MAREC, 2013


Osnovna šola Dušana Flisa Hoče
DAN BREZ SMEHA JE IZGUBLJEN, ZATO SMEJMO SE!
POZITIVKE ZA LEPŠI DAN:
*	Vsak dan živi, kot da je zadnji.
*	Biti dober ni dovolj, ko sanjaš, da bi bil boljši!
*	Vztrajaj tudi takrat, ko drugi ne vidijo smisla v tvojem delovanju.
*	Če verjameš, se lahko vse zgodi.
*	Bodi moder v besedah in še močnejši v dejanjih.
Pozdravljeni!
Sanjajte. Zaželite si. Uresničite. Prestopili smo v novo leto in samo še nekaj dni nas loči do pomladi, ko se vse začne prebujati. Zato prebudite svoje sanje in zaobljube ter si naredite leto takšno, kot ga hočete. Za to poskrbite sami — bodite dovzetni za srečna naključja, nove prijatelje in prave odločitve. Veliko se pogovarjajte, družite s prijatelji in ukvarjajte s športom — vse to krepi telo in duha. Napaja vas z energijo in močjo, za vse nove podvige.
Stopili ste v drugo ocenjevalno obdobje. Upam, da uresničujete svoje cilje in ne pozabite, da ko kakšnega dosežete, se nagradite. Vedite pa, da vas vsaka ovira krepi in naredi pogumnejše.
Vsaka pot pa se začne z enim korakom in naj bo ta odločilen.
Nina Majer, mentorica
Učenec, od katerega nikdar ne zahtevamo, naj naredi, česar ne zmore, ne bo nikoli dosegel, kar zmore.
(John Stuart Mill)
V tej številki:
SOLSKE NOVICE
SKRIVNOSTNI UČITELJ 6
LITERARNI KOTIČEK 7
ŠPORT
USTVARJALNI KOTIČEK 11
OTROČJE LAHKO
CICICUDO IN CICIČUDO REKA
12
13
Nuša S., 7. b
Nina D., 7. a
2
9
BOŽIČNE USTVARJALNICE
Decembrski pouk smo popestrili z različnimi delavnicami. Sedmi razredi smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je uživala ob peki božičnega peciva, medtem ko se je druga pozabavala z izrezovanjem in lepljenjem papirnatih okraskov. S tem smo popestrili šolo. Po napornem izdelovanju in rahlem izgubljanju živcev smo se preselili v gospodinjsko učilnico. Tam so nas že pričakali naši sošolci in omamne dišave peciva, ki je že na daleč dišalo in smo ga lahko tudi poskusili. Nekaj učencev je ostalo še po končanem tehničnem dnevu, da so pomagali učiteljici Jožici Klužer dokončati okrasitev oken. Ko smo naslednji dan prišli v šolo in zagledali naše izdelke izobešene po avli, nas je preplavil božični ponos.
Besedilo: Tinkara Primec in Brina Bračko 7.b Fotografije: Lučka Stopinšek, 7. b
ODSEVNI JOPICI ZA VEČJO PROMETNO VARNOST
NAŠIH UČENCEV
Na OŠ Dušana Flisa Hoče si vseskozi prizadevamo za varnost naših učencev v prometu. Ozaveščamo jih, kako naj kot pešci in kolesarji v prometu pravilno ravnajo. Ena izmed priprav na vključevanje učencev v promet je tudi priprava in opravljanje kolesarskega izpita v 5. razredu.
Da bi bili naši učenci na cesti bolj vidni in hkrati bolj varni, nam je gospod Boris Demšič iz avtoservisa in vulkanizerstva VULCO v Zg. Hočah podaril odsevne jopiče za vse petošolce, ki bodo opravljali kole-I sarski izpit.
Učenci in mentorji prometne vzgoje se g. Demšiču najlepše zahvaljujemo za prispevek k varnosti na cesti.
Mentorice prometne vzgoje OŠ Dušana Flisa Hoče
Unicefove delavnice
V petek, 15. 2. 2013, so se nam na šoli pridružile Unicefove prostovoljke, ki so vodile debat-no delavnico, kjer smo se pogovarjali o strahu in čustvih v različnih situacijah ter o soočanju in reakciji, kadar se znajdemo pred oviro.
Ker so se učenci na delavnicah dobro počutili smo se odločili, da naredimo še ustvarjalne delavnice, ki so na naši šoli potekale v petek, 8. 3. 2013. Pobudnica teh je bila Nina Murks iz 9. b, ki je tudi junior ambasadorka Unicefa. Namenjena je bila učencem od 6.—9. razreda.
Delavnic se je udeležila tudi predstavnica Unicefa iz Ljubljane, ga. Maja Planinc, ki je učencem najprej na kratko povedala kaj je Unicef, za koga skrbijo in na kakšen način.
Nato sva z Nino učencem predstavili posamezne delavnice, katere so si lahko izbrali čisto po želji.
Učenci so se pridno lotili dela in tako so izpod njihovih prstov začeli nastajati različni in izvirni magneti, domiselne zapestnice in
tudi zelo izvirne ter unikatne knjižne kazalke.
Učenci so ustvarjali eno uro in pol in tako naredili veliko izdelkov, ki bodo tudi naprodaj.
Kaj vse smo počeli in izdelali pa si poglejte na spodnjih foto utrinkih.
Mentorica: Nina Majer Fotografije: Nina Majer
PUST HRUST
Na pustni torek, 12. 2. 2013, smo v šoli praznovali norčavi pust. Na ta dan nismo imeli pouka, ker smo izdelovali razredne maske. Ko smo končali s svojimi umetninami, ki so bile izvirne, domiselne in zabavne, smo imeli predstavitev le teh, nato pa smo pripravili še razstavo vseh mask v spodnji avli šole.
Po predstavitvi mask smo imeli v avli tudi pustno rajanje, ki pa se je žal prehitro končalo. Saj vemo, da vse kar je lepo, hitro mine.
Lučka Stopinsek, 7. b
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
V ponedeljek, 11. 2. 2013, smo imeli zimski športni dan. Ponudili so nam plavanje, fitnes, smučanje, drsanje in pohod. Čeprav je bila zunaj čudovita zimska idila, pa se je veliko učencev odločilo za plavanje in drsanje.
Po končanem športnem dnevu smo spoznali, da je vsak šport zabaven, če si ga znaš zabavnega narediti in si v dobri družbi prijateljev. Vsi smo uživali, se smejali in sprostili od vsakdanjih skrbi. Nekaj utrinkov so nam prinesli z drsanja.
Novinarka: Nina Murks, 9. b Fotografije: Albin Lorber
8. FEBRUAR — SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Osmega februarja smo praznovali že 164 obletnico Prešernove smrti. Na ta dan se spomnimo na našega pesnika, ki je med mnogimi deli napisal tudi slovensko himno Zdravljica. Na ta dan nimamo pouka, saj je to kulturni dan, vendar pa smo v šoli obletnico praznovali en dan prej. Šolske ure so bile skrajšane za 5 minut, zadnjo uro pa so učenci iz 7., 8. in 9. razreda pripravili proslavo za počastitev kulturnega praznika. Z njo smo se na malce šaljiv način spominjali pesnika in njegovega življenja, hkrati pa o njem izvedeli tudi marsikaj novega. Pel nam je mladinski pevski zbor. Vita, Lana, Žiga, Marsel in Nika pa so nam zaigrali zanimivo igro, ki nas je vodila skozi Prešernovo življenje.
Lučka Stopinšek, 7. b
Pogovarjali pa smo se s samim Francetom Prešernom
KDO SE SKRIVA ZA TEMI ODGOVORI?
Pogovarjala sem se z eno izmed delavk na šoli. Zastavila sem ji nekaj vprašanj, katera bi naj bila dovolj očitna, da prepoznate to osebo. Kdor jo prepozna, naj na list napiše ime in priimek ter ga odda v škatlo, ki se nahaja v knjižnici.
1.	Kateri je vaš najljubši šport? Ali ste se kot otrok ukvarjali s kakšnim športom in ga redno trenirali?
Šport imam zelo rada. Kot otrok sem najdlje trenirala odbojko, drugače sem se ukvarjala tudi z gimnastiko, namiznim tenisom, smučanjem... Dandanes se zelo rada vozim s kolesom, mnogim športom iz otroštva pa sem dodala tudi potapljanje.
2.	Kaj najraje delate v prostem času? Kje ga največkrat preživite?
V prostem času najraje berem knjige, predvsem knjige pisateljice Agathe Christie. Rada si ogledam tudi kakšen dober film ali ta čas preživim v naravi. Najbolj se veselim lepih, toplih dni, takrat mi posedanje na balkonu z dobro knjigo v roki ne uide.
3.	Kateri lepi trenutek vas spominja na šolske dni? Kateri je bil vaš najljubši predmet?
Super sošolci, učitelji, številni zanimivi krožki, mnoge prigode,
vse to me spominja na lepe šolske dni. Zelo rada sem imela športno vzgojo, vendar moj najljubši predmet je bila angleščina, ki je še danes moj najljubši tuji jezik.
4. Ali bi nam lahko zaupali kakšno posebno, mogoče smešno, zgodbo iz otroštva?
Ker sem že kot otrok kazala veliko veselje do športa in športni talent, me je učiteljica športne vzgoje velikokrat prijavila na razna tekmovanja različnih športnih panog, ki jih pravzaprav sploh nisem trenirala. To sicer ne bi bila nikakršna težava, če ne bi govorili o košarki. Kljub temu, da sem imela šport zelo rada, mi košarka ni bila ravno pri srcu. A na tekmo sem kljub temu mogla oditi. Tekma je potekala zelo dobro, vse do trenutka, ko sem v roke dobila žogo jaz, se popolnoma zmedla na košarkar-
I	. .V V	• V |	, Vb
skem igrišču, pričela teči proti našemu košu, namesto nasprotnikovemu, in celo dala koš. Zaslužila sem si seveda posmeh cele dvorane in posledično še večje neve-selje ob igranju košarke.
5. Ali ste si vedno želeli postati učiteljica?
Ne. S prijateljicami smo se v osnovni šoli igrale, da smo tudi učiteljice, vendar so se želje po poklicu ves čas spreminjale. Med drugim sem en čas mislila, da bi lahko bila tudi zdravnica, vendar ob moji (ne)sposobnosti gledanja krvi to danes ne bi bilo izvedljivo. Delo, ki ga opravljam, opravljam z veseljem, vendar ne vem če bom v tem poklicu ostala vse življenje.
Novinarka: Kaja Koga.l 6. b
Ali^kd(
O sem?
LITERARNI KOTIČEK
France Prešeren: GAZELE (poustvarjalno besedilo—pisanje gazel)
IZ FACEBOOKA
Na sliki, pod statusom, na komentarju; »všečki« iz Facebooka.
Jih gledajo, klikajo in komentirajo dečki; tisti iz Facebooka.
V živo se ne poznamo, si le prošnjo za prijateljstvo podamo,
pa pravi sošolka: »Čuj, keri je resni, tisti s prečki na desni?« »Ja,« ta iz Facebooka.
Nikoli se nismo videli, niti sličali,
no, razen včeraj, ko sredi Europarka stala sem ob razcefrani vrečki, tam je bil ta iz Facebooka. Na sliki vse »top«, a v živo mu manjka par zob,
Naj se frajer pozimi kar sam greje ob topli pečki - zbogom Facebook dečki.
Tia Zagerni k, 9.b
Glava me boli, ko vidim vse te ljudi, gotof si.
Zoki v Ciper hiti, Janša med turisti ždi, gotof si.
Imamo že preveč skrbi, pa Kangler še kar straši z radarji.
Noben nič dobrega ne naredi, ker v parlamentu sedijo lopovi, gotof si.
Za šolo več nimamo skrbi, saj bodo za nas drugi diplomo pisali.
Tukaj rešitve več ni, vsi smo gotovi.
POLITIČNA GAZELA
Anja, Mateja, 9. a
Vsak pesnik je velik otrok in vsak otrok je mali pesnik.
Boris A. Novak
GAZELA, NE SODI ČLOVEKA
RABILA BI GAZELO
Up in trud in sanje, rabila bi.
Vzel si ljubezen in srce in to rabila bi.
Roka v roki, toploto in dušo,
pogum in strah, strup in solze, rabila bi.
Zastrupila bi vek, ubila misli,
zdaj s trnjem v grlu umiram, rabila bi.
Trpljenje, kričanje, upanje,
pepel in kri zdaj po tleh se vali, rabila bi.
Kar čudeža je,
da zaceli mi kri, zaceli mi rane, rabila bi. In veter po licu solze odnaša, kako svet lahko to prenaša? Rabila bi. In kar je vse sreče in kar pomoči, rabila bi. In sodim sebi in sodim drugim, rabila bi.
Ko prvikrat vidiš človeka, ne sodi! Kaj lice njegovo izreka, ne sodi! Srce je globoko zakrito, ne čuješ njegovega jeka, ne sodi! Prenagljena glasna beseda globoko mu rano zaseka, ne sodi! In ko izrečena je sodba, za rano ne najdeš več leka, ne sodi! Poznaš li ti samega sebe? Čas hitro na zemlji poteka. Ne sodi, da onikraj groba preostro vladar te človeškega veka, ne sodi!
Špela Belec, 9. A
Maja Sever, 9.a
ŽIVLJENJE
Vse se začne, ko se rodiš, to je življenje; ko prvič zajočeš, spregledaš in se nasmejiš, to je življenje.
Prvič primeš v roke pisane barvice, z njimi na papir pravo umetnino narediš, to je življenje.
Pogledaš sošolca in njegove sinje modre oči,
ko se ti zasmeji in od zadrege kar zardiš, to je življenje.
Ko padeš s kolesa v jarek, se ti oči zarosijo in zakričiš, to je življenje. Ko bereš knjige, poslušaš glasbo in slikaš, se sprostiš in si dušo krepiš, to je življenje. Ozreš se naokoli in vidiš vojne, zasmehovanje, prepir, strah in trepet, takrat se potuhneš in se zamisliš, to je življenje.
Razmišljaš, kakšno srečo imaš, da takšnih stvari ne doživiš, to je življenje.
Nesreča kmalu dobi v roke tudi tebe nedolžno dete, ki ne veš kaj bi naredilo in se bojiš, to je življenje. Noge priviješ k sebi, glavo potopiš med kolena, a še vedno mirno ne zaspiš, to je življenje. Stvari se ne bodo popravile same od sebe,si rečeš in se prebudiš, to je življenje. Postaviš se pokončno ter si pomaneš oči, preženeš strah in red narediš, to je življenje. Nekateri ti prisluhnejo, drugi ne, važno je, da ti več glave v pesek ne tiščiš, to je življenje.
Zavedaš se, da ko umreš,
za sabo močan pečat pustiš, to je življenje.
Dekle z zelenim šalom Fotografije: vir internet
NAJBOLJ NORA SOLA V NARAVI
V osmem razredu smo si sredi napornega šolskega leta privoščili šolo v naravi. Obiskali smo terme z največ tobogani v Sloveniji »Terme Čatež«. Takrat, ko smo bili še osmošolci smo si lahko omislili kakšne simpatije in ljubezni, zato smo ob nekaterih zardeli, ob drugih pa se skoraj stopili. Najbolj »zatrapan« je bil Gašper, ki se je venomer podil za Lucijo.
NASTOPAJOČI: Lucija, Gašper
Terme Čatež (na ležalniku)
Lucija: Ej, Gašper a si upaš it na surfe?
Gašper (ponosno): Valda, kaj si pa mislila, jaz si upam vse!
Lucija: No, potem mi pa pokaži.
Na surfu Luka, ob surfu pa opazuje Lucija.
Gašper: Me vidiš kako dolgo sem že gor?
Lucija (zdolgočaseno): Saj zdaj te bo curek ravno odnesel.
Gašper: Seve...Aaa o ne, kje so moje kopalke?
Lucija: Hahaha, sem vedela, da boš padel, nisem si pa mislila, da ti bo odneslo kopalke!
Gašper (osramočeno in jezno): Kje so moje kopalke?
Lucija: Saj si mi bil všeč, samo zdaj bom raje gledala za kom bolj uglajenim.
Gašper (žalostno): Lucija.
Brina Bračko, 7. b
NAŠI ŠPORTNIKI in PROSTI ČAS
Na naši šoli je odbojka zelo popularen šport. Nekateri jo igrajo za sprostitev in rekreacijo, drugi profesionalno. Imajo vsakodnevne treninge, ki pomenijo zraven šole izreden napor, vendar v tem uživajo, se sproščajo in polnijo z energijo. Ker smo želeli še nekaj več izvedeti o športu, vzornikih in treningih, smo se o tem pogovorili z Ano Kristino Šalinovič in Rokom Zidarjem.
Ana Kristina Šalinovič
Rok Zidar
1.	Koliko let že igraš odbojko?
Že od malih nog mi je bila odbojka v veselje, kajti ni bilo dneva, da je ne bi gledala po televiziji, kaj šele poskusila igrati, ko je le bilo možno. Zato jo igram že 8 let.
2.	Zakaj si se odločila, da jo boš igrala?
Ker sta me navdušila starša, ki sta mi pogosto pripovedovala o njunih odbojkarskih podvigih v mladosti. Odločila sem se, da začnem trenirati tudi, ker so jo začele igrati tudi moje sošolke.
3. Kaj počneš, ko nisi na treningu? Kadar nimam treningov, grem s prijatelji v mesto nakupovat. Prosti čas izkoristim tudi za učenje. Najraje in najpogosteje pa ga preživljam s svojo družino ob družabnih igrah, na sprehodih in izletih.
4.	Kdo je tvoj vzornik?
Moj vzornik je Georg Klein, navdušil me je na turnirju, kjer sem pobirala žoge Nemški reprezentanci. Tam sem ga spoznala in se z njim fotografirala.
5.	Ali si kdaj »živčna« pred ŠKL-jem?
Vedno, saj nikoli ne vem, če bo tisti dan igra gladko stekla in kako se bodo odzvale nasprotnice. Hkrati pa sem pod pritiskom tudi zato, ker hočem navdušiti s svojo igro.
1.	Koliko let že igraš odbojko?
Odbojko spremljam že iz vozička, igram pa jo že šest let. Že kot otrok sem imel v roki ves čas odbojkarsko žogo in tako je ostalo vse do danes.
2.	Zakaj si se odločil, da jo boš igral?
Za odbojko sem se odločil, ker jo je igral že moj ata in kasneje tudi brat, zato se mi je zdelo samoumevno, da jo začnem trenirati še jaz.
3.	Kaj počneš, ko nisi na treningu?
Največkrat se učim, v prostem času pa se družim s soigralci, sošolci in prijatelji. Seveda pa najdem tudi čas za mojo družino in z njo preživim kar nekaj časa.
4.	Kdo je tvoj vzornik?
Moj vzornik je najboljši podajalec na svetu, to je Nikola Grbic. Navdušil me je, ker sem tudi sam podajalec.
5.	Ali si kdaj »živčen« pred ŠKL-jem?
Ja, vedno, ker se punce po navadi ne odrežejo dobro.
Besedilo: Brina Bračko in Lučka Stopinšek, 7. b Fotografije: Marina Šalinovič, 6.c in Tinkara Primec, 7. b
OBČINSKO IN PODROČNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
V ponedeljek, 4. 3. 2013, je v dvorani Tabor potekalo občinsko in področno prvenstvo OŠ v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo okrog 150 učencev iz mariborskih in obmariborskih šol. Našo šolo so zastopali Vasja Pirc, Tim Roškar in Rok Djordjevič. Zelo uspešen je bil Rok Djorjevič iz 6. c razreda. Na tekmovanju je osvojil zelo dobro 4. mesto.
Ker smo o njem in tekmovanju ter uspehih želeli izvedeti še več, smo Roku zastavili nekaj vprašanj.
1.	Ali si si od nekdaj želel igrati namizni tenis?
Ne, saj sem si pred namiznim tenisom želel igrati nogomet. Za namizni tenis sem se odločil šele pred enim letom, ko sem se preizkusil v sami igri. Občutek sem imel dober in v sami igri sem zelo užival.
2.	Ali je bilo to tvoje prvo tekmovanje?
Ne, to ni moje prvo tekmovanje, saj sem pred njim imel še enega. Zagotovo pa je to moje prvo šolsko tekmovanje, ki si ga bom za vedno zapomnil, ker sem dosegel svoj najboljši rezultat.
3. Kakšna se ti je zdela nasprotnikova igra?
Bil mi je velika konkurenca, saj je igral zelo pametno in premišljeno. Dobro se je držal, znal pa je tudi zelo dobro braniti. Zelo pa je bil spreten in navihan, kadar je serviral.
4. Ali si ponosen na svoj dosežek?
Na svoj dosežek sem zelo, zelo ponosen, ker je to moj največji dosežek odkar igram namizni tenis. Upam, da bom še naprej dosegal tako dobre rezultate. Pa saj sem šele na začetku.
Novinarka: Kaja Koga, 6. b
Fotografije: vir internet
USTVARJALNI KOTIČEK
Špageti
Sestavine:
-	250 g špagetov
-	5 srednje velikih paradižnikov
-	bazilika po okusu
-	20 dag feta sira (po želji lahko tudi več)
-	olivno olje
Priprava:
V osoljen krop damo 250 g špagetov. Kuhamo jih približno 8-10 minut, nato pa odcedimo. Medtem pa v drugo ponev vlijemo olivno olje, dodamo na kocke narezan paradižnik, sesekljano baziliko ter nadrobljen feta sir. Na krožnik damo špagete in prelijemo z rahlo zdušenimi ostalimi sestavinami.
Buon appetit!
Preparation:
Put 250 g of spaghetti in the boiling, salted water. Cook them for about 8-10 minutes, than drain them. Meanwhile, make the sauce. Put olive oil in the pan, add cube cutted tomatoes and chopped basil. At the end add crumbled feta cheese. Put spaghetti on the plate and pour the sauce.
Buon appetit!
Tinkara Primec 7. b Fotografije: vir internet
Spaghetti
Ingredients:
-	250 g of spaghetti
-	5 (middle size) tomatoes
-	basil (for taste)
-	20 dag feta cheese (you can put more if ypu want)
-	olive oil
Kaja Kogal in Lena Uranjek 6. b
J
Ce bi bil/a
Če bi bila žival, bi bila konj. Imela bi dolgo belo grivo in svetleč rep, ki bi kar letel po zraku, ker bi tako drvela po hribu. Okoli mene bi frfotali in peli ptički. Na travniku bi rasli zvončki, vijolice, žafrani in jaz bi jih vonjala. Sijalo bi sonce. V okolici bi tekel potok in jaz bi skakala po vodi.
Če bi bil žival, bi bil dinozaver. Med dinozavri pa bi bil najraje tiranozaver Rex. Strašil bi ljudi in jedel hrano, ki ima meso. Hodil bi po hišah. Če bi me ljudje zavezali, bi se razjezil in strgal vrvico. Pojedel bi nekaj ljudi, ki so me zavezali. Ko bi bil utrujen, bi si utrgal krošnjo od drevesa in zaspal na njej.
Tim Cic, 2.a
Marica Barto, 2.a
Če bi bila roža, bi bila vijolična vrtnica. Bila bi v trgovini in kupil bi me mož za svojo nevesto. Na poroki bi plesala v roki neveste. Vsi bi me hvalili kako sem lepa in kako lepo dišim. Imeli bi me zelo, zelo dolgo.
Ema Rauter, 2.a
OBISKAL NAS JE NORCAVI PUST
Veseli pust in pustna delavnica v 2. a -izdelava robota
KNJIGOLJUB - BRALNI PROJEKT DRUGOŠOLCEV
Priznanje za prebrane knjige prve stopnje sta prejela Blaž Jug in Andraž Jurančič.
OBISKAL NAS JE LAJNAR—TIANOV DEDEK
VIDOV DEDEK NA OBISKU
Preteklost nam je v 2. a razredu razkrival Vidov dedek. Kako smo doživljali to uro?
-	Zelo lepo je bilo. Najbolj všeč so mi bile fotografije, ki nam jih je pokazal. (Blaž)
-	Najbolj zanimiva je bila pripoved, ko je njihova muca premagala jastreba. A žal je potem tudi ona umrla. (Marica)
-	Najbolj mi je bilo všeč, ko je pripovedoval kako je hodil v šolo, ko je bilo snega do pasu. V šoli so jedli le košček kruha in jabolko. (Nina)
Najlepše je bilo, ko smo gledali fotografijo, ko je dedek držal srnici. Spomnila me je na srnice, ki sem jih videla med počitnicami. (Ema)
-	To je moja najboljša ura, ker sem slišal zanimive zgodbe. (Matej)
CICI LITERARNI KOTIČEK
ZAHVALA
Hvala ti Nuša za povabilo, ker vem, da v Bohinju ne bo snežilo.
Jaz in moj pes Vav,
ti iz Hoč pošiljava lep pozdrav.
Ni mi všeč, da si se preselila, zato te bom na obisk povabila.
Daša Bejat Krajnc, 4. a
Fotografije: vir internet
W DSDTi|0g[iQ0©0 ©Dud® ©©©Gsrc^siOB QagjsimDs®
v
Tiho, tiho, po travniku se plazi, brez hiše naokrog lazi.
Ima ostre zobe in kremplje, rad se tepe in za plenom teče,
ima črne črte in dober vid.
Je okrogla,
ima dve nogi in dve roki. Ima usta in oči, vedno zelo rada nori in v pravljici živi.
Ima ogrinjalo, dva ostra zoba, navzven je hudoben in je v strašnih filmih doma.
Mogoče obstaja v »groznih« gradovih. ----
Učenci 2. a
Fotografije: vir internet
OV	v	V	-
PRAVOPISNIH NAPAKAH SO S POMOČJO RIM RAZMIŠLJALI UCENCI 4. A
Rada bi se naučila pravopisna vsa pravila, vejico tu, tam pa piko, tega znanja je res veliko.
Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače, to že vemo vsi, več problemov ni.
Zdaj že znamo vse, učiteljica ponosna je, rada pohvali se:
moji učenci so najboljši, he, he, he.
Daša Bejat Krajnc
v
Crka, vejica in pika, se mi vedno bolj izmika.
Po listu gor in dol hitim, da pravopisnih napak se znebim.
Na začetku prvega razreda, tuja mi je tudi abeceda.
Ko pa četrti razred bom končal, pravopis domač mi bo postal.
Gal Fanedl
Rad imam uganke,
ki me potegnejo v pravopisne zanke.
v
Če imel bom manj napak, s tem postal bom učenjak.
Ko obvladal bom vse to napak pri meni več ne bo.
Morda pa se še kakšna najde, a jo brž odpravi znanje.
Samo Kosmačin
Pravopisnih zank je veliko, recimo nekateri pozabijo narediti piko.
Ko ima nekdo veliko napak, vidi pred sabo temen oblak.
Pravopisna zanka je tudi, če ne veš kako se piše
v / • V 1 •	v/	v
jež/ješ ali grež/greš.
Samuel Sattler
Fotografije: vir internet
Kajjevalentttov«*
EVA: Valentinovo je čas ljubezni. ALEX, TIMMY: To je dan, ko se imajo vsi radi. NEŽA: Je to, ko si drug drugemu nekaj podarimo. ROK, ANEJ, MONJA: Je dan ljubezni in si zaljubljen. MARSELA: Je čas ljubezni in se imajo vsi ljudje takrat radi. JAN: Je praznik, ko se zaljubljeni spomnijo dneva, ko so se spoznali. NEJC: Vsi ljudje se spomnijo na ljubezen. LARA G.: Je ljubezen, ko se starši spoznajo in se vsi imamo radi. TADEJ: Valentin je čokoladni dan. TILEN: Je dan daril in voščilnic.
LANA M.: Se imamo radi in si podarimo srček in čokolado. LANA G.: Vsi se imamo radi.
MARUŠA: Je dan ljubezni, ko tistemu, ki ga imamo radi nekaj podarimo. LARA P.: Je dan, ko se ljudje poročijo.
Ustrahovanke za odrasle
r*
Postelja je že postlana, pod rjuho pa savana.
Če jo gledaš, ko še spiš, v hipu v temi se zbudiš.
moja mama se boji miši, sivim mišim pajek vlada in nastane cela zgaga.
Ko od strahu zakričiš, s krikom mamo prebudiš.
Mama odide hitro spat, ampak v postelji jo čaka gad,
Gledaš otroka z brega, ki zakopan je v kupu snega.
gad se ji okrog roke ovije in mama glasno zavpije: "Na pomoč, pojdi proč!"
Že drviš po bregu, v visokem snegu.
Še preden rečeš, na pomoč, se spotakneš ob obroč.
Takrat na pomoč priskoči ata, iz postelje odnese gada, miške v past ulovi, pajek pa se razjezi.
Potem pa rečeš, moj obroč! otrok pa reče, lahko noč!
Neja Rečnik
Hitro splete mrežo, a ker se ga ata ne boji, se pajek pobere in že ga več ni.
Melani Koprek
MIŠKO RAZGRAJAČ SPET NA CESTI	
Ko pa k njemu stopi policaj,	Tam pa ga čaka ovira,
pa važni Miško razgrajač odhiti in pohiti,	ki se ne podira
dokler ga spet ta policaj ne dobi.	in ker Miško še vedno prehitro vozi,
Policaj mu kazen izroči,	se vanjo zaleti
a Miško reče, da denarja ni.	in se skoraj razleti.
Policaj pa vztraja in vztraja,	Takrat komaj Miško spozna,
Miško pa mu še vedno nagaja.	da hitra vožnja ni za v mesto
Miško pa naredi vrum, vrum, vrum	in ne za na cesto.
in odpelje se v daljave,	Policaj pa že pridrvi
kjer se na poti velikokrat	in Miška končno ulovi.
pri prekrških zmoti.	Aleš Jančič, Jaka Verk
KAKO SI LAHKO IZDELAMO IGRO?
ŠPANA
Včeraj smo izdelovali igro, ki so se jo igrali v starih časih.
Najprej smo narisali na list papirja risbico, nato pa s flomastrom črte. Tudi krogce smo narisali in pobarvali.
Za igro potrebujemo soigralca in vsak 9 fižolčkov.
Blaž Jug, 2. c
Kako izdelujemo špano?
Vzameš kos papirja, flomaster in barvice. Nato na papir naslikaš sliko. Vzameš tri različno velike kartone in jih obrišeš. S šablonskim ravnilom narišeš kroge. Ko imaš soigralca in fižolčke različnih barv, se lahko igra začne.
Lana Mladenovič, 2. c
CICI USTVARJALNI KOTIČEK
Rožice za mamice so iikovni izdelki drugošo/cev Zale Gradišnik, Tilna Demšiča in Tare Rečnik.
PTICE POZIMI