadali na tla v parku. Trebalo je dobršno časa, da smo si toliko opomogli, da smo nekako zaslišali dva izmed rešenih zločincev; ostali so onesveščeni ležali v travi. Eden od njiju, še mlad človek, se je bil od smrtnega strahu precej streznil; kleče se je nam zahvaljeval, da smo ga oteli pekla, kamor je že mislil, da gotovo pride. Cropart (b. Kropar) — tako je bilo mladeniču ime — je bil videti boljši od drugih. Propal plemič, marquis Saint-Huruge (b. marki Sent-iriž), najet od vojvode Orleanskega, jih je zbral, da neso "bakljo požara" po vsej Franciji. "Vojska gradovom, mir kočam," je slovelo blazno geslo tega norca, ki so mu pozneje pravili "bojni zvon revolucije." Cropart je tudi pravil, da razbojniška četa namerava naslednjo noč napasti grad Valdouleur (b. Valduler) pri Etampesu (b. E-tap-u). Četovodja s kakimi sto ljudmi je že na potu tja. Reding in jaz sva se posvetovala z županom iz Chevreus-a. Etampes je bil oddaljen kakih 4—5 ur proti vzhodu, in do noči je bilo lahko dospeti tja. Zupan je obetal, da nas po stranskih poteh privedo v bližino gradu, tako da lopovi ne bodo slutili, da jih zasledujemo. Zakaj hoteli smo njih naklep zaprečiti, a jih pri poskusu zajeti. U-tegnili smo torej z upehanim moštvom nekaj ur počivati, predno smo nastopili daljnjo pot. XVII. Valdouleur. Zgodaj popoludne smo dospeli na griče, venčane z gozdi, ki obrobljajo prijazno Ttampes-sko (b. Etap-sko) dolino proti zapadu. Razbojniki nas mej potoma niso opazili. S svojega stojišča smo videli na desni, više gori ob reki, mesto Etampes z zidovi in stolpi in z veliko glavno cerkvijo. Prav pod nami so se prostirali krasni travniki, in onstran njih, sredi velikega vrta z vodoshrani in senčnatimi drevoredi, se je dvigal lep grad s terasami in pomoli, ob straneh zajet od visokih stolpov. "To je Valdouleur," je rekel gozdni čuvaj, ki nam ga je bil župan dal za vodnika. "Zdaj stanuje tam samo star plemenitaš s svojima hčerama. Starejša, gospodična Marta, je več ur na- okoli znana po svoji dobroti, kakor je bila njena mati, in siromaki ji pravijo le "angelj z Valdouleurja". Kmetje iz te okolice ne bi se nikoli lotili tega gradu. Ako bi ne bili zanesljivo do-znali in še med potjo naleteli na dokaze, da razbojniki res nameravajo ta napad, bi ne mogel verjeti." Reding in jaz sva sklenila, pustiti moštvo pod poveljstvom narednika Stoffela na obraščenem griču, mej tem ko bi midva obiskala prebivavce Valdouleurja. Naročila sva, naj imajo grad vedno v očeh, naj se kar mogoče krijejo in ne izdajo pred časom naše navzočnosti. Bel robec po dnevu, ali luč po noči v gornjem oknu desnega stolpa naj jim bo znamenje, da se naj takoj bližajo gradu. Po ovinkih sva se priplazila h grajskim vratom in vprašala za pogovor z marquis-jem (b. marki-jem) Valdou-leurskim. Stražnik ob vratih je začudeno gledal, videl najini uniformi, ter izjavil, da je gospod marquis že več tednov bolan od skrnine in nas ne more sprejeti; a hoče naju javiti gospodični Marti. Ko sva bila nekoliko čakala v veži, naju je sprevedel v sobo, po starem prevlečeno s črnimi usnjatimi tapetami. Tu sta naju čakali najbolj ljubki dekleti, ki sem jih videl na Francoskem. Starejša je imela rjave lase in temne, resne oči, mlajša je bila svetlih las in plavili oči. Obličje je bilo obema čisto in plemenito; a pogled in ves nastop starše sestre je izražal neko odločnost, kakršna je redka pri ženah, mej tem ko je mlajši sijala s cvetočega obraza vsa milina nedolžnega, morda nekoliko razvajenega otroka. Obe sta bili zelo lepi, a tako različni, da sem koj mislil, da moreta biti le po polu sestri, Res niste bili od iste matere. Mojega spremljevavca je ljubka vna-njost obeh sestra skoro zmedla., kar se mu sicer ni zgodilo. Zato sem jaz na kratko razložil namen najinega ob- iska. Mlajša se je ustrašila in vzkliknila: "Oh, Marta, kaj bo z nami!" Starejša se je takoj zbrala in rekla s prijetnim glasom, da komaj verjame, kar poročava; da se bržkone motiva, ker oni žive z vsemi ljudmi v miru, in niti misliti si ne more, s čim bi si bili nakopal* sovraštvo kakšnega človeka. Reding je zdaj kratko povedal dogodke zadnje noči in končal: "Pariški revolucionarci so proglasili boj nizkega ljudstva zoper plemstvo. Vem, da ste vi nedolžni in da vas, gospica imenujejo "angelja z Valdouleurja". A prav zato vas ti ljudje tembolj sovražijo; zakaj greh ima naravno mržnjo zoper krepost." Prosila sva torej, da l/i nama razka-zali hišo, ker sva želela vse tako ukreniti, da bo grad ohranjen, in napadav-ci uničeni. Sestri sta bili koj zadovoljni, a sta prosili, da bi smeli prej z očetom spregovoriti. Čez malo časa se je starejša vrnila ter je bila očitno v zadregi. "Moj ljubi oče je bolan in včasih, kadar ga skrnina muči ko danes, nekam čuden," je dejala in zardela. "Ne li, gospoda bosta osorno besedo, ki jo utegne izreči, ali pa neosno-van sum, ki mu morda gre po glavi, pripisala njegovi hudi bolezni?" Peljala je naju po stopnišču navzgor, kjer sva našla starega marquis-ja, skrbno z blazinami podloženega v njegovem velikem naslanjaču. Za njim je stala, v mučni zadregi, mlajša sestra. Nič prijazno se ni ozrl na naju; s sumljivim pogledom je naju premeril od nog do glave, da mi je kri stopila v čelo. "Tako torej," je spregovoril. "To naj sta častnika Švicarske telesne straže, Hm! Poštena obraza sta tudi. Kje imata ukaz za četovanje? Saj vendar nihče ne hodi z vojnim oddelkom po deželi okrog, ne da bi se mogel izpričati s pismenim ukazom?" Reding mu je podal list. (Dalje prih.) Nova slovenska naselbina V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. PRODA SE Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost hrezposel- J nosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DO-1 BRA ZEMLJA; vendar Slovencem' doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Cehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbinska Družba 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :: WISCONSIN. stara šola v Adlešičih pri Črnonlju. Poslopje je v dobrem stanju, prav pripravno za kako trgovino ali obrt, ker je poleg ceste, blizu župne cerkve. Ima 3 sobe, 2 lepi kleti v zemlji, nekaj vrta in vodnjak. Ceni se na 10,-000 K. Morebitni kupci naj se zgla-sijo najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri županstvu v Adlešičih. 31-2-3 Miko Črnič, župan. FARME V WISCONSIN. 40 akrov farma 3 milje od mesta, 8 akrov čisto, hiša, dobra pota, cena $600, ali $200 takoj, ostanek po 6 odstotkov. 120 akrov, 20 čistih, 4 milje od mesta, dobra pota, šola blizu farme. Reka gre čez farmo. Cena $1700, ali $400 takoj, ostalo na lahke obroke. 40 akrov, 4 milje od mesta s 35,000 preb., mala hiša in hlev, 5 akror čistih, poleg slovanskih kmetov. Cena $900, ali $300 takoj. 80 akrov ravnega polja, ki se lahko uredi, 2 milji od slovanskega mesta, cena $900, $300 takoj. 40 akrov 3 milje od slovanskega mesta, 8 akrov čistih, cena samo $450. Nekaj gotovine. Še mnoge druge farme v Wisconsin in Michigan. GRIMMER LAND CO. Room 1007— 133 W. Washington St. CHICAGO, ILL. MALI OGLASI. a n o Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede FARME V WISCONSIN. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) ; blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. I MARTIN LAURICH je naš edini. N. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. LEPA PRILIKA. — PODPISANI prodajam svoje posestvo na Selih slovenski zastopnik, pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Vse poslopje je kar je za enega kmeta. Dva vrta, 11 njiv, lepi travniki, in 3 hoste. Kdor želi kupit ta se naj obrne na Jos. Rifelj, 201 Stone St., Joliet, 111. 2t |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllRlilllllillllllllllll KJE JE IVAN TOMAŠIČ (IVAN-'I Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 kov) iz Bubnjarc pri Kolpi? Zanj s Uradne ure: bi rad zvedel, ker imam nekaj važ- i 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. nega ž njim dopisovati. Math. Pa- = ob nedeljah od 10. do 12. pičli, Illinois Hotel, So. Bartonville, = _ _ . - »»■ 39 4 i Dr. S.Gasparovich DEKLE DOBI HIŠNO DELO — nič pranja. Plača primerna. Mrs. Wilcox, 612 Western Ave., Joliet. Telefon Chicago 4070. PRODAM DVA BARITONA IN EN komet in en klernet in ene gosli in en boben. Kdor želi to kupiti naj se oglasi pri: Mrs. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. 43 V lekarni. Lekarnar: "No dečko, kaj bi rad?" Tonček: "Prašek za stenice." Lekarnar: "Za koliko?" Tonček: "Ne vem, jih nismo prešteli." POZOR, ROJAKINJE! AH veste kje je dobiti najboljie m♦ »o po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic J. & A. Pasdertz te dobijo najboljše sveže in preks jene klobase in najokuanejie mete Vse po najnižji ceni Pridite tcrtl h poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba |> naše geslo. Ne pozabite torej obiskati au T našej mesnici in groceriji na vog»-lu Broadway and Granite Street«. CMe. Phone 2768. N. W. Pk*M II« = Dentist Zobozdravnik = Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. illllllllHIllllllllllllllllilillllllllllHIlIllllllllilllllllillinillUlUlIH Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar YIN0, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v naiem in Lunch Room. 1 Math. Gerdesich GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici n* pozabite se oglasiti v mojem salonu. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Knpujem in prodajam ze»* Ijišča, hiše in lote; zayar«' jem poslopja in pohištva prt* ti ognjn. Fred Sehring Brewing Co- PIVO V STEKLENICAH. C or. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company m telefon 405. S. Blaff St., Joliet, 111. J