Stev. 255
TRST, v sredo 13. septembra 191!
T »čaj XX* VI
IZHAJA VSAK DAN tedl eb nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peaamlčue štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Toiminu, Ajdovščini, Dornbergu itd Z»uturele Stev. po 6 nvft. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ZO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in toiljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko.
„V cdtnorti je mo* !u
NAROČNINA ZNAŠA
celo leto K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; oa na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vtrsoaiot na a«£»ljafco lidanj« „E9IN03TI" tuo»: •• oaio lato Kron 5*30, za pol Uia Hran 2 40.
Vsi dopisi naj se pošiljajo as ureJmstvo lista. Nff rac trovana pisma se ne »prejemajo in roKopisi se na vra&ejs. Naročnino, og ase in reklamacije je pošiljati na upravo hi?*.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Ga!atti 2<» (Narodni d« n). Izdaj'telj in odgov rni urednik STKF.l N GODINA La>t ik konsorcij li*ta „Edinn>t*. - Natisnila Tskarna d'uo-t vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. u.«ca
Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllničnl račun Jtev. 841-652. TELFFGM It. V 57
BRZOJflUNE UE5TI.
Ogrsko-hrvatskl državni zbor.
BUDIMPEŠTA 12. Opozicija je nadaljevala obstrukcijo. Po dveh poimenskih glasovanjih je opozicija umaknila osem ostalih poimenskih glasovanj, nakar je zbornica pričela razpravljati zakonski načrt o brambni reformi. Govoril je posl. Pajas (Košutovec), nato je bila debata odgodjena na jutri.
Pogreb kardinala Puzyne.
KRAKOV 12. Danes predpoludne se je vršil v Krakovem pogreb umrlega kardinala knezoŠkofa dr. Puzyne. Mašo zadušnico je opravil Ivovski nadškof Bilczevvski v navzočnosti škcfa Simona iz Rima, grško-kato-liškega nadškofa grofa Szeptickega, več Škofov in številne duhovščine. Cesarja je zastopal viši komornik grof Gudenus, nadalje so se udeležili pogrebnih ceremonij minister za uk in bogočastje grof Sturgkh, minister vitez Zaleski, namestnik, deželni maršal, bivši ministri Bilinski, Abrahamovvicz in Jedrzejewiz, več državnih in deželnih poslancev, načelniki oblastnij itd. Po dovršeni službi božji so spustili krsto v podzemsko grobnico v stolnici.
Veliki manevri na Ogrskem.
FFLSO-VIZKOEZ 12. Nadvojvoda Leopold Salvator in inozemski vojaški atašeji so dospeii semkaj danes zjutraj. Nadvojvoda Evgen je prišel že sinoči. Vreme je krasno.
FELSOE VIZKOEZ 12. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je ob 9 45 dopoludne pripeljal semkaj v avtomobilu, prišedši s postaje Bartfeld.
Zadušnica za cesarico Elizabeto.
DUNAJ 12. V dvorni župni cerkvi je bila danes ob 11. uri predpoludne zadušnica za pok. cesarico Elizabeto, na kateri je bilo več nadvojvod in nadvojvodinj, ministrov in drugih visokih dostojanstvenikov. Vlasti pripoznale portugalsko republiko.
LIZBONA 12. ^Anglija, Nemčija, Avstro-ogrska, Italija in Španska so priznale portugalsko republiko.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 12. Zdravstveni oddelek ministerstva za unanje stvari poroča, da so v Budimpešti obolele za kolero tri osebe.
CARIGRAD 12. Danes je obolelo za kolero 80 oseb, umrlo jih je 60.
BUKAREŠT 12. V Braili so konstatirali tri slučaje kolere.
Ruska carska dvojica v Kijevu.
KIJEV 12, Car Nikolaj in carica Aleksandra sta obiskala cerkev sv. Sofije in Pe-čerski samostan. Prebivalstvo je carsko dvojico navdušeno pozdravljalo. Popoludne je dospel prestolonaslednik Boris.
Etna bruha.
CATANIA 11. Etna je pričela včeraj bruhati. Iz vulkana se dvigajo velike mase dima in pepela. Čuti je tudi močne potresne sunke. Odprli sta se dve novi žreli. Tok lave je dospel do gozdov vasi Castiglione in do vinogradov Rovedella. V gozdu pri Ragabu so vsled potresa nastale razpoke. Potresni sunki so od sinoči ponehali.
CATANIA 12. Tok lave se vali iz Etne s hitrostjo pol kilometra na uro v širini kakih 300 m. Žareča masa ugrožava železniško progo, ki vodi okolu Etne.
PODLISTEK.
Jug
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V.
Jutranje solnce plava na jasnomodrem svodu, in njegovi žarki se kopljejo v pari pcrošene zemlje in Olimpijskih voda, spreminjajoč se v svojem trepetanju v barve najraznovrstnejših draguljev, da oko kar oslepi od njih bleska; muezimi so z mi-naretov mošej Bruse drugič klicali molitev po predpisu alkorana, in hodže v taboru musulmanskih narodov so ponavljali z višjih prostorov, s kopice drv, prevrnjenega čtbra, ali kar si bodi, klic muezinov k molitvi, in celo miljo v polkrogu okrog Bruse je bilo slišati zategnjeno, tresoče se ječanje: „Allah — il Allah !"
Samo proti severu, kjer se je razprostiral tabor krščanskih narodov, je bilo vse tiho, kvečjemu da se je slišalo mnogo norčevanja vsled krika hcdžev.
Mož silnih pleč, visokega telesa, skcro orjaškega, ki je stal sredi glavnega prehoda srbskega taborja, takoj pri njegovem začetku pri Brusi, je, napenjajoč svoj pogled proti mestu, pljunil v stran vsled gnusa.
Tripolitansko vpraSanje.
BEROLIN 12. „Morgenpost" poroča iz Rima: Govori se, da namerava Italija prve dni oktobra zasesti Tripolis. Ekspedicijski zbor bi štel baje 6000 mož, drugih 12.000 mož bo v reservi. Ekspedicijski zbor bodo spremljale tri oklopnjače in tri križarke. Poveljevala bosta general Grandi, poveljnik X. vojnega zbora in podadmiral Anbry.
CARIGRAD 12. Kakor se govori, se ministerski svet zopet bavi s tripolitanskim vprašanjem. Dosedanji vali maršal Ibrahim bo vojaški poveljnik, dočim prevzame Bekki Sami le civilno upravo. Vojni minister bo tekom tega tedna imenoval pripravno osebo za vojaškega poveljnika.
Varšava 12. Tukajšnji katoliški nadškof Popel je nevarno obolel.
Brno 12. Danes predpoludne je bil pogreb umrlega dež. odbornika in drž. poslanca dr. Šileny-ja.
Madrid 12. Neka uradna brzojavka iz Bilbao pravi, da so delavske zveze proglasile splošni štrajk.
Pirna 12. (Saksonsko). Ko je šla danes ob 8. uri zjutraj pri Posti močna patrulja ulanskega polka preko Labe, je utonilo 10 ulancev in 1 podpočastnik. Osem trupel so že našli.	_
XXVI. redna velika skupščina
Družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, dne 10. sept. 1911.
Tu se je govornik hvaležno spominjal podpore, ki jo dobiva Družba od strani slovenske napredne publicistike. Z iskreno hvaležnostjo se je spominjal rojakov v Ameriki. Ti pošiljajo svoje prispevke z dopisi, ki izvabljajo solze v oko. Dalje se je spominjal govornik v minolem letu umrlih dru-štvenikov. Vseh ne more navajati in spominja se onih, ki so se na smrtni postelji spomnili družbe. Ti so: g. Fran Trček v LJubljani 2000 K, g. Peter Midie 100 K, g. Nolli 200 K, g. župnik Černe v Barkovljah 1163 K, g. Ivan Guzelj v Tržiču 400 K, g. Mihael Baloh 500 K, g.a Marija Vilhar v Šiški 112.400 K.
Med tem letom umrli so bili posebno pridni delavci za družbo: Anton Kozlevčar in Andrej Širok v Trstu, Fran Kruleč v Sloy. Bistrici, Natalija Jakilova v Rupi pri Mirnem. Vsem tem umrlim dobrotnikom Družbe je zaklical predsednik „Slava", čemur so se skupščinarji, dvignivši se s sedežev, odzvali s trikratnim „Slava".
Nadaljevaje je predsednik konstatiral z obžalovanjem, da se je razpečavanje razglednic in kolkov v minolem letu zmanjšalo. Res je sicer, da je konkurenca velika, ali našinci bi morali pomisliti, da z nakupovanjem razglednic in kolkov podpirajo Družbo, ne da bi to kaj občutili: Krajcar h krajcarju goldinar, kamen k kamenu palača. Dalje je priporočal predsednik, naj bi o priliki smrti ne pokladali na krste in grobove vencev in cvetja in naj bi raje te zneske poklonili Družbi. Cvetka je sicer res krasna ali zveni skoraj in umre. Darilo družbi pa bo donašalo sadove še v poznih časih.
Slednjič je prijavil predsednik, da je poslala osrednja šolska Matica v Pragi prisrčen pozdrav, a istrska Družba prisrčno brzojavko.
„Da se mi zadušite, vi psi," je jezno zarenčal, „sveti Savo!" je govoril dalje poluglasno, „in te tukaj naj slušamo, za nje naj se bojujemo, kaka je to sramota za nas ! in zakaj vse to? Ker se je izdajalstvo za-gnezdilo v našem narodu in se ne da več pregnati."
Mož, ki je tako govoril, je bil, kakor že rečeno, visoke postave, skoro orjaške, levja koža mu je visela črez pleča, njene iz zlata umetno izgotovljene sprednje tace so na ramah pri oklepu, ki je bii z zlatimi in srebrnimi ploščicami pobit, bile tako pritrjene, da so grozeče stale po koncu; to, ; kakor tudi orlova perut iz pozlačenega že-| leza kakor perjanica na čelado prikovana, so i naznanjali slavnega vojvodo, katerega ime j je odločilno pri njegovem narodu.
„O izdajstvu govoriš vojvoda?" se je oglasil za njim glas, in vojvoda se je bli-skovo obrnil.
„Kdo se je predrzni!," — je vskliknil jezno med tem: „ah I Ti si to Jefreme?" je dejal z razjasnjenim licom, spoznavši vprašujočega, „jaz sem mislil, da je kateri izmed vohunov Lazarevića, tega podpetka Bajazetovega, katerih v našem taboru na sramoto srbskega imena kar mrgoli, ki se je predrznil približati čisto do mene. E<! Bog mi je priča, plačal bi v trenotku s
Nato je prečital tajnik dr. J a n k o Š1 e-b i n g e r svoje poročilo, ki beleži lep napredek na Štajerskem, posebno pa na Goriškem in Tržaškem, dočim je položaj na Koroškem skrajno žalosten. Jako požrtvovalni so rojaki v Ameriki in tudi obe naše podružnice v Istri delujeta jako povoljno. Družba ima okolo 17.000 členov, dočim obiskuje družbine zavode 3500 otrok. Učnih sil je 57. Glavno pozornost je Družba obračala doslej Trstu, kjer je — računajoč po izidu zadnjih volitev — toliko slovenskih otrok, da bi 3 dekliške štirirazrednice komaj zadostovale. Nujno potrebna je bila nova šolska zgradba na mesto sedanje podrtije. Družba zgradi novo trinadstropno, moderno šolsko poslopje in s tem bo izpolnjena najsrčnejša želja tržaških Slovencev.
Učni vspehi na družbinih zavodih so jako povoljni, ker učiteljstvo vestno vrši svojo nalogo in poleg tega deluje koristno tudi v javnem življenju.
Blagajnikovo poročilo je prečital g. notar H u d o v e r n i k. Glavne podatke iz tega poročila je „Edinost" že priobčila. Blagajnik je toplo apeliral na vse, ki znajo ceniti naše narodno obrambno — delo, naj ostanejo tudi nadalje naklonjeni naši Družbi. Hvaležen jim bo narod in hvaležna jim bo deca v ogroženih krajih, da so jo pomagali rešiti potujčevanja.
Obe poročili sta bili soglasno in z odobravanjem sprejeti.
Poročilo nadzorništva, sestavljeno po dr.' Vladimir j u Ravniharju je prečital g. prof. dr. F r a n 11 e š i č. Poročilo kon-statuje, da je družbino knjigovodstvo naravnost uzorno, kar je dokazala opetovana nenadna skontracija. Zato predlaga ne le, da se odboru podeli navadni absolutorij, ampak, da se izreče tudi zahvala in priznanje toliko odboru, kolikor družbini pisarni. — Zahvalja tudi vse požrtvovalne druž-i bine mecene, a ta požrtvovalnosti se ne sme zmanjšali, kajti donos na obrestih od premoženja pokriva komaj peti del izdatkov, j Družbino premoženje pa mora ostati nedo-! taknjeno. Če si narod iz lastne moči ustvari svojo kulturno eksistenco, si je že s tem pridobil pravico, da sedi kakor enakopraven poleg diuzih narodov.
To poročilo je bilo sprejeto z burno pohvalo.
Sledila je volitev namesto po pravilih izstopivših vodstvenih udov, nadzornikov in razsodnikov. Po soglasnem sklepu skupščine so bili izvoljeni v vodstvo: Dr, Fran j Černigoj, dr. Ernest Dereani, Luka Svetec, in Matija Prosekar. V nadzorništvo dr.' Fran Ilešič, dr. Alojzij Lauš, Matija Rode, dr. Vladimir Ravnihar in Miloš Stibler. razsodništvo: Dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogoj, dr. Fran Rozina, dr. Fran Te kav- i čič in dr. Karel Triller.
Sledila je zadnja točka: Slučajnosti. Prvi se je oglasil za besedo dr. Ry b a f. Največjo hvaležnost smo dolžni naši Družbi mi tržaški Slovenci. Iz poročila blagajniko-vega izhaja, da Družba žrtvuje največ za nas. Lani je za nas izdala 57 tisoč kron. i Velika svota je to ne le za Družbo, ampak, tudi za mal narod. Sedaj pa hoče Družba postaviti v Trstu krasen spomenik svojega delovanja: novo Šolsko poslopje po načrtih, ki so jih občudovali tehniki, ki jih je pohvalno omenjal najradikalneji italjanski
svojim življenjem tako predrznost; to vedo, ti psi, to ve tudi Štefan, in radi tega se mi od daleč ogibljejo s potf."
„Ali misliš vojvoda?" je zmajeval ne-zaupno glavo drugi, katerega zunanjost je kazala mogočnega junaka, „izpred oči se ti seveda umikajo, vendar-le sem siguren, da zasledujejo vsak tvoj korak."
I Vojvoda je zavlekel usta v porogljiv smeh.
„Štefan ti ne veruje; toda boji se te, to je gotovo," je govoril dalje junak, „če pa tudi. Bajazet. to —"
„ln kaj za to ?" se je odrezal ponosno vojvoda, „jaz sem mu dal, če se ne motim, dovolj vzroka, da se me boji, in moje ime ga je često prestrašilo v njegovih veselicah tam v Drinopolju ; in potem, ali misliš, da sem tak norec, da bom mislil, da mi on zaupa? potem bi ne bil Turek in bi ne bil on sam; haha!" je buhnil v kratek, glasen smeh; „kako dobro se goljufava 1 on se dela, kakor bi verjel meni, in jaz zopet, kakor bi veroval v njegovo zaupanje proti meni, in dobro tako skupaj izhajava, haha!" se je še enkrat zasmejal.
„In vendar bi se na tvojem mestu ne zazibal v tako sigurnost, vojvoda I" je menil oprezno Jefrem, „v brlogu leva si in mi s teboj, treba se mu je resnično prilizovati, da nas ne zadavi."
list, in ki jim izrekajo priznanje tudi nasprotniki. To je najboljši dokaz, da bo ta zgradba nekaj lepega, velikega. Izrekam torej toplo hvaležnost v imenu vseh tržaških Slovencev. Posebej pa še v imenu slovenskega delavstva, ki se najbolj zanima za Družbo in pošilja svoje otroke v družbine zavode. Izrekam zahvalo tudi vsem, ki žrtvujejo za družbo in ji omogečajo vršenje tega kulturnega narodno-skromnega dela. Ob enem prosim vseh nadaljne naklonjenosti.
Tej prošnji priključujem še drugo, ki se bo morda zdela neskromna. Poreče se morda, da Družbi v dolžnost je, da skrbi tudi za druge. Res je, vsi smo potrebni družbine pomoči, posebno pa velja to glede Koroške. Sam na moje lastne oči sem se prepričal letos, kako žalosten položaj je tam. Vendar sem se tudi prepričal, da ni še vse zgubljeno, ako bi bilo le dovolj sredstev na razpolago.
S zadovoljstvom sem pozdravil izjavo g. predsednika, da on pozdravlja vsakogar, ki hoče tehmovati z Družbo na plemenitem delu širjenja šolske naobrazbe. Tudi mi Tr-žačani bomo le pozdravljali tako plemenito tekmovanje. To je moja druga prošnja. Da bi se storilo še več za naše šolstvo, z ozi-rom na dejstvo, da je Trst ena najvažnejših slovenskih pozicij. Ne le v trgovskem in kulturnem pogledu, ampak še posebno zator ker se v Trst priseljuje največ naših Ijud-iz vseh slovenskih pokrajin. Trst je bil doslej odprta rana, ki je absorbirala največ moči iz našega narodnega telesa in jih pre-krojevala v nasprotne nam sile. Mi smo bili, ki smo pomnoževali in pomlajali vrste naših nasprotnikov. V zadnjih časih se je začel sicer ta raznarodovalni proces ustavljati in je naš element začel zadobivati več odporne sile. Največ je pripomogla v to naša Družba s svojimi zavodi. Ohranila je veliko moči našemu narodu. To Ca te Šole še ne zadostujejo, ako hočemo potujčevanje popolnoma ustaviti.
Posebno je v nevarnosti naša spodnja okolica, kakor na primer Škorklja, Kolonja, Kjadin in Rocol. Ti kraji so brez slovenske šole. Kolika je nevarnost v spodnji okolici priča dejstvo, da smo povodom tržaške volilne reforme mi sami delali na to, da so se štiri katastralne občine odcepile od okolice, ter priključile mestu. Prišli smo do prepričanja, da nam vse navdušenje, vsi shodi in vse agitacije ne bodo pomagali, ako rečeni kraji ne dobijo slovenske šole. Tudi za okoliš državnega kolodvora je nujno potrebna slovenska šola. Vem, da je ta moja zahteva velika. Zato tudi ne zahtevam, da bi se vresničila hkratu in takoj. Možno pa bo to v tisti meri v kolikor se s podržavljanjem učiteljev na družbinih zavodih Družba razbremenja. Pa saj ne zahtevamo, da bi za rečene kraje vstanovili kar Štirirazrednice, zadovoljili bi se tudi z dvo-in enorazrednicami.
Volitve dokazujejo kako mi rastemo Številno. Na zadnjih državnozborskih volitvah se je zglasilo okolo 15 tisoč slovenskih vo-lilcev, nasproti cirka 20 000 italijanskih, če seveda prištevamo k tem slovenske socialistične glasove. Taki vspehi dokazujejo, da je pomoč tržaškemu Slovenstvu možna, a tudi — z ozirom na veliko priseljevanje iz vseh slovenskih pokrajin potrebna in koristna za ves narod. Potem bo Trst pravo
Porogljiv nasmeh je zaigral na licu vojvode, in zmignivši z rameni, je obrnil glavo na pol proti Brusi ter dejal: „Oni tam lev ? beži, beži Jefreme; to je pomeh-kužnjenec, vina pijan in oslabljen od ljubezni svojih odalisk. Toda dobro je to, dobro je to," je kimal z glavo v notranji zadovoljnosti, „Bog sam je z nami in z vero svojega sina Jezusa Krista, on bije z duševno slepostjo Bajazeta radi tega, ker ga heče uničiti. Veruj mi, dragi brate. Bajazet bo poginil v tem boju in ponovno bo zaplapo-lala sveta zastava velikega Dušana nad svobodno Srbijo. Kaj zmajuješ glavo, kakor bi ne verjel v resnico mojih besed ? Ali je dolgo trajala Bajazetova delavnost? Nič dlje, kakor da je prebrodil na breg Azije, in tukaj je zopet zapadel v svojo staro mehkužnost, ta pohotnež in pijanec; tamkaj, pokazal je zopet z glavo proti Brusi, „se opoteka od veselic, pijan od vina, v naročje odalisk in nasitivši se njih ljubezni do gnusa, se vrača nazaj h gostijam, da se pozabava v topi pohlepnosti s plesom polo-nagih saltimbank in igračami svojih čarovnikov ; ko med tem njegova vojska, v brezdelnosti dan na dan bolj oslabela, zabavlja črez njega in postaja nezadovoljnejša, da bi se prav nič ne čudil, če bt danes ali pa jutri izbruhnila očita vstaja."
(Pride še.)
»EDINOST« St. 255.
zavetišče vseh slovenskih ljudi, ki si tam iščejo kruha. K tem slovenskim ljudem prištevam tudi socijaliste.
Najbolji dokaz zato je dejstvo, da so svojedobno v odbor za akcijo glede slovenske šole poslali tudi socijalnodemokra-tični delavci svoje zastopnike. Tembolj moramo obžalovati, da so roditelji slovenske socijalne demokracije le napadali Družbo. A, kar je najhujega obsojenja vredno, je to, da socijalno demokratični voditelji primerjajo našo Družbo s Schulvereinom in Lego Nazionale. Taki ljudje so izgubili pravico govoriti v imenu slovenskega delavstva. Tudi otroci delavcev socijalno demokratičnega mišljenja zahajajo v slovenske šole in so Družbi hvaležni. Enkrat očitajo omenjeni voditelji, da je Družba klerikalna, drugikrat zopet, da je liberalna! Pa Še nekaj ji očitajo, da je prelojalna. Kar se tiče lojalnosti pa ti gospodje pozabljajo, da so leta 1907 tudi njih poslanci šli na cesarski dvor poslušat prestolni govor in da so sklenili, da se je šel tudi njihov voditelj Perners-torfer kakor podpredsednik zbornice klanjat Nj. Veličanstvu. Će je njim to dovoljeno, naj ne prihajajo s takovimi očitanji na našo adreso. Mi častimo Družbo, smo jej hvaležni in jej zaupamo.
Skupščinarji so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem dr. Rybara in jim mestoma burno pritrjevali. Posebno pa pasaži naslovljeni na socijalno demokracijo.
Jugoslovanski minister.
Trst, dne 12. sept.
Na drugem mestu govorimo o rekonstrukciji ministerstva, ki se brezdvoma izvede že prihodnji mesec. Z omenjenega poročila je razvidno, da je postalo vprašanje vstopa Jugoslovana v rekonstruirano ministerstvo zelo resno. Kar je pa za nas najglavneje, ta naša stara zahteva, izvzemši alpske Nemce, ni nikjer naletela na resen odpor.
„Neue Freie Presse* ki je kakor znano, navadno dobro informirana in je prva poročala o tem, je sicer pozneje poročala, da se vest o vstopu Jugoslovana v novo vlado sicer ne potrjuje, da se pa misli resno na to, kako bi Jugoslovane udovoljili na drugi način. V vladnih krogih da se razmišlja, kako bi se Jugoslovane priklenilo na večino tudi zato, da bi se s tem imelo kritje proti krščanskim socijalcem, ki so proglasili politiko proste roke. Ako pa vlada že potrebuje Jugoslovane, bo morala nam tudi dovoliti primerno zastopstvo v kabinetu.
Bodočo vlado barona Gautscha čakajo težke in važne naloge. Da niti ne govorimo o zakonu glede socijalnega zavarovanja, za katerega se gotovo najde večina v ljudski zbornici, bo treba rešiti nov brambeni zakon in finančno predlogo, za katera bo treba dvetretjinske večine. In tu bo neobhodno potreba tudi jugoslovanskih glasov. Položaj za to, da se uresniči naš stari postulat, da dobimo namreč tudi Jugoslovani zastopstvo v svetu krone, ni bil še nikdar tako ugoden, kakor je sedaj, a predpogoj zato bi moral biti seveda, da so naši zastopniki na Dunaju združeni v enotni parla-mentariški organizaciji. Baš ta cilj so imeli pred očmi naši primorski poslanci, ko so delovali na to, da bi se vsi Jugoslovani združili. Žal pa, da je velik trenotek našel male ljudi. Sicer mislimo da še ni vse izgubljeno. PogreŠeno se da Še vedno popraviti. Osebnosti morajo stopiti v ozadje ker se tu pač ne gre za osebe, ampak za princip. Naš princip v tem slučaju pa je, da moramo biti Jugoslovani zastopani v svetu krone, da moramo tudi Jugoslovani dobiti svojega ministra v dokaz, da nismo več in-ferijorno pleme. Ali je potem ta minister Peter ali Pavel, nam bi moralo biti vseeno in to vsaj za prvikrat. Naše stališče je jasno. Mi ne bomo nasprotovali imenovanju jugoslovanskega ministra, pa naj bo ta že vzet iz ene ali druge jugoslovanske stranke.
Samoobsebi umevno pa je, da bo pri sedanjem razmerju naše delegacije na Dunaju naš bodoči zastopnik v svetu krone moral biti vzet iz večine te delegacije. Kakor pametni in trezni politiki bi morali pač računati s tem položajem tudi Dalmatinci. Saj vendar ni rečeno, da bomo Jugoslovani zastopani na Dunaju vedno po klerikalni večini I Ne živimo vendar le za danes. Mislimo tudi naprej, na bodočnost. Će se napredni in svobodomiselni elementi danes uklonejo zapovedi, ki jo narekuje narodna potreba, bodo s tem le pokazali da jim je dobro naroda najvišje načelo. Prvi jugoslovanski minister naj bo klerikalec, drugi ali tretji utegne biti naprednjak!
Zato bi bilo pač nujno želeti, da začnejo že pred sestankom parlamenta nova pogajanja za skupno parlameatariško organizacijo. Seveda je potrebno zato na obeh straneh precej samozatajevanja. Dalmatincem j bi priporočili, naj pozabijo na osebnosti, a! gospodo okoli S. L. S. bi opozorili, da! struna katera se preveč napenja poči.
Napisali smo te vrstice v najboljem namenu in mi bi le želeli, da ta naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi, temveč da najdejo dogodki ki imajo priti, našo delegacijo na Dunaju na višku njene naloge.
Rekonstrukcija kabineta.
Iz Prage prihaja vest, da je med Čehi in Nemci dosežen sporazum glede kratkega zasedanja češkega deželnega zbora. Čehi so
privolili, da se že obstoječo narodnopoli-tično komisijo proglasi s posebnim zakonom za permanentno, dočim so Nemci od svoje strani dovoli i, da se izvoli posebno šolsko komisijo, ki se bo pečala z vprašanjem povišanja učiteljskih plač. Posledica tega formalnega sporazuma bo, kakor javljajo iz Prage, rekonstrucija Gautschevega kabineta, v katerega vstopijo trije češki ministri in sicer minister-rojak in dva resortna ministra; prvi bi bil parlamentarec, ,druga dva uradnika. No, proti temu, da bi Čehi bili zastopani v novi vladi s tremi ministri, je že vzdignilo svoj glas nemško časopisje. .N. Fr. Pr." bi bila pripravljena dovoliti Čehom dva mini^terska sedeža, a ne več. Isti list ve tudi poved ti, da tudi baron Gautsch ni pripravljen Čehom dovoliti več ko dva sedeža v novem Tinisterstvu.
Listi poročajo tudi, da se ministerski predsednik" Gautsch v kratkem odloči, v kaki obliki naj bi se zadovoljilo j u g o s l a-v a n s k e aspiracije. Alpski Nemci so odločno proti temu, da se število ministrov-rojakov pomnoži za enega Jugoslovana in „N. Fr. Presse" poroča iz Prage, da se v tem oziru stavljajo še gotove težkoče konstrukciji na pot._
Domače vesti.
Ne zabite vedno in povsod opozarjati naše mlačne in nevedne rojake, da pogledajo čim prej na revizijsko sekcijo, ker mnogi ne čitajo naših opominov in niti ne ved6 še, da se vrši revizija ali pa pričakujejo še posebnega uradnega vabila. Ali kaj, ako se vladni gospodje zadovoljijo že prekmalu z onim, kar so doslej izsledili in pozabijo povabiti še mnoge tisoče našincev, katere so razni hišni gospodarji, upravitelji, poverjeniki, komisarji, revizorji, magistratovi uradniki, delodajalci in faktorji skozi dobrih 7 (reci sedem) mesecev pretvarjali v Kala-breže ? ! Rojaki, pazite, da vam ne bo žal zamuditi lepe prilike poštenim potom ugotoviti resnično število slovenskega življa na tržaškem ozemlju.
Čemu so služili nekateri podpisi pri magistratovi reviziji. Znano je, da so nekateri predrzni lažirevizorji, ko so lazili po slovenskih stanovanjih silili naše ljudi, zlasti žene, da so podpisali Še enkrat njihovo izpolnjeno naznanilnico ali pa drugo prazno polo. In res mnogi so se udali in med temi celo nekateri bolj zavedni našinci — da so še enkrat podpisali svojo polo, češ saj dvojni podpis le bolje drži 1 A dotični naši omahljive! niso slutili kako jih je premeteni Lah s tem njihovim podpisom opeharil. Ko je namreč 'dosegel oni drugi podpis, pomenil je samooblastno izjavo slovenskega občevalnega jezika v italijanskega a nad onim drugim izsiljenim podpisom je pa napisal Še slovesno izjavo stranke, da je ona z zgornjo popravo občevalnega jezika popolnoma zadovoljna. Te lumparije o katerih se dotični stranki niti sanjati ni moglo, prihajajo sedaj ob vladni reviziji kaj jasno na dan in prav bojimo se, da nekatera taka sleparska izjava je toli mojstersko sestavljena, da ji niti vladni revizorji ne pridejo na sled. Zatorej rojaki ki niste bili še pozvani. potrudite se vsi osebno in čim prej na revizijske sekcije, da se prepričate o usodi svoje naznanilnice, jeli sploh dospele vladi v roke, jeli v originalu ali v prepisu ali prevodu in kako je bila „popravljena" z raznimi od Vas podpisanimi izjavami 1
Na naslov deželne sodnije. Predsedstvo te sodnije je svoječasno postavilo po vseh hodnikih tržaških sodnij poleg italjan-skih tudi slovenske tablice, s katerimi se je prepovedalo ljudstvu, da ne sme po hodnikih kaditi in pljuvati na tla. Ta pravična odredba je povsodi ostala na svojem mestu. Samo pri tukajšnji okrajni sodniji za kazenske stvari so bili gospodje radi teh nedolžnih tablic razžaljeni in iste so izginile. Kam ? najbrže v podstrežje med staro šaro. Pri tej sodniji je pač mnogo za izčistiti. A začeti moramo enkrat, ker naše slovensko ljudstvo je tam zapostavljeno in zaničevano, kakor ljudstvo druge vrste. Veliko pritožb nismo priobčili, a sedaj, če se ne obrne na bolje, začnemo. Vprašamo gospoda predsednika, kam so izginile one slovenske tablice, in v drugič, kedaj bo konec zapo-stavljenja našega ljudstva. Kedaj se nastavi dovolj uradništva, ki bo razumelo naše ljudstvo.
Slovenci ozir. Slovani Trsta, kadar imate opraviti pri tej sodniji, lahko pljuvate po tleh in pušite kakor Turki, saj je vse to prepovedano samo Italjanom !
Tistim, katerim gre! — V včerajšnji številki „Edinosti" se je neki dopisnik upravičeno pritoževal zaradi konkurenčnih prireditev naših narodnih društev v Trstu in okolici, pri čemer trpe vsa društva. Danes naj se pa ravno tako z ozirom na te prireditve dotaknemo druge stvari, ki je sicer nekoliko kočljiva, toda silno potrebna reme-dure, in to prav korenite. In to je postrežba v naših narodnih gostilnah ob priliki prireditev takih veselic.
Večina teh gostilen je ustanovljena na zadružni podlagi, in odbor da potem gostilno v najem gostilničarju, ki ima morda kaj pojma o gostilniški obrti, ali pa tudi nič. Pa pride kako društvo in priredi veselico. — Dvorana nabito polna, vrt poln/ občinstvo hoče biti postreženo, a za 500 ali 600 ljudi — samo dva postrež-n i k a 1
In pa kakal Navadno dva delavca, ki od 10. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure sta celi teden prenašala vreče in zaboje, popoludne. Od vsakega otroka zahteva se utrujena in izmučena, ki naj potem zado- krstni list, spričevalo zdravih oči. in ceplje-voljivo strežeta stotinam gostom ! Ljudstvo nje koz. Vodstvo otr. vrtca v Šfcednju. se jezi, ker po dolgotrajnem čaka r ju ne Vpisovanje učencev v višjo d žavno dobi ničesar, v svoji nestrpnosti m ti izva- realko se bo vršilo: za I. razred 30. sept. janje sporeda in — odhaja. Ako hoče člo od 8. do 11. predp. in od 3. do 6. pop. vek dobiti kakega okrepila, si mora iti iskat Vpisovanje novih učencev za II.—VII. sam, in Še tam je slaba, ker niti v kleti niti razred dne 3. oktobra ob 8. predp. v kuhinji ni ljudi, ki bi točno postregli. Ob- Sprejemni izpiti za prvi razred se bodo činstvo zapušča veselico nezadovoljno, s vršili dne 2. oktobra od 8. do 11. predp. sklepom, da ne pride več zaradi — slabe in od 3. do 6. pop., za višje razrede dne postrežbe.	3. oktobra ob 9 30.
Ne delamo tu sicer nikake izjeme, ker Ponavljalni in naknadni izpiti dne 2. je povsod enako, poudarjamo pa, da to oktobra ob 8. predp.
še prav posebej velja za batkovljanski Glede vpisovanja novih učencev in „Narodni dom", kar se je pri zadnjih glede potrebnih dokumentov veljajo običajni dveh veselicah pokazalo posebno občutno, znani predpisi.
Poživljamo torej te gostilniške zadruge, Šolsko leto začne pozneje, nego je bilo da vsaj v svojo lastno korist — koliko bi objavljeno meseca julija, ker se vrše obse vendar ob točni postrežbi več iztočilo in sežne poprave šolskega poslopja, prodalo - uvedejo postrežbo, kateoršno je Vpisovanje v otroški vrtec v Rojanu dobiti povsod v drugih gostiln h Imele se bo vršilo dne 14> 15, 16. septembra bodo i zadruge svoj dobiček, ravno tako pa od 9 do ,2. dopoludne tudi veselice prirejajoča društva, kajti čio- Akad fer društvo
vek, ki se mora po cele ure prepirati, predno	. ,	»««««7 P»re1»
dobi četrtinko vina in kak zalogaj, ni v	let0* Z*tTfM°»™T0*n° zbJT*°	P?zlv
svoji jezi posebno navdušen, da bi žrtvo-	v vćeraJšnl' .Edinosti-), katere dobiček je
val v društvene namene. - Torej temeljite	na™enien našlm najpotrebnejšim kulturnim
izpremembe!	institucijam.
Višek predrznosti v ponarejanju ljud-	_ Jezko je sicer, posebno ob teh hudih
skoštevnih naznanilnic je dosegel neki ma-	časih> a,pe.llr1atl Pozrtv<>valnost občinstva,
gistratni revizor, ki je slovensko naznanil-	a »pregledali bodemo to, če si predočimo nico slovenske straike v njeni navzočnosti »do solnčnih ciljev vodi trnjeva pot«.
raztrgal in napisal drugo vzlic protestu do-	GJenka ie !edf' nata "soda ta' da s,oven:
tične slovenske stranke. Pri tem čednem	?kl narod, ki je najbolj reven, mora nosit«
delu so mu asistirale neke „veleitalijanske"	«? potrebuje največ narodnega davka. No-
gospodične Perhavčeve (Perhauz), stanujoče	sl'Pa & 1® Prls,ILen' *er tobreme mu
nekje na Acquedottu. - Ena teh pristnih	8,adl Pot v bo šo bodočnost. Da bodemo
kraških Kalabrežinj je celo podpisala novo	Pa az\e, n?s,h .to breme' s' Sa ™ora™°
italijansko naznanilnico namesio dotične	de!tL Vsak "aj pomaga. Močneji več, šib-
stranke. Seveda je stvar sedaj prišla na dan,	*eJ manJ- Vs?k Slovenec naj nekaj prispeva,
in ti zagrizenki bodete še imeli posla z drž.	De,avec en ™ar' e°*Pod,en goldinar. Tisti
Dravdnikom	pa' slcer maloštevilnl 'ludie» med nam|. k
Sploh 'pa je ta rodbina wPerhauz« ijm razmere dopuščajo da giobokeje pose-
igrala veliko „ulogo" pri ljudskem štetju. ze'° v nf) se zavedaJ<>» da lmaI° <ud' Brat omenjenih dveh „signorin" je bil tudi večje dolžnosti.
komisar in je komisaril - to se seveda Na ta ^.inHbo ..narodna zbirka" po-lahko misli, kako - po zgornji okolici. Ali vtolln0 u?Pela m doP™ese™ bo Ialco srfd" to še ni bilo dovolj. Tretja sestra je n.mreč stvo v doseS° naš,h konstmh m Pomeniti* omožena v Vidmu z nekim italjanskim po- namen°v-	h
danikom, in ima že odrastlega sina. Silna Crnogorski kralj Nikolaj se je včeraj potreba „komisarjev" je priklicala tudi tega ob 4. urj popoludne odpeljal na svoji jahti iz kraševske slovenske krvi izišiega regnikola »Rumijau v Portorose. iz Vidma v Trst, in ta italijanski podanik je Sekciji za revizijo ljudskega štetja bil tudi nameščen za — „komisaija*. Mo- sta: v šoli Via Fontana, uhod ul. S. žakar je stanoval pri zgoraj omenjeni slo- Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, venski stranki, kjer je imel tudi zajtrk, za sledeče mestne okraje : HI. Novo mesto, Regnikolo je komisaril ia dokomisaril, dobil ul. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje svoje lepo plačilo za svoje „uspešno delo- za predmestja : Barkovlje, Greta, Kolonja, vanje", t. j. pretvarjanje Slovencev v Itali- Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgor-jane, in potem — izginil v Iralijo. Oni slo- nja okolica. V šoli Piazza Lipsia, pri-venski stranki, kateri so Perhavčevke šiloma tličje, desno, za mestne okraje : I. Sv. Vid, ponaredile naznanilnico, ubogi slovenski de- II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje lavski družini, pa je ostal najlepši spomin za za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zg., Rocol, tem finim regnikolakim magistratnim ko- Skedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg. misarjem :poštenjakovičji je od- Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv nesel celo plačilo za čelom e- do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj sečni zajtrk!	govore tam izključno slovenski, ker je
Da, res: lakote, vojne, ognja, potresa, to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da povodnji reši nas, o Gospod, toda če nas se vrši rev zija izključno le za določitev ne rešiš takih regnikolskih in kraškokala- občevalnega jezika, breških poštenjakov, vse drugo tudi ne po- Odredbe za obvladanje jesenskega maga dosti!	tovornega prometa. Od c. kr. ravnatelj-
Vplsovanje na ljudskih Šolah družbe stva državnih železnic smo prejeii: Vs^ko sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: leto v jeseni se stavijo na železniško upravo
A)	Na dekliških in deških razredih na glede transportov večje zahteve, ki dopuste Aequedottu štev. 20. II. nad. za novo - kljub vsem od železniške uprave tem povo-v s top le učence in učenke I. razreda in dom često z velikimi troŠki zvezanimi od-višjih razredov v petek, dne 15. ter v so- redbam in pripravam gladki razvoj tovornega boto 16. t. m. od 9. do 12. ure dop.	prometa le tedaj, če podpira tudi občinstvok
B)	Za dekliško in deško Šolo pri sv. ki odpošilja blago, v svojem dobro razumi, Jakobu se vrši iste dni in ob isti uri v šoli ljenem lastnem interesu kar najkrepkejše ul. S. Marco (uhod v ul. C. Colombo). prizadevanje državne železniške uprave,
Učenci ali učenke, spremljani od sta- merijo na brezhibni razvoj jesenskega pro-rišev ali njih namestnikov, naj prinesejo se- meta.
boj 1. krstni list (ali izpisek iz matične Vsak posamezni odpošiljatelj je v stanu, knjige) 2. spričevali o cepljenih kožicah in da pripomore k dosegi željenega cilja, s čim zdravih očeh.	možnejšim vpoštevanjem sledečih navodil.
Na novo vstopli otroci v višje razrede s čemur koristi ne-ie celokupnosti, ampak naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo, v prvi vrsti tudi samemu sebi. K sredstvom, Otroci, ki so že obiskovali lani šolo, ki so v tem oziru odpošiljateljem na rax-ni treba „ priti se vpisati Še enkrat.	iago, spadajo :
C)	Šolska maša se bo vršila v pone-* 1. Takojšnje dobivanje ozir. odpošiljanje deljek, dne 18. t. m., ob 8. url zjutraj, takih surovin in proizvodov, katere se more redni pouk se pa prične v torek 19. t. m. že sedaj nabaviti, event. preložitev nenujnih ob 8. uri zjutraj	transportov na zimski čas.
Vpisovanje v otroški vrtec v Vr- 2. Čim možno dalekosežna uporaba delci bo 14., 15., 16., t. m. od 9-12. brzojavnega, zlasti pa telefoničnega objav-Stariši! le pridno vpisujte svoje otroke v ta Ijanja dospelega blaga, zavod I	3. Pričetek nakladanja takoj po pri-
Na c. kr. pripravnici srednjih šol pravi voz. v Trstu (ul. S. Francesco št. 25) se vrši 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče, vpisovanje:	i 5. Izkoriščanje zgodnih jutranjih in ve-
Za /. letnik v ponedeljek, dne 18. sept. černih ur za skladanje ozir. nakladanje, od 9. do 12. ure dopoludne in	6. Pravočasno in na najpotrebnejše
Za II. letnik Isti dan od 3. do 5. ure omejeno naročanje voz. popoludne.	r 7. Clm možno izkoriščanje nakladne teže
Učenci, ki žele vstopiti v I. letnik, se in prostornine pripravljenih voz. imajo zglasiti v spremstvu starišev ali njih 8. Zelo hitro odvažanje dospelega ia namestnikov v pisarni vodstva ter prinesti v skladiščih shranjenega blaga, seboj 1. krstni list, 2. spričevalo dobro do- 9. Preklic morebitnih prepovedi glede vršenega III. razreda ljudske šole, 3. spriče- dovažanja blaga od septembra do decembra, vaio o cepljenju koz in 4. izkaz, da so Posebno pa se mora opozoriti na to, zdravih očlj.	da se more na pripravo voz s posebn*
Učenci za II. letnik se pa imajo zglasiti nakladno težo ali prostornino le po možnosti s spričevalom I. letnika.	ozirati in da je tudi radi hitrega prevažanja
Ponavljalni in sprejemni izpiti se vrše blaga v obojestranskem sporazumljenju • v torek, dne 19. t. m.	okolščinah priporočljivo, da se rabi mesto
Vsak učenec mora pri vpisovanju vpla- pokritih odprte voze. čati 1 krono učnega prispevka, a na novo V ostalem se pa opozarja na v vseh vstopivŠi učenci še 1 krono vpisnine.	postajah nabite in v zadostnem številu med
Vpisovanje otrok v otroški vrtec interesente razdeljene letake o jesenskem v Skednju, se vrši prihodnji petek in soboto prometu 1911.
V Trstn, dne 13 septembra 1911.
»EDINOST« ftt. 255.
Stran Hi
Zahvala. Odbor pevskega društva „Velesila" v Skednju se najsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so s svojo udeležbo pripomogli, da je koncert, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. septembra 1911, ob priliki obletnice razvitja društvene zastave, toliko moralno, kakor tudi materijalno uspel tako dobro. Srčna hvala gosp. Sancinu Savi in sodedičem San-cinovim (Ćemotovim), ki so nam dovolili prostor.
Dalje bodi izrečena srčna hvala vsem darovateljem, ki so preplačali vstopnino.
Zahvala. Podpisani se toplo zahvaljujem vsem onim, ki so pripomogli v to, da je dne 8. sept. od mene angažirani „Veliki jesenski variete" tako krasno vspel, pred vsem si. pevskemu društvu „Adrija" in njega vrlemu pevovodji gosp. V. Pr..... za prijateljsko, vsestransko pomoč, si. „Obrtnijskemu društvu" v Barkovljah za brezplačno prepustitev dvorane, gospej Dragutinovi^ g.ci Janovi, gospodom Dragutinoviču, Rajnerju, Ljubiču in Kodrolaskemu za blagohotno sodelovanje, vsem gg., ki so preplačali vstopnino, in last not least cenj. občinstvu, ki je dalo vsej prireditvi eliten značaj.
Uda ni Fortunat Mikuletič.
K slavnosti 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobške Čitalnice so se nadalje priglasila sledeča bratska društva: 25. Ilirija iz Pobegov z zastavo in po možnosti z godbo.
Bratsko društvo „Samo" iz Bertokov se žal radi zopetnih slučajev kolere ne more udeležiti te slavnosti. Bodi mu tem potom izrečena srčna zahvala.
Opozarjamo ostala društva iz Istre, da bo sprejem istih skupno z društvom „Velesila" iz Škednja in sicer ob 2. in pol uri v ulici Broletto.
Sprejem društev iz Brega bo pa točno ob 2. uri na Istrski cesti blizu Magdalenske bolnišnice.
Druga društva prosimo, naj nam najdalje do sobote 16. t. m. dopoldne javijo po dopisnici uro in smer prihoda.
Tržaška mala kronika«
Zločin babice. O tem grdem činu smo poizvedli še sledeče: Aretirana Ana Baje je bila jako podjetna „fabrikantinja angeljčkov", vedno pripravljena za denar za vsako „diskretno pomoč" in to z neverjetnim cinizmom. Deklice in dame „najboljše družbe" so se zatekale k njej, da bi zakrile posledice svojih grehov.
Glede fetov, najdenih svoječasno v cerkvi Sv. Vincenca Pavi. in na Opčinah, je baje že dokazano, da je Bajčeva imela svoje prste pri tej stvari. Kar pravi pa „Piccolo", da je namreč Bajčeva dajala splavljene fete mačkam v jed, je pa nezmi-sel. Pač pa se je posluževala drugih sredstev, da bi se iznebila fetov. Navadno je nakupovala — zdi se sicer nekam romantično — šopek cvetlic, skrila med svetlice žalostne ostanke nastajajočega živega bitja in položila venec v rakev k tej ali oni mrtvi ženski, do katere je prihajala v ža-lobni dom pod to ali ono pretvezo. Večinoma je opravljala to manipulacijo v bolniški mrtvašnici. Celo spravljala je fete v kako škatljo in jih sama zakopala na grobu svoje matere!! 1
Kazenska preiskava je dovedla še do drugih grozot.
Babica-hijena je bila tudi jako podjetna so vodnica. Ko je stanovala v ul. Salice 21 je vzdrževala pri sebi pravcat lupanar za gurmande iz „najfinejših" krogov. Prihajali so k njej sami „kavalirji", katerim je me-gera preskrbovala „črne večernice". — Koliko nedolžnfh deklet je spravila tako do prostitucije ? I Pri tem so tekali potoki šampanjca ! 1
Upati je, da ne bo z ozirom na one „fine" gospode ta škandal potlačen (kakor se je že enkrat zgodilo). — Naj bo tudi kompromitirana vsa jeunesse doree tržaška ! I
Bajčeva je imela tudi ljubimca, nekega Antona Babulich (ne Pikulić) ki jej je bil zvest pomagač pri njenih zločinih. Bajčeva je takoj po aretaciji tajila, na zadnje pa je začela priznavati svoja hudodelstva. Rekla je v svoje opravičenje, da je bila ona ravno tako „ustvariteljica angeljev", kakor vse druge babice!
Magera je bila izročena dež. sodišču.
Umor kočijaža Guerrina. V dodatek k temu, kar smo že povedali o tem krvavem činu, smo poizvedeli sledeče: Vsled poizvedb policije in vojaške oblasti se je dognalo, da je bil Guerrin, rojen 1. 1846 v Ronchi di Latisana pri Vidmu, kljubu svoje starosti Še velik babjek. In glede njegove tragične smrti velja izrek „cherchez la femme I" Plesal je na starem senenem trgu in pričel se je prepirati s tremi vojaki radi neke ženske, od katerih mu je eden, aretirani Peter Gersevič zadal smrtni udarec. Guerrin je bil pobit s kamenjen.
Včeraj je bil aretiran Alojz Kudelka, vojak 97. pešpolka, ki je sokriv ubojstva. — Preiskuje se, v koliko je sokriv tretji vojak.
Požari. Včeraj zjutraj ob 7. uri je začelo goreti v zloglasni hiši št. 6. v ul. Capi-telli in sicer na podstrtž.u. Ognjegasci so gasili dve uri.
—	Ob 2 30 uri popoludne je začela goreti trava in grmovje v vili Revoltella. — Ognjegasci so odstranili nadaljno nevarnost.
Ulom v tobakarno. Na Korzu na oglu prostora, kjer gradijo novo palačo Riunione Adriatica se nahaja tobakarna. V ned. po noči so tatje od zadtj prevrtali zid in udrli v tobakarno, kjer so ukradli za 300 K tobaka in smodek.
Nezgoda. Na 28-Ietnega Josipa Volka, šoferja pri tvrdki Cimadori, je predvčeraj padel velik kos železa. Volku je bila zlomljena desna noga in je zadobil tudi druge poškodbe na telesu. Spravili so ga v bolnišnico.
Kolera v Bertokih. 26 letni kmetovalec Anton Kuret, ki je dne 10. t. m. obolel za kolero, je včeraj zjutraj umrl v Dockerjevih barakah, kamor so ga bili prenesli. Osebe, ki so bile v stiki s pokojnikom in so jih izolirali, se počutijo d<>bro.
PoskuŠen samomor. Marija Rebek, stara 18 let, stanujoča v ulici Asilo, je včeraj ob 3 30 popoludne v samomorilno svrho pila jesihovo kislino. Zdravniška postala jo je spravila v mestno bolnišnico. — Vzrok neznan.
Padla z zida. Včeraj popoludne je Palmira Dermani, stan. v ulici Filipo Zam-boni padla s 4 metre visokega zida. Pri tem se je močno pobila na glavi in so se jej tudi pretresli možgani, tako, da so jo morali prenesti v bolnišnico.
Nagla smrt. Včeraj ob 12.45 je Ivanka Medea, stara 35 let, stanutoča v ul. Ghiac-cera 8, po kratki slabosti izdihnila. Truplo so pustili doma.
Istotako Je včeraj 65-letni Antonu Petrič nenadoma prišlo slabo in je kmalu za tem umrl.
Besnost prevaranega dekleta. Mihael Droch, četovodja v 97. pešpolku, je imel intimno razmerje z služkinjo Gino Vittori, staro 20 let, iz Gorice, Obetal jej je, da jo poroči.
Razmerje je imelo posledice, ali tedaj Drosch ni hotel več vedeti o njej in jo je konečno zapustil. Tožbo, ki jo je nato vložila Vittori, je sodišče odbilo z motivacijo, da naj svoje zahteve za vzdrževanje otroka uveljavi šele tedaj, ko bo Drosch odslužil vojaščino. — Ves trud zapeljanega dekleta, da bi dobila kako podporo od očeta njenega otroka je bil zaman. — Predvčeraj ga je pričakovala pri glavnem vhodu v vojašnico in ko ga je zagledala mu je zagrozila, da ga ub je, ako ne bo skrbel za vzdrževanje otroka. Ker so vsi Droschovi poskusi, da bi dekle pomiril, ostali brez-vspešni, je poklical v bližini nahajajočega se redarja, ki je Vittorijevo spravil na policijo. Pri zaslišanju pa se je tako besno obnašala da jo je dal uradnik odvesti v zapor.
Koledar in vreme, — Danes: Virgilij muč. — Jutri: Povišanje sv. Križa.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -i- 24 5 Ce!s. — Vreme včeraj: lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
„Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu". Danes ob 8. in pol uri zvečer se vrši v društvenih
Bolehavost in umrljivost je pri otrocih, ki se redijo s steklenico mnogo večja nego pri otrocih rejenih s prsnim mlekom, ako se zamudi pridati mleku „KUFEKE", ki je od vsih tu- in inozemskih zdravnikov naj-topleje priporočano redilno sredstvo. „KUFEKE" ima mnogo redilnih tvarin, ki zelo povspeŠujejo razvoj otrok, je lahko prebavljiv in odstranja drisko, blevanje, črevesni katar itd.
DI VIDEX» A
določena na današnjem občnem zboru deln carjev za upravno leto 1910 1911 izplačuje ne proti p edložltvi kupo o% v naSIfi t>U°: ijii*h v Kolinu, Pro&tjejovu, Ljubljani in Sadowi AVisznii, dalje v Č ški banki v Pragi, v Praž-skć u%ernf banki in njenih podružnicah, v posojilnici kritij, mesta Kolina, v menjalnici kreditnega društva posojilnice in zastavljalnice v Prostjejovu ter v Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
V KOLINU, 8 kimavca 1911.
Kolinska tovarna kavin h primesi
trgovsko delniško podjetje.
Vir.c.enc Kr Čka, m. p.
predsednik upravnega svćta.
OKRAJNA. POSOJILNIC A. v KOMNU

W 5
(registroyana zadruga z neomejeno zayezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po
•O
od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vUgatelje sama. D«je pusoji;a v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit.
Rač n c. kr. poštne hranilnice štev. 52.285.
Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju
štev. 41 takozvane „PODPLACOM".
mm
Razglas.
Podpisano oddaja zgradbo mosta v NovokraČini
Vsa dela so preračunana na K 27.000
Načrt in stavbeni pogoji leže v obč. uradu v Jelšanah v uvid.
Ponudbe, opremljene s 5 0/° varščino, je vložiti do 20. t. m.
Županstvo občine Jeliane v Istri
dne 7. septembra 1911.
v
Zupan:
J. VALENČlC
Trst, Corso 2. Telef. i07i.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1 80 met Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm.......2 80
„ 65/150 cm......1 80
Povrfnikl Iz sumila od R 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
ManSete iz kavčuka......60 „
- PošKja se tudi na deže'o. -136
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oble* za poletje. Velikanski izbor blaga za ableke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
jALLA CITTA' Dl TRIESTE"
fnt olica Biosne Cartocci 1140 (prej Tomat«)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12
Velik izbor oblek za otroke od K 2'14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE i
fnt. ulica Giosae Cardscci Sle?. 40 (jrej Torrente)
tlimo Pivu
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodaja v ul- del Toro 4.
isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELTFOU ao—56.
Mm lini
laonjte ,Nar. kolek'!
Nova lekarna „pri Cbehsku" na Opčinah
Niže podpisani, kateri je imel lekarno celih 9 let v najemu - v Sežani - daje na znanje cenj. oečinstvu, da je z dne 17. julija 1911 odprl svojo lastno lekarno na Opčinah, nasp oti restavr. Mičel, v hiši dedičev Kosiantinija. — Gori imenovana ima na razpo'ago vse nove leke in vse domače in zunanje specijalitete. *	« «
Albert Calcicn, lekarnar.
SUNLIGHT
dor
milo
nudi najboljše jamstvo proti prezgodnjemu :: obrabljenju perila. — To milo je voljno in čisto? in se zato lahko rabi zalčiščenje tudi najfinejšega * perila, svilnatega blaga, flanel, Čipk itd.
MILO SUNLIGHT rabi na vsem svetu namiljone gospodinj
Komadi po
50 In 60 Tin.
Scifi.
Generalno zostopstuo: A. teaescftl,
Corso št. 2, III. nadstr., Trst.
©tuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY 1	•_MLUVl ĆESKII
Odlikovana čevljarnica - -
S C UB IC H
Ul. G. Carducci Št 15. (nasproti Portici di Chiozza.)
se časti, opozoriti svoj cenj. odjemalce in si. občinstvo, da je povodom začetka šolskega leta dobila
velo zalop obuval za šolske oiiie in n.
izdelane navlašč z največjo solidnostjo, ročno delo. Ista se zelo lahko dajo popraviti s prihrankom muogih stroškov. Cene ki se ne boje nlkake konkurence.
'fe
GANJARKA ROBERT OEHL
priporoča svojo doma žg«no štajersko slivovko, barovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. —-
CELJE
Stran IV.
»EDINOST« St. 255.
prostorih (Slovanska Čitalnica) sestanek s programom: referat o kongresu bančnih uradnikov v Milanu. — K sestanku so vabljeni vsi slovanski tovariši.
„Trgovsko izobraževalno društvo" ima danes zvečer ob navadni uri odborovo sejo.	Predsednik.
„Tržaško podporno in bralno društvo" vabi svoje člane na slavnost št. ja-kobške Čitalnice, ki bo v nedeljo, dne 17. t. m. Društvo se udeleži korporativno z društveno zastavo.
Slov. akad. društvo „Balkan" naznanja, da se danes običajni sestanek vsled odsotnosti predsednika in podpredsednika ne vrši. Dan prihodnjega sestanka bo naznanjen v „Edinosti".
Št. jakobška CM podružnica priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. I., veliko jesensko veselico na vrtu društva „Jadran" ob prilik), ko se bo položil temeljni kamen za novo šolsko stavbo pri Sv. Jakobu. Opozarjamo na to veselico že sedaj si. občin-! stvo, kajti ta dan bo velikega pomena za' naš razvoj pri Sv. Jakobu.	i
Pevsko društvo „Ilirija" vabi vse svoje p. n. pevce in pevke, da se gotovo vdeleže današnje (sreda) pevske vaje, katera prične točno ob 8. uri zvečer. Po vaji zelo važno posvetovanje, zato pridite vsi in točno. — Prijatelji petja, ki želijo pristopiti kot pevci v društvo, naj se zglase vsako sredo in petek v društvenih prostorih ulica Mon-tecchi 15, ob 8. uri zvečer.
„Dramatično društvo" v Trstu. Jutri, v Četrtek ob 8. uri zvečer redna važna od-borova seja.	Predsednik.
Pevsko društvo „Trst" priredi v nedeljo, dne 8. oktobra 1911 svojo vsakoletno „V i n s k o trgatev". Sicer je pevsko društvo „Trst" že zdavnaj naznanilo, da namerava to veselico prirediti dne 1. oktobra, a jo je preložilo z ozirom na veselico, ki se priredi ta dan ob priliki polaganja temeljnega kamena nove Šole pri Sv. Jakobu. „Vinska trgatev" se vrši v Barkovljah in je polovica čistega dobička namenjena stavbi CM nove šole pri Sv. Jakobu.
Nar. dal. organizacija.
Sestanek zidarjev. Opozarjamo vse tovariše zidarje, da sestanek, naznanjen pomotoma za četrtek, se vrši danes zvečer (sredo) ob 6. uri v prostorih NDO (ulica S. Francesco št. 2, I. nadstr.)
Javna zahvala. Podpisani „Godbeni odsek NDO" se najtoplejše zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do tega, da se je veselica ob priliki prvega nastopa dne 3. septembra t. 1. obnesla kar najbolje. Bodi izrečena zahvala v prvi vrsti tovarišicam ženskih skupin NDO, ki so se v tako lepem številu udeležile veselice, kakor tudi cenj. slovenskemu delavstvu in drugemu narodnemu občinstvu sploh, ki je znalo ceniti trud narodne godbe. Tem potom se izreka zahvala tudi gostilničarju iz ulice Sv. Marka tov. Kosiču za njegovo naklonjenost, krojaču Josipu Černigoju iz Herpelj za točno in pravilno izvršitev kroja ter vsem cenj. darovateljem, ki so preplačali vstopnino.
Odsek
Prve tržaške narodne godbe NDO.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
FENICE. Operna sezona. Danes repriza oper „Cavalleria rusticana" in „Pagliacci".
POLITEAMA ROSSETTI. Grand-Giug-nol. Danes veleinteresantna dramska noviteta, Buttijeva drama, v kateri nastopi obe Sainati
Gospodarstvo.
Pregled vinske trgatve v avstrijskih deželah po stanju vinogradov koncem avgusta 1911. Računa se, da pridelajo:
Spodnja Avstrija......hI 800 000
Štajerska......... „ 351.200
Koroška (popoln, uničena trg.) „ 100
Kranjska......... „ 160 000
Tirolska......... „ 596.100
Predarlsko........ „ 700
Gorica-Goriška.....„ 200.000
Tržaška okolica . . . „ 9000
Istra........... „ 369.750
Dalmacija.......... 1,120.900
Češka.......... * 12.000
Moravska..................137.000
Skupaj hI 3,755.850
Neznanska suša, bolezni in hude toče so odnesle 50% trgatve.
Po „AHg. Weinzeitung" tajništvo „Kmetijske družbe".
DAROVL
—	Št. jakobški CM podružnici je izročii g. Jerič znesek K 5, ki ga je nabral v neki družini ob priliki veselega dogodka. Isti podružnici so darovali na veselici „Godbe-nega odseka NDO" gg. Kocjan Iv. KI, Kožuh Ivan K 1 in Stipe Mimica K 3, ki jih je izkupil iz svojih kupljenih razglednic. Denar hrani blagajnik podružnice.
—	Na prosti zabavi pevskega društva „Višave" na Konkonelju in ne na Kontovelju, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno, se je nabralo dne 10. sept. K 4 60 za novo šolo pri Sv. Jakobu, kar s tem popravljamo. Denar hrani naša uprava.
Književnost in umetnost.
Slikarska in kiparska Šola. Kakor opetovano naznanjeno v „Edinosti" se otvori letos v Trstu tudi slikarsko-kiparska šola po vzoru Jakopičeve slikarske šole v Ljubljani.
Sola bo razdeljena v dva oddelka. V enem se bo poučevalo izključno slikarstvo v drugem pa modeliranje in kiparstvo sploh. En oddelek bo vodil izkušen in odličen slikar, drugega bo pa nadzoroval priznan umetnik-kipar.
Šola se prične okoli 1. okt.
Prospekti so na razpolago v S'ov. Čitalnici (Narodni dom), kjer se tudi pri-glasuje.
Slovenci, Slovani, ne zamudimo prilike in pokažimo, kako veliko je pri nas zanimanje za vpodabljajočo umetnost!
Ali si že vpisan v slikarsko, kiparsko šolo ? Vpiši se hitro dokler je še čas 1
Poučevalo se bo v posebnih oddelkih in sicer za dame, gospode in za otroke.
Učne ure bodo primerno razdeljene po potrebi učencev (zvečer ali pa popoldan).
Prospekt je na vpogled v Slov. Čitalnici.
Slovenskim umetnikom! Oni slovenski umetniki (slikarji in kiparji), ki morda pomotoma niso prejeli nobenega obvestila glede razstave, naj se izvolijo obrniti po potrebna pojasnila na „Klub slov. umetnikov" (Narodni dom) v Trstu.
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. —
Mali oglasi
Postrežnico za 2 3 ure ziutra^ 8~iWe
13. I. nad. (Jeraj).
takoj. Ulica Vincenzo Bellini
15" 2
Odda
B6 tako mala sobica, Uiica Gasparo Gozzi št. 3, II. nadstr., vrata 13.	1575
Qftho Pr8ZEa	meblovana se odda takoj v
O ULI d najt m pri bIov. družini. Oglasiti ee je v ul. Valdiiivo 11, IV.	1573
Onraima 86 praktičnega kočijaža Noto po 0|JrUJIfltJ grebno podjetje. Corao St. ±7. 1577
l/.nAno meblovana soba z dvema oknoma na IVrdSnd glavno ulico, Be odda takoj pri skrbni slovenski družini, ulica Fontana 4, III.	1573
IX Xq ee takoj Čevljarja za Šivalno in zabijalno lobo delo. Ulica Donato Cranante št. 8. — Kocjančič._1576
Slovanske igralne karte
Trstu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma
se prodajajo v 16- 1472
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor-Trst
Centrala: Via Madounina št. 39.
PODRUŽNICE :
Via 6iasepj;e farini 12. in Via S. Jffarco 25
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTBEŽBA NA DOM. -
Telefon št. 11-90.
A	-^
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gh BUOHB1
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst Kt Corso šteo.36
Bogati izbor ziatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih, ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Zobotehniškl :: atelje
Josip Konig*
koncesionovani zobni tehnik, dipiomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 86, IL n. «
Nova : čevljarska : delavnica
V novi trgovini
nI Carlo (jhega 2 (bivša miredilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
XS- Posode
po priložnostnih cenah. — za malo dni I xc
Samo
WST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL V1SINTINI
Trst, ul. Glosue Carduccl 31.
FlllJ&lka al. 8. Seba.tiano 8
Velika izbera moških in £en«kih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po mernik cenah
Dobro jutro! Kam pa kam?
j „Grem kupit par čevljev.* — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da gre-te
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
M fotosraf le Anton Jerklž, Trst Innac Ziberna
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7.	"M1 lttV	IIU
Izdelki odlikovani na vseh razata—L T ~ ------
k njemu.
ulica 7. - Le zaupno 315
llftftl/fif* brez otrok, star nad 50 let, z državno UUUlCt/ shžbo in potojnino, želi poročiti 40 do 50 letno Slovenko z rekaj premoženja. Ponudbe na naslov: rP. M.- poete restante glavna pošta Trst.
Prnriain ee *rata'	popolna vežna vrati,
rrUUdJU Btrpnice, stropi itd. Izvanredna prilika. UL Cavana št. 1.	1567
Piazza Si,nsOVlllO 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Petama 0EKOSLAU GOL
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma Št. 13.
Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah.
Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste,
POSEBNOST: vsakovrstni likerjiin - vino v steklenicah. -
Vni/Sri 3 z ^rez or°dj&> na jako dobrem IVUVdUljCt, in prometnem kraju ob cesti med Matulji, VoloBko-Opatijo in Beko, se odda takoj v na em KaihnČneje se izve pri Mariji Eupnik-Pavlo-vac pošta Volosko.	1563
Pnrlnrcsilti naznanjam VBCm prijateljem in I UUpiOdlkl znancem, da sem sprejel od goap.
Lovra Valentinčiča znano gostilno „Alla buona
eorella" ul. Massimo d'Azeglio &t. 3, kjer btdem
točil najboljfa vina, istrijansko, belo vipavsko, Opollo
in pivo Puntigam. Vedco pripravljena gorka in
mrzla kiih nja. Peter Valent nčič.	1569
I/of t«H Mllloi Trai' Fiatza Ponterosco nal. "U. ITIUIUJ gt. 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga aveČ, mila in čistila v prid družbe sv. Gina in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc
cc
isj
a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Mijzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.	_
M O 30
=r e«
iL E » »
a
< £
M
• «
s» S."
ca S
obroke, tedenske-mesečne : Moške obleke, dež-niki, Tolnene rute, črn saten. Ulica Antonio Cs< cia št 6, prvo nad. Lewi. Edino, kar je res koristno.	1547
Mnrana Je priznano najboljše sredstvo za l"UI dlld uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L	1&31
Uj£o na Opčinah št. 405 je na prodaj. Ima 3 111 od, sobe, 1 kuhinjo, vrt pred hišo in vodnjak. Zglaaiti se istolam._1574
UjXa dve stanovanji, soba, kuhinja, sobica, 170 111 Od kvfedratnih sežnjev zemljišč*, vodnjas 110C0 K ugodni pogoji. — Pojasnila Rudolf Može, Campo S. Giacomo 3, II. 20. — Stavbene parcele za male biše po 3 do 4 krone m* Sv. Marija M g-da'eni zgornja, Pojasnila Rudolf Može.	1558
o:
Odlikovana krojačnica
Avgust Štular
TRST - Via delle Poste štev. 12, 1. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo sohdno.
Poskusite FI- Cq|nt:nu ki je naj-GOVO KAVO ff«3<llllllll finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Doktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIj
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4Vz ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
= Novo pogrebno podjetje =
Trst, Corso št 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. -	po najnovejšem praktičnem sistemu. -
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance in druge slučaje.
SlladiSie inSCenil sveč prve cdlilcTa?e nSCarne gesj. J. £o,ač-a ? Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZEK, A. JAMŠEK in F. BERNETIĆ.	T VITEZ,
Opčina Št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
(Noghere).
ceste.
cerkvi.
70 sob, električna razsetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Balkan |