List 34. gosp dar i XXIV. brtnišk m nar dn m mí rù| Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr srcuu pu UUll UU11. Y eij ctj u v Iiiaaaiuivu« vciv iwv w S * vv 1 ' J "»^uncua x giu, ou vow pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den ôetrtleta 90kr Ljubljani v sredo 22. avgusta 1866. Gospodarske stvari. Pisma do naših gospodarjev. Piše Fr. Povsè. (Dalje.) čemo popraviti, drobneg apeli ati suha Zemlj peska f bo potem rahla cestnega blata na njo Ce ) P je pa mlj kriv. pravila tako, da bi od nje mnogo dobička imeli. Nekaj o izbolj sanji zemlje in o gnoji. Mnogo je zemlje, ktera ni še obdelana. Vzrok tega je, da je lega neugodna, ali da je gospodar sam Mnogo zemlje leži puste, ktera bi se lahko po- Res so sicer tudi vzroki, kteri ne pripusté, da bi tako zemljo lahko izboljšati mogli. Tako so klimatične (podnebne) razmere, ktere ovirajo izboljšanje zemlje. Nektera polja so zeló suha; ako lega ovira, daje prid od njive maj hen, bo znabiti mogoče, da bomo To tedaj je dobro, da obilo ilovičine zemlj na njo napeljamo. Dobro je in koristno, včasih izprazniti bajarje, ki so bogati raznih gnojnih delov; dobro je tedaj, da tako zemljo in gnoj ravno na peščene suhe njive izvozimo. Ko smo zemljo izboljšali, potem ne smemo poza- biti, da jo je treba tudi dobro in prid bdel t Zemlj veli, da J° moramo dobro obdelovati, in resničen je prigovor priprostega možaka pravi obdeluj ti mene, če ) da ne, bom jez tebe « mlj (Dalje prihodnjic.; ux i va vu uji, v u uiajuvu , tiuuuiii mu^uvu , v*** krog njive tako imenovano „živo mejo" nasadili. pomaga, tudi suhi Je ? Naprej kmetijstvo! Iz Poddrage na Ipavskem. A. Ravne in lepe ceste zeló pospešujejo vsestransko trštvo ; one so pravi vir blagostanja in prava pospeha vsestranske omike, ktere koli dežele, kterega koli kraja, ako je lega dobra, tako sicer, da nam je mogoče, Kamorkoli se ozremo, vidimo, da so ljudje premožni da veter ne more tako močno zemlje sušiti, in v taki zabrani rosa veča. Nekteri travniki so vode napeljati, bomo gotovo dobro ^iavux; wviv ťv i/auvvuijui v la^ui aiajm, v lauiu ucaciau , v travniku napeljemo. Koristni so tudi logi, kteri ovi- kterih trštvo lepo cvetè. Vidimo pa tudi, da so taki opravili, če vodo po m zadovoljni v tacih krajih v tacih deželah v da veter ne brije čez polje. Treba rajo, loge prav nasadimo. je Tam Je 9 da take ljudjé na visoko stopnjo omike přispěli, pri kterih se umno hodni veter piha od južno-zahodne do severno-izhodne strani. Ako ho- ktera ho j o , kjer posebno severni-za- trštvo čedalje bolj razvija. Kdo mi je kos zanikati, da da loge in mejo nasadimo kraji, v ktere kupci pogostoma po izdelkih popraševat cemo loge napraviti, moramo drevesa nasaditi hodijo y v duševnem in materijalnom obziru bogaté? y 9 hitro rastejo. Tako postavimo: vrbo, jagnjed, akacijo, javor. — Neko škodo sicer napravljajo y žive meje, ker mnogo tičev se zbira na mejah, kteri Kraji pa, kteri niso v stanu svojih pridelkov zarad po manjkanja lepih cest in potov, ali zarad slabih izdel-kov v denar obrniti, trpé veliko uboštvo v materijal- materi- škodu- nem in vsled tega tudi v duševnem obziru. a vendar tudi koristijo, ker crve pokončujejo; jalnem zavoljo tega, ker nihče po pridelkih ne popra- sneg na taki njivi tudi dalje leži; torej tam ; zemlja posebno suha, nasadimo loge in žive meje kjer je suje ali pa malo 9 v duševnem zarad tega y ker ni } da tako V f oviramo veter, ki zemljo posebno ízsusi. za pospešek vsestranske omike potrebnih materijalnih ker je tedaj vsled pomanjkanja penezov pot do moči Mnogo njiv in travnikov je premokrotnih. Tudi omike popolnoma zaprta. Kjer kupci le prepičlo zarad grđih in nevarnih cest kak kraj obiskujejo, ondi se drenaža. temu se dá pomagati, in to uči naža v resnici koristna in da najboljši Da Je in umniši dre-kme- pridelki in izdelki večidel pol zastonj prodajati morajo tovavci v raznih deželah drenažijo in kako da moremo da najdejo kupca. Tak kraj ima tedaj dohodkov malo mnogi možje knjige podarili; tako stroškov pa veliko. Tak kraj mora obožati, v kterem y y drenažiti, so nam ze priporočam knjigo: „umno kmetovanje a od gosp ki v tej knjigi tudi o drenaži podučuje. Zalo-Tudi kar ja, „Novice" so v prejšnjih letih prav natanjčen poduk dale o drenaži, to je, o položenji podzemeljskih cevi. se dohodki ne morejo meriti s ški desetkrát veči kakor dohodki. stroški, ali kjer so stro- Naša prva skrb mora tedaj biti, ako hočemo zadovoljno živeti in si kaj opomoči, da jo tako dalječ pri- Mnogo zemlje je puste, z grmovjem obraščene. pravimo, da se vsaj dohodki meriti morejo s stroški m ^ * * 1 i t i • i § t « t * t v . i i • 1 T\ t/ • 1 V • w • 9 9 Ako smo umni gospodarji, bomo pogledali ali bi ne ako jih še presegati niso kos. Pa če je le v naši moči bilo mogoče to zemljo koristno predelati. Če vidimo, vravnajmo tako svoja opravila, da bode trud obilno da je zemlja dobra, bomo grmovje posekali, posušili poplaćan, da nam bode tedaj mogoče pri vseh stroških m sežgali in ledino izorali. Na takih novinah dobro vendar še kakošen belič prihraniti. raste proso Nektere njive so prebogate ilovičine zjsmlje ne- ^ # ^ » • /^j a m m ktere prerevne; vse to se dá popraviti posebno ilovičina in premokrotna, moramo Ce 9 ako je njiva Da dospemo tedaj do blagostanja in po blagostanji omike, treba je najprej za lepo izpeljane, .......Kaj veče do kar koli mogoče ravne ceste in poti skrbeti. J° ho- nam pomaga zlato v březnu, ako ne more živa duša 210 do njega? Kaj pomagajo kake mu kraju naj boljši vinski ali drugi pridelki, ako jim je pot za izvaževanje zaprta? Druga naša skrb mora biti, da naši pridelki in izdelki se meriti (konkurirati) morejo z zunanjimi, s tu-jimi, to je, da jih tujemu blagu enake jaapravljamo. Ne smemo se tedaj o tem trdovratno vesti po svoji glavi, ampak ozirati se moramo pri izdelovanji in pri pride-lovanji na tuja ljudstva, kako ona enako blago pride-lujejo in izdelujejo. Ako beremo ali slišimo v kakem kraji, kako se ta in ta reč bolje in v veći meri pride-lati dá, moramo se v prihodnje po tem nasvetu ravnati, ne pa vsa nasvetovanja, vsa prizadevanja učenih, praktičnih mož v nemar puščati. Al žalibog! da se še dandanes ljudstvo kaj malo ali celó nič na enaka nasvetovanja in živa priporočanja praktičnih mož ne ozira. Ljudje ne premislijo, da se časa koló v eno mér vrtí, ter da se časi spreminjajo, in da bi se morali tudi mi ž njimi spreminjati, ako nočemo v materijalnem in duševnem obziru, v svojo lastno nesrećo zaostajati. Vravnajmo tedaj vsa svoja djanja po duhu novega časa in razbimo piškovo staro kopito. Da bi le poskusili, kakor se nam od vseh straní živo priporoča, potem bi že šlo ; al vsak gode staro pesem in pravi: „moj stari oče so me tako učili, naši dedje so tako delali in so dobro živeli; po njih se moramo ravnati." Tako besedujejo taki, ki ne pomislijo, da za časa očetov bilo je drugače, dandanes da je zopet drugače, ker svet od leta do leta bolj napreduje in marsikaj pričenja, česar si dedi naši še domišljali niso. Ako se hočemo kake reči navaditi, moramo jo poskusiti; saj tudi cei svet na poskušnji stoji! Ako tedaj kje beremo ali slišimo, kako se več let hran-ljivo izvrstno vino napravlja, moramo poskusiti ; vsaj dostikrat poskušnja ne stane druzega ko le trud in čas. Ako vidimo, da so po pameti izpeljane lepe ceste in poti kakemu kraju do blagostanja pomagale, delajmo tudi mi nove ceste in popravljajmo stare, da bodemo zamogli svoje pridelke in izdelke križem po svetu iz-važevati. (Kon. prih.) Národno-politične stvari. Kje naj bo prihodnja meja med Avstrijo in Italijo? Soča ali Taljament? © — V Gorici 13. avgusta. Ne verjamem sicer, da bodo Italijani naših gori ških (to je, ilirskih) Lahov ob Soči pogrešali, saj so se unidan sami prepričali, da naši Lahi niso še godni za njih zobe, ker so pred njimi bež ali; pa tudi to nam ne gré v glavo, da se mislijo naši diplomatje na Taljament opreti. Prepustili smo Italijanom pès-markota (krilatega leva sv. Marka) cel ega, pustimo jim tedaj tudi rep; kajti ta bi nas utegnil še hudo švigati. Kar nas Slovence ta reč zadeva, imamo se bolj bati Ta lj amenta kot Soče. Gorjé nam, če videmski okraj med Palmo in Taljamentom, med Vid-mom in morjem z goriško grofijo združijo. Ni jih v vsi Itálii hujih protivnikov Avstrije in vsega, kar po njej diši, kot so večidel Videmci; znebimo se jih toraj raji danes kot jutri; rovarij bi ne bilo nikdar ne konca ne kraja. In česa bi imeli pa še goriški Slovenci pri-čakovati? Posebne provincije med Palmo in Taljamentom bi ne bilo vredno napraviti; toraj bi Videmce z našo deželo združili; potem pa bi imeli Lahi Slovencem nasproti brž ko ne veči no. Naše geslo mora biti: Naj svetli cesar pod imenom Benečije ne manj, ampak več ko more tistih element o v oddá, kteri so bili vzrok dosedanjih homatij. Česar mi želimo in potrebujemo je ljubi mir, sploh, in zlasti z našimi so- sedi. Da bi bil Taljament za Avstrijo in njej zveste Primorce osodepolna meja, tega sem tako preverjen, da, ko bi se mi alternativa zastavila: „Sočo ali Taljament?" bi jaz raji za Sočo s tem pogojem glasoval, da bi se — ker se že Lahi na princip narodnosti opi-rajo — po narodnosti meja potegnila, namreč od morja do železniČinega mosta med goriško postajo in Ločenigom Soča, potlej pa podnožje slovenskih Brd od Ločeniga čez Karmin (Cormons) do Nadiže pri Čividadu, potlej naj gori proti severju Nadiža mejo delà. Po tem takem bi spadlo pod nas nekaj benečansko-slovenskih far in meja bi ne bila tako nerodna kakor sedaj, ko imamo, brž za Tminom mejo in prav čuden benečansk kot. Zgubili bi pa vsled take razdelitve, se ve da, vse ilirske Lahe razun tistih, ki so na levem kraji Soče v mestu Gorici in v nekdanjem benečanskem okraji (têritorji) od Tr-žiča (Monfalkona) do morja. Pa Bog ne daj, da bi nam naši Lahi očitali, da se jih hočemo iznebiti; mi se ne po ganjamo za to mejo; ampak nas vet ovali bi jo kot manjše zeló, samo v tem primeru, ko bi Italijani, bodi-si na kar koli oprti, do Soče silili, in ko bi se naši diplomatje te meje celó uhraniti ne mogli. Od železniČinega mosta goriškega naprej proti Koroškemu pa ne more Soča po nikakem meja biti, kajti saj bi še ceste na Koroško ne imeli. Sedanja cesta iz Gorice čez Predél na Koroško drži od Kanala naprej na desnem — toraj eventualno italijskem — bregu Soče, kar je že samo po sebi velika nerodnost, tudi ne gledé na sitnosti, kterim bi bila mala in velika kupčija podvržena. In to naši očetje še iz francozkih časov dobro pametijo. Nektere vasi na Bovškem so bile za Francozov tako razcepljene, da so stanovavci iste vasi nekteri v Cividad morali hoditi pravice iskat, nekteri pa vJTmin. O raznih druzih neprilikah nočem govoriti. — Ce tedaj ne Soče ne Taljamenta nočete, s ktero mejo bi se pa vašim željam ustreglo? boste upra-šali. S sedan jo ob Idrii — mutatis mutandis! Spre-membe pa želimo te, naj bi vsaj od Cividada proti goram Nadiža bila meja (namesti Idrije). Slišimo, da misli naša vlada na vsaki način tudi Palmo obdržati. Tudi prav. Saj peščica Lahov palmske okolice bi menda ne Avstrii, ne Slovencem nadleg ne delala. 0 prihodnji uravnavi slovenskih dežel. Iz Gorice smo přejeli sledeči zeló važni dopis : © V Gorici 17. avgusta. Rim, Pariz in — Karmin! Tako smo nedavno v nekem dunajském časniku brali, češ, da ta 3 mesta so — rekel bi — kovačija najnovejše zgodovine, da so kraji, kjer se pletejo in godijo reci, ki svet preobra-zujejo. Namesto „Karmina" pa denimo raji Gorico, kajti, kar je general Moring z laškim generalom Pe-titti-om v Karminu govoril in kar je v nedeljo 12. julija t. 1. ob 6. uri zvečer dognal, je bilo vse popred v Gorici — v glavnem stanu nadvojvoda Albrehta —zrne-njeno in naročeno. Gorica se je skoz nekaj tednov malo da ne s častjó zgodovinske pomenljivosti ponašala; bila je središče silovitih vojskinih priprav, ka-koršnih nismo tukaj na pragu italijskih vrat še nikdar doživeli, pa tudi takošnih, kakoršnih je malo ktero drugo mesto kedaj skupaj videlo. Clovek bi skor ne veroval, da je res, kar se je 3. julija t. 1. pri Kraljičinem gradcu na Ceskem zgodilo. Se niso preroške črke A. E. I. 0. U. obledele ; še je Avstrija svoji nalogi kos, samo da — samo da spregledajo vsaj zdaj enkrat tam gori na Dunaji in da spoznajo, kodi daje treba voziti, in kakó krmiti, da se jim državni voz vnovič in tù gotovo za vselej ne zvrne. In lej te ! ravno nekaj sem spadajočega, nekaj novo mislih odgovarjamo na to, da bi nam taka uredba aravnavo naših dežel zadevajoôega sem hotel sprožiti. vsikakor ljubša bila, kakor naše sedanje stanje, ko Došel nam je te dni iz glavnega stanů tù v Gorici glas, smo na istem prostoru, ce privzamemo še benećanske da misli visoka vlada vse primorske dezele — Gorico, Slovence, podrobljeni in raztrgani pod tri c. k. namest- Trst, Istro s Kranjsko vred v eno samo skupino z ništva in na štiri deželne zbore. Po drugi strani smo enim samim namestnistvom in enim samim skupnim de- pa vendar spet tega trdnega prepricanja , da ta prena- - _ . _ m M » v • . • ___11 ^ V____________I i «V 11 1 . « . i %elnim zborom v Trstu zdruziti. redba ta Kaj mi Slovenci k temu porečemo? Moja misel je , ceravno mnogo boljša od dozdanje, ne bi zado- stovala niti Avstrii niti nam Slovencem. Zakaj ? da nimamo nikacih pravih vzrokov, da bi se temu Ako se hoče napredovanju italijanizma po naši sloven- vladinemu namerjanju ustavljali. Ako pomislimo, koliko ski zemlji že enkrat trden jéz postaviti in da ker stroškov mali zbori deželam prizadevajo imajo premalo denarnih pripomočkov — velicih občno-koristnih naprav ustvariti ali zdatno podpirati ne morejo, in da njih glas na državni vagi malo ali nič ne zdá, zato za prihodnje čase odvrniti y ako se hoče nevarnost, da bo Talijan za- hteval Gorico , Trst, Istro , kosove Kranjskega "in Bog vedi kaj še, an češ, da je laška zemlja laško govori in misli ) ker se ondot potlej je zadnji čas, da se prej nam ne bode menda težko iznebiti se kakoršnih si bodi ko mogoče, obudi, osvesti in utrdi slovenska narodnost, muh, sebičnih ali tesnosrčnih želj, ki bi nas utegnile Bolj ko zid in trdnjava bo mejo varoval slovenski da braneč svojo zemljo narod, ko se zave in prepriča Brez skrbi pri presojanji te zadeve motiti. Res, da bi Ljubljana Gorica in Poreč svojih domaćih zborov več ne brani svoje pravice in svojo narodnost, imeli, in Ljubljana tudi namestnije ne; pa to nič toraj rečemo, da je povzdigniti in na vso moč podpirati bi glavna in najviša dva namena slovenstvo, ki je sedaj toliko važen faktor Avstrii, in silna potreba. ne dé da korist, pa tudi živa JLI\5 UU ; V4 cm II kj1 q xćk V li cm ili li c* J V 1 O M U V a li cm Ui g U Cl uiv f vuow? V/j »i dosegli: mogočnejše, gotovejše, toraj zdatnejše pospe- vladi sami največa ševanje slovenstva inveče pa cenejše doseženo Nespametna, neprevidna in neavstrijska politika prejš- materijalno blagostanje. Kar slovenstvo tiče, njih avstrijskih ministrov je kriva, da seje talijanstvo smo preračunili da V ce vlada politiško bandero ko- povsod ob jadranskem morji razširilo in globoko v sla iičkaj po novem vetru zasukne — utegnemo Slovenci venska tla svoje korenine zarinilo. Slavenstvo je poleg že po sedanjem volitnem redu v zboru većino imeti. njega , 6,Ui.v, uuuc vuijo In kakošni sklepi bi bili to! kak upljiv bi imele in truda bo pač treba, predno se ta škoda poravná in naredbe dveh tretjin (?) Slovencev in sorodnih vsi nasledki one pogubljive politike odpravijo ! Ali se bo pa dalo vse to doseči po poti, ki jo pri- slabelo, hiralo, ginilo. Koliko časa trdne volje l8trijanov ne le na ostalo tretjino štajarskih in koroških Slovencev, temuč na vès primorski laški rob! Naši Lahi. se ve da jateljski dopis omenja? Ne verjamemo. Slovenski narod če se že mora taka združba je, to se ne dá tajiti, najmanji in najslabeji med vsemi JLd <* li 1 j OXJ vu y uo KJX - vj\j ou /ju ui vj i at taaa ^uiu^ua J J ^ J uajujauji iu, iiajoiciugji aiuu vocuii napraviti — Kranjsko radi izklenili, in, samo — z Istrijo avstrijskimi, pa kar je še huje, mnogoletno zatiranje in da in združeni, skupni zbor radi v Gorici imeli, uauj, ^u^m vu owmu Slovencem, ne more taka ožja združba po volji biti, je še temu majhnemu telesu mnogo udov otrpnilo, m ker bi nam manjkalo dovoljnega korektiva svojo narodno svést izgubilo. Ker je bil zatrt narodni nam potujčevanje, potem politično drobljenje je storilo za i tal i j an stvo. Prosimo toraj vlade, da, če res kaj jezik prvi in neobhodno potrebni pomoček vsakemu tacega misli, naj bi nas od Kranjskega nikar ne izobraženju, zaostal je narod tudi v dusnem razvitku, ločila, in to tem manj, ker, kakor se kaže, ko bo In kaj so nasledki vsega tega? Mlačnost, razprtija med 9 v se precej rojaki samimi, nevednost in uboštvo ljudstva. Ako vlada meja med Avstrijo in Italijo ustanovljena Lahov več dobimo. Trdijo namreč, da sedanja Slovence iz tega žalostnega stanja hoče kedaj izkopati, demarkacijska črta, z majhnimipremembami, tudi potle treba, da se vsem Slovencem nakloni stališče, da brez prava meja ostane. Po takem bi bilo zraven 30.000 be- zadržkov in ovir morejo delati na blagor in napredek nečanskih Slovencov blizo ravno toliko Lahov naši go- svojega naroda. Ali je pa to mogoče, če koroški in riški deželi pridruženih — Lahov, kteri imajo vec mest štajarski Slovenci ostanejo, kakor so, v vekoviti manj-in trgov in utegnejo toraj ne davno potrjeno popravo v v • scini brez ravnopravnosti, na dvoje raztrgani, od svojih goriškega volitnega reda, ako bo tudi pri njih veljav- slovenskih bratov ločeni? Kranjski Slovenci bi res po-nost imel, zopet podreti. Videant consules! Naloga je moči dobili v skupini s primorskirai in istriskimi jasna in važna: Vlada mora s e b i v prid slovenstvo sprejeti bi morali med-se tudi obilo Lahov in Lahonov, podpirati, če hoče kedaj pravo na tur no mejo med ki bi gotovo na vso moč naravne slovenske prizadeve zadrževali. Ali bo tedaj mogoče brez pripomoći koro- Novice" so dozdaj mol- skih in štajarskih Slovencev tako hitro in tako krepko Avstrijo in Italijo imeti. Tako prijateljski dopis. xwin/ fJi yutciyo/it i&ufsto. - ^nvvi^c ou uuAuaj mul" oaiu iu otajaioaiu taair liiiiu iu aig^/av čale o notranji politiki, nekaj zato, ker nas je bila trdna napredovati, kakor zahtevajo okolnosti avstrijske države volja, ogibati se vsega, kar bi utegnilo vnemati domači in slovenske narodnosti? Nikakor ne. Tudi se nam prepir, dokler je bil sovražnik pred durmi, ili ucaaj uc uuůuovoj un naaui auu ui x i o w m« i.juwoiv un zato, ker smo si bili v svesti, da vlada v hrumu orožja središče slovenski skupini. Trst je zgolj le trgovsko m nekaj ne dozdeva, da kakor koli bi Trst bil pravo mesto za in vojske nima časa poslušati druzih reči. Danes je to mesto; njemu je mar le za denar in dobiček; prebivalci drugače. Orožje miruje. Cas notranjega delà se začenja. so se poprijeli z većino laškega jezika, laške šege in In res prašanje notranje prenaredbe, notranje u«»«««, iu6« «« . sprave postaja tako silno, glasno in splošno, da se ne spoznala vlada že davno; naredila ga je „reichsunmit- dá vec preslišati, niti odkladati. Pricajo nam to tudi drugi telbar", dala mu je posebno stališče, da njegov mestni časniki. Zatorej se udeležimo tudi mi drage volje delà, zbor je tudi deželni zbor. Gotovo tega ni storila kterega blagi namen je, zaceliti rane, ki jih je vsekala brez važnih vzrokov. Vse te okolnosti se nam tedaj vsaj krvava vojska, storjene zgube, kolikor mogoče, nado- za zdaj ne zdijo ugodne, da bise tamkaj razvijalo poli- mestiti, in podslopje avstrijske države postaviti na tično in slovensko-narodno življenje, da bi tamkaj zbo- podstavo tako močno in trdno, da ga nobena sovražna rovali zbori našega naroda. Zgodovina nam kaže navade lega mu je na kraji slovenskega sveta. To je nevihta več ne omaje stoletja so se deželni zastopniki iz Istre > Trsta 9 in Prijateljski dopis praša, kaj porečemo Slovenci 0 morja shajali v Ljubljano zborovat 9 zakaj se ne da Pri-bi nakani, da bi se združilo Primorsko, Istra in Kranjsko tudi v prihodnjič? Ljubljana je po legi in naravi v eno skupino pod onim c. kr. namestništvom in z pa tudi po misli in čutu slovensko središče, ali naj ne enim deželnim zborom v Trstu? Mi po svojih bi tudi ostala? 212 Zastran enega načela so vsi slovenski domorodci res » Lebensgeist" pomenja, a ne „nerv." Tretjič je ne ene misli, namrec, da je neobliodno potreba združite dosledno, ako „Novice" na eni strani slovensko besedo vse Slovence veno politično in upravno skupino (grupo). Prašanje je le, po kterem poti in kako? Nočeno pred- „živec" zametujejo. « , • i v • % v # i • 11 y 1 i i čut nica" pridržijo, na drugi pa nič manj slovenski ^ : „ ~ r.a • r* i • u: u« u „ i • L.-L tekati z odgovorom, ker smo živo prepričani, da smejo Zakaj na to přesila važno vprašanje le vsi Slovenci po natanč- ako domačo besedo imamo? neki tujka bolja bila r nem, VQCaHilUiSlit/lli u I c; lio. i. o i. vj rv u. uu^uvaijilitl net jjyoiaivui o a \j * j o ca<* ^^foiuuiv/giju« «tjlll lUUl te* ou pu w auc6« poti; vendar nam bodi dovoljeno, da v omenjenih dveh in Cigal., kakor tudi v českem nahaja. Naj mi tudi vsestranskem premisleku odgovarjati na postavni slovje Druga beseda ki Novicam" ni v y vsec a w 3CUđ , Al „l^tu Viuaill 111 V DCO , je „U. U»G~ psihologijo." Ali tudi ta se pri Janež. du V se- za ozirih neke reči v' že zdaj v poseben prevdarek priporo- kdo kak pameten razlog pové V>XVt/ IOU1 lA^J /aVA^VJ V V TJLÇAJÈ. U1X V MUA» J^ttOiUUVU A J/V V V y ZâkâJ Ml WV AAV WLUWAi Lansko leto so bili večina naših domorodcev dušeslovje reči, ako se piše bogoslovje (teolo se ne smelo camo. za notranje-avstrinsko skupino. • , •• ______• j ^ • v !• Glavno vodilo gija) 7 pri tem jim je bilo po eni strani želja združiti vse Slo- iogija) itd. ! modroslovje (filozofija), jezi ko slovje (Slo- vence pod eno upravo in v en tak zbor (Generallantag), v kterem bi ne bili v vedni manj šini; po 7 drugi strani ,Veleum" za to, kar Nemci pravijo (francozki izgovárjaje) „Genie" ) tudi ni pa misel, da v ^^v so uj.ia, o\J unt/, jj.j. jjavs^uccš kiixks imjajv , uaj ou ^aov/ „gjv^mj c*n „cjgauj. ivuui xxaj predrugačiti posameznim deželam njihove podobe in hi- slovenskega jezikoslovja zná, temu ne bode treba na okolnostih, kakoršne so bile, ni mogoče one tirjajo, naj se piše „genij 77 (( Novicam" po godu 7 ter ali ženij. « Kdor kaj storičnih méj. Al od tistih malov se je v Evropi mnogo dolgo razlagati 7 da je » veleum" iz ,,um-a in 77 vele kar pomenja „veliko", sestavljen, torej tisto znamenuje mnogo premenilo. Razpadla je nemška zaveza ; strašna vojska je razdjala do čisto historične tradicije, ki so se kar „grosser Verstand, Genie." zdele nedotakljive ; izdeja narodnosti, brez obzira na stare le u m res tudi pri Hrvatih rabi. meje in historične deželne obraze je zavladala po Nemškem jeto vse kaj druzega nego * > tem pomenu se ve- —tiče Kar se 77 „zenij", genija t da-si je oboje in Laškem ; vse to ni brez vpliva tudi na naše cesar- enega korena in izvira. Kdo mi hoče toraj zameriti, stvo. Ali se ne nahajamo v čisto drugem položaji memo ako sem slovanskega „veleuma" nemško-fran-lani? Dobro bo tedaj treba prevdariti, ali bodo hoteli cozkemu „ženiju" představil? koroški in štajarski Nemci odločiti se od svojih avstrijskih rojakov, in stopiti se Slovenci v notranje-av- v • cm Kar se mojih dveh izrazov: hrbtiščni in želod- v • • i • V živci tice strijsko skupino? verjetno, ali poj demo In če ne mi ž bi hoteli, kar je zelo 77 Spinal- is 7 přiznávám 7 da so hrbtiščni samo in možganski in hrbtiščni > skupaj še menj njimi vred v nemško? Menda „Cerebrospinalnerven." Tudi tako dobro vem kakor , da so „lutercostalnerven" od pikice do pi- Pa če bi se koroški in štajarski Nemci tudi „Novice" spustili v našo družbo, je pomisliti, kar so že lani kice prestavljeni: medreberni živci. Ali komur je mnogi vredni domorodci ogevarjali. Ti Nemci z malimi izjemki so se pokazali v letošnjih deželnih zborih trde previdel mar za stvar samo, ta bode brez anatomičnih očalov j kaj 7 protivnike naše narodne ravnopravnosti gluhe m brez- kraj ali mesto naznanil sem jaz hotel reči, da sem namreč 7 čez in okoli kterega se ti obzirne proti vsem slovenskim zahtevam. Ali bi v taki dvoji živci raztezajo. Saj pa tudi latinski izraz „lutercostalnerven" ni popoln, ker se ti živci ne vlecejo samo družbi če pomislimo, da bi vlekli z Nemci tudi vsi slo- venski odpadniki, ne večen boj in prepir? Ali se je bilo Slovencem jako težavno stanje, med rebri, ampak tudi skoz vrat CitL\U\J C> IčlLl J tž, alalia a u a a , auj^aa duui o auti vac*k, pTSa , ii uuuu, bi naš toliko lodec in pod trebuh, samo da se njih najveći začetki zanemarjěni, zaostali in oslabljeni narod v takih okolnostih grcam podobni, okoli želodca nahajajo, tako imeno- /m O /v lx /-v n ^ irt^l^/v rrn VM C a in tn am miA-H Ank f íť n li rv I Air fi n n a ! n vil a li Tn rw r\ t% rf trebuh nadjati, da vspešno napredoval? To vse bo treba natanko preteh- vani 77 Sonnengeflechť ali 77 plexus solaris." Jaz pa v tati in prevdariti. Zatoraj na noge rojaki: premišljujte! svoji razpravi nisem bil namenjen telesno sestavo Obraćamo se pa tudi do naših slovanskih bratov na jugu člověka popisati, ampak o učenj i govoriti in severji, naj nam pomagajo po veljavnih potih in sem si - . . . , - . . - \ naJ nam svetujejo; zakaj naše zadeve se tičejo najživeje samo prizadeval, da me moji mladi čitatelji razumejo. Tudi beseda „obrazotvornost" za „fantazijo" tudi njih ter Àvstrijè, da bode po za do voljno s ti ni milosti našla. Pa tudi ta ni moja izmišljenka (kakor jaz sploh nikake slave v izmišljevanji izrazov ne iščem), ampak česka, tudi od Cigaleta omenjena beseda. Da pa so tudi jugoslovanski slovarji pri izrazih za „fantazijo" na nekake „obraze" mislili, to vseh svojih narodov močna in edina. Slovstvene stvari Obrana. nezic > ki mi pričaj o Ja- ima u i> „v Kt L c* a LI j c*. /janaj jjck C mojem šolskem spisu: „Nekoliko nasvetov, kako tazii", tega nas dušeslovje obrazljivost" in Frohlih, ki ima fan- obražnja." Zakaj pa se na obraze misli pri 7) V f UC1. se je treba učiti" niso nekteri znanstveni izrazi 77 vicam « vxvaui vsec. Naj jih tu na kratko opravdam. ^ Hn- „waoa^<* jaznosti „Novic" ne dvoumim, da ne bi mojim vrsticam naj se tudi pri nas „muskel' No- pri- Posebno čudno pa se mi je zdelo 7 V . „mišica a za muskel' zakaj ne bi c veljala. 7) prostorčeka prepustiti hotele pise Novice" nasvetujejo, Vendar pa mišico Pred vsem drugim přiznávám 7 da prav kar 7 kadar trdij kit so drugo kot rabijo Rusi, Srbi in Hrvati, in tudi Poljaki imajo prav imajo „Novice" podobno besedo, „miška" za tisto stvar. Saj tudi lat. i • V • 1 • I • • v I I • I 9 1 1 // m ali nekterih drugih izrazov tiče, o teh me „Novice' i niso prepričale, da so napačni. Preglejmo jih po vrsti musculus" ni nič druzega nego deminutiv besede „mus" (miš), in tudi Grki rabijo |avg za „Muskel" in pvmv za 77 Novice daj ej t << za za » >7 Empfindung u 77 Nerv Muskelknoten." Zakaj bi toraj nam nemški „muskel" bolji bil, nego slovanska „mišica"?" — Na to mi bodo ne, ter raji „Novice" rekle: Vse to je prav lepo, samo da nave veljati, ali živca (nom. žive< hočejo, naj se mu „nerv" pravi. Tudi trdijo „Novice", deni izrazi niso národni slovenski; ker pa teh ni-da živec pomenja „Lebensgeist." — Temu nasproti mamo, vzemimo tuje za svoje, namrec grške, latinske -- ' ~ , r-----„^VVVU^V.V.. - ----1 ' J w , --------fcT imam troje opommti. Prvič, da se živec v pomenu in nemške. — Za razume va nj e gotovo ne bode bolje, „nerva" v Janežičevem in Cigaletovem (Wolfovem) slo- ako tako storimo , da namreč takim slovanskim iz- kakor tudi v Prelog makrobiotiki n a h a j varji, kakor tudi v Prelogovi „makrobiotiki" nahaja; ražom, ki so slovai da se živec pri Srbih in Hrvatih v tem pomenu rabi tuje predstavljamo. ražom, ki so slovanskega korena in že rabo zadobile Zakaj 7 iu n\j iauu uauuuuv/. pri domačih si člověk in da tudi Cehi, na ktere se „Novice" pozivajo, zraven gotovo lože kaj misli, nego pri neslo vans kih, kterih tuj ega 77 nerva" svojo lastno, živcu sorodno besedo: še dostikrat izgovarjati ne more. Tudi Ina imajo. Drugič „Novice" ne dokazujejo, da živec Je taka me sa- ni ca, kakoršna v nemškem jeziku vlada, slovanskim 273 íezikom zoprna^kar nam bogati in izobraženi slovanski mesti „psihologij • • 1_ * T~>_____ n _ 1______fTwtTofATT I/O VAT A Irnlr^M fn/íí t7ûnûl/l ÍrTMnrví v^rt v reČi dušeslovje" aii da so vsi sio- jeziki Rusov, Čehov in Hrvatov kažejo, kakor tudi venski izrazi napačni. Le ta svèt (ne ukáz) ponavljamo profesorju, ampak vsem pisateljim sloven naše slovansko čustvo. To so moje opazke posameznim izrazom in v e je tedaj kdo v meni slovenskega „purista ne samo skim besedo, ki • ^luicoviju ^ W^J/M«, vodili uiv ? vu^ bodimo presilnipuristi, to je, tehnično (večidel po latinščini) rabi Francoz obče. _ # _ _ . razodel, hvala mu! Samo mi je žal, da te slave přejeti glež, Talijan, Nemec, rabimo tudi mi SI ne morem, ker sem le take izraze porabil, ki so jih bomo sebi in drugim razumlj / ft ft a • % a m d ^ ESI y An Tako že niso Novicam" všeč, žalostna jim majka! Jaz gotovo nisem tega zakřivil. drugi pred mano pisali. Ako pa Kranji 10. avgusta 1866. Dve tri opombice Dostavek vredništva. „Obrana" pričujoča kaže, vxa. ««^j pu „vjnasumu a» mine- je častiti gospod profesor svoje razloge imel za po- ralogijo. — Močno je razveselila vsacega Slovenca no- o tem nikakor nismo vica Glasnikova, da je gosp. Erjavec, vès mož za to Janko Pajk. zastran slovenske terminologije, ktero naš sloveci pi- da satelj gosp. Erjavec po „Glasniku" oznanja za mine- slovenjene tehnične izraze dvoumili. „Novice" so lepri tej priliki ponovile svoj težko delo, spisal slovensko mineralogijo, ter da dobimo svèt, svojo željo, naj bi Slovenci (pa tudi vsi Slovani) tudi ta del prirodopisa. Ker pa želi zvedeti, predno obdržali izraze, ki jih vès učeni sv da „ne prisegamo ropi znane izraze postavlja na prvo mesto ter sem na njih besede." Saj smo tudi mi zlasti v zdravniških prav teh misli, ktere so na to stran ni davno izgovo- imenih v Cigaletov slovnik marsiktero besedo dali in rile tudi „Novice." Se več. Ce zraven takega obeno- gospod Cigalé dobro vé, kako dolgo smo se razgovar- znanega izraza ni najti dobre slovenske besede, ostanimo jali o marsikteri — potem pa vzeli tako, ki se nam je pri samej tujki. Pišimo na pr. kristal, ker iz slovar- najbolja zdela; — da je dovršena, nikjer ni rečeno. In jev (zlasti Miklošičevega) ni jasno, ali se mora po slo- tako nam tudi drugi slovniki nikakor niso autoritete, vensko pisati g o 1 o t (gen. m.) ali pa morda g 1 a t držé golot za rusi- hlat ) in da nam ne morejo biti, kaže nam Mažuraničev nem. (kakor so Cehi jeli pisati hrv. slovar, ki na pr. „Nerve" imenuje tudi žila, kaže zem, kakor je molot za mlat, in res se iz Mikl. slov. nam Frolichov nem. ilir. rukoslovnik nuje i ki „Nerve" ime- čutilo, žila, Konecnyev, ki ga zove žil na, čil na, nerv itd. Tù se nam še najbolje dopada Mron- dade trditi eno in drugo). Ravno tako bi jaz pisal granit, ne žula („Glasnik" ima tu pomotno žaja), in pa g naj s, ne rula, kakor so oboje sedanji Cehi goviusev niem. polski slownik, da saj na prvo mesto jeli pisati brez trdnega razloga. (Glej „Jungmanov slovnik.") stavi poljski „nerv" in odbija suchožyla, eigentl. Sehne. Namesti: třapec pisal bi jaz: trapéz. Sokladen Da pod živec vse lahko spada y kar je zi vo, to pač X1M1JUVUUA • U JL MJ/ V; U piOUl Ml J MÍ4 • U JL C4 ^J KJ £J • U U IV 1 C« U ^ U^ raziden (bolje že: razhoden) bode javalne potrdila vsak na prvi pogled vidi; saj živMudi krvina in vsaka slovnica. Prilogi: ko vi nj i, kremenji druga žila, kost, muskul, kri itd. Ce je za ktero nemško y ne zdé se mi pravilni (Glej Janež, Slovn., po kteri končnica: ji pri- živalskim imenom); tako tudi ne: steklova (si- rašča besedo „živec" dober, dober je za splošni pomen „Lebensgeist" ali kaj tacega. Sicer pa gosp. profesorja jajnost), ker se od imen srednjega spôla prosimo, naj nam ne ocituje neslednosti zastran čut- y v ce ska nice; mi je nismo pridržali, temuč bi ! » Nerv a I y naj ostane „nerv" rekli: bila niso žival- ne delajo taki prilogi. Namesti biserova uteg- nilo bi bolje biti biserna (sijajnost). Kovno (lice y ako pa je treba razlocevati med Emp fin dungs nerv to je naša beseda; metali. Aussehen) ne sklada se dobro z drugim res znanim prilogom, namreč ko ven y y slohám- in B ewe gun g s nerv, moramo za ti besedi do daj a ti merbar. Samo ter za einfach ne vem, če je dobro, venščini adjektiv ali pa vse skupaj izraziti z eno besedo. Da tudi „Novice" ker bi se ta prilog utegnil bolje rabiti za sporadisch „Genie", trdil vejo razloček med „Genius" und Svitoglavec namesti priloga Svitoglav. y jim bo menda tudi gospod profesor sam pri-in ko so pisale genij ali ženij, so pisali to tištim, ki ne umejo francoski izgovarjati. Da „Novice" ne prisegajo na besede slovnikarske, imajo tudi o tej „Genie" um, Frolich prirodni dar, ve- , prirojeni um, Cigale. Domače stvari. besedi svoj razlog: Mazuranić imenuje razum, talent, genij likoumnost, Janežič bistroum gosp Izhod na Triglav, profesorjem Francetom Globočnik-om iz Mongrovius duh, dowcip, Konečný důwtip, wele Ljubljane sva se změnila, da v sredo 1. avgusta po-duch itd. Al „grosser Verstand" še ni ženij: ženij poldne iz Kranja nastopiva pot na Triglav. Přišel pa je v se več y kar popolnoma beseda Kar se tiče anatomičnega izraza „Intercostalnerve", mislimo ženij izrazuje. je profesor še drugi dan v četrtek ob pol petih po- poldne. Stopivši v štacuno našo reče: „tukaj sem, idiva!" oxxixi^ , da je to stvar, ki naj jo gosp. profesor anato- Po kratkem premisliku odgovorim: „Dobro! idiva!" Bil anom v razsodbo prepušča, ker simpatični ali ve- je po naključbi v štacuni tudi en Oger, agent avstrij- liki medreberni nerv razdeluje toliko in tako A JL JL*. JL AJLl WU1UUVJLUA « v a f * uicíuuIUJ g tUllJCkU IU LOfCVVS V&Z " UiWgdl V^ L V/QI1CI1XX ~ d y g» J.IÍV/UUVI, • JL UU1 \J Ul ^/am»* ; nih vej, da mu beseda strogo mora ostati kakor je la- z nama na velikána. In komaj je ura pet odbila skega Gresham-a Rosner. Tudi on pravi, da hoče ze tinska. Vsak svoje najbolje vé. V kontekstu profe- se drdramo proti bleškemu jezeru, kjer smo v go-aorjevem se nismo spotikali nad „želodčinim živcem", stilnici Malnerjevi prenočili. Globočnik je imel s seboj popis Triglava od gosp. dr. H. Coste; dá ga Rosnerju ker tudi želodec dobiva od simpatičnega nerva vejo; xugi «v«- ^ n, v^vu, v.™ x^oxxoxju, da bi se „Intercostalnerve" prestavljal z želodčinim, naj ga v postelji na glas bere. Do malega Triglava je tega pa nikakor ne! Nasvetovani muskel prosimo naj mirno bral, al naprej se mu ustavlja beseda, ponehuje, se bere muskul; tiskarni pregrešek je. Konečno tedaj z glavo kima, dvoumi, da bukve morebiti resnice ne go- ečemo to 9 da nismo rekli > da se ne smelo na- vore, m večkrat pravi: „ wenn schon mali so schlimm ist, was wird erst der véliki machen." Tako je bral naprej, da smo vsi zaspali. V petek zjutraj vstanemo ob 4. uri in se odpeljemo v Bistrico do Mavriča, pri kterem smo zajtrkovali in petem čez goro v Srednjo vas se podali. V gostilnici pri Šestu smo prašali po vodniku Jožefu Šestu, pa izvedeli smo, da je v Kovtab. Najeli smo njegovo hčer Rozalo in gostilničarjevo deklo Mino, ki ste nabasali naša odvečna oblačila, pijaco in jedila, in tako smo ob 11. dopoldne odrinili iz Srednje vasi na brib. Kmalu medpotoma srečamo Jožeta Šesta. Koj je pripravljen, da nam boče vodnik biti; samo da je še po puško domů skočil. Pri prvi koči počakamo starega Šesta, in Ro-zala je šla še po mlađega Lorenca. Oba kmalu pri-deta. Mi pa smo med tem ča3om pili sladko mleko *pa siratko jedli. Od tod sta oče in sin nosila naše blago; šli smo čez hribe in doline, in prišli smo prav trudni ob %8. zvečer na Belo Polje. Predno se v Belo Polje navzdol gré, štrlí velikán od tal v višavo, kakor da bi bil z nebom zvezan — tù je najlepši pogled Triglava! Omeniti še moram, da predno v dolino priđeš, moraš še kake tri sežnje snega pregaziti, čeravno ta ni bil prvi. Ko v Simnovo kočo pridemo, smo odložili ; Simen nam ponudi sladkega mleka, Rozner pa jez sva ga pila, Globočnik je pa bil nevoljen, da tukaj tudi kislega mleka ne dobi; al od-vrnili so mu, da se mleko tù zavoljo mrzlote ne izkisa. Simna potem poprašamo: kaj nam bo za večerjo napravil? „Grem koj turšične moke iskat — pravi — bodo pa žganci z mlekom." In iz 5 grl zadonijo mu dobro-klici! Med tem, ko so se žganci kuhali, greva z Rosnerjem na travo počivat, in videla sva, kako de-kleta krave molzejo na planini. Goveje živine je tù kakih 150 repov bilo z veliko trumo koz in enim konjem ; vsa živina, kadar dežja ni, prenočuje pod milim nebom. Po večerji — ob 9. uri — je Globočnik na tisto stran, po kteri smo gori prišli, visoko na skali dva raketeljna iz-pustil, ktera pa se gotovo ništa videla ondi, kamor sta bila namenjena v znamenje, da smo tukaj. Živina se je jako prestrašila in divjala okrog — gotovo štirinož-nim planinskim stanovalcem raketeljni niso bili po volji! Simen je ta čas v kočo sena nanosil, in potem smo se vlegli. En čas smo dobro spali; al proti jutru je bilo zeló mraz, da nas naši^plašći in suknje niso dosti greli. Ob % 4. sta vstala Simen pa Jože, ter začela žgance kuhati in mleko vreti. Tudi Globočnik in jez vstaneva in se napraviva, Rosner je pa že zvečer na-ročil, da njega ni treba buditi, ker on ne za milijon, tudi za celi svet na Triglav ne gré, ter mrmrá, da sva ga že do sèm zapeljala. Ko smo žgance snedli, odrinemo ob 4*/4 uri, v soboto zjutraj, naprej. Vreme se ni ugodno kazalo; Triglav je bil vès v megli. Al le „naprej !" je bilo najino geslo, in prekobacali smo čez kamenje in snegove, v dobri uri prav v podnožje Triglavovo. Sopet se nam odpre krasen pogled ; al megla ga je še zmirom zakrivala in še celó na malega segala. Videli smo pri pol višavi malega Triglava dve črni vrani okoli frfrati, tri bele jerebice (Schneehuhner) pa so ob prednjem ohribji letale. To je bilo vse, kar smo živega videli. — Začelo je zdaj celó deževati, in prav mrzel veter je vlekel. Klobuke si z rútami priveževa in tako prav težko na strma „Vrata" prilezeva. Tukaj si spočijemo in z žganjem in kruhom vsi okrepčamo. Veter čedalje huje vleče. Palice in kar je sicer potreb-nega — pravi Jože — morata tukaj pustiti. Jez sem taško in flaško Jožetu z rame dal, in tako sva začela, jez naprej, Jože za menoj , po skalnati steni kvišku na mali Triglav plezati; vodnik gori gredé mora biti odzad ; potreba je, da večkrat z rokó podpira noge. Za nama pa je bil Globočnik z Lorencem, in tako smo z veliko^ težavo dospěli na mali Triglav kmalu po 7* uri. Pri neki skalnati steni smo počivali. Z žganjem se sopet pokrepčamo in potem dalje podamo čez sedlo, čez ktero pa ni težavno iti in tudi ne preveč nevarno, izprva smo šli po koncu, kmalu pa jezdarimo čez ozko pot, ktera ni dolga; zdaj prihaja širja, zdaj ožja; tudi čez majhene špičaste skale je treba kobacati. Ako se na propade, ki so na oběh stranéh, oziraš, lahko se ti v glavi zvrti; al clovek še časa nima ob sebi pogledati, ker Bogme! za vsako stopinjo, ki jo storiš, je najveće pazljivosti treba. Naenkrat stojiva pred velikim stolpom, kteri skoraj navpik proti nebu moli. Zdaj poprašam Jožeta :. kodi da gori pojdemo. „Ravno po robi" — pravi — gospod! le korajžo, vse bomo srečno prestali." Enmalo me je streslo ; al mislil sem, ako mora biti, po robu, hajdimo po robu! Začeli smo tedaj lesti po robu do podvrha. Huda je bila. Zdaj pravi Jože: podajmo se na desno stran robá — in ta pot do vrha je bila naj-nevarniša. Jože je rekel, da jo je on nedavno našel. Ob 874 uri smo bili vsi skupaj na vrhu Trigla-vovem. Mrzel veter je še zmirom pihal, vodnika nama dasta plašče, da se ogrneva. Z Globočnikom se obja-meva inpoljubiva; s solznimi očmi se vsi na kolena vr-žemo, Boga z molitvijo zahvalimo, da nas je srečne ob-varoval. Zdaj krog sebe gledati, bilo je prvo. Kakor dalječ oči nesó, vse je niže; samo mi, ki smo na vrhu stali, smo bili, jez za 5 čevljev, Lorenc nekoliko linij več, oča Jože še več in Globočnik blizo 6 čevljev viši od Triglava. Najprvo se ozremo tjè, kjer je Garibaldi, proti Tirolom, in tjè, kjer je Čialdini, proti Vidmu ali Be-netkam; nekaj morja smo videli, Jože nam pokaže nekaj belega, rekoč, da to je Videm. Al ko bi trenil, pridrvi megla in zagrne nam laško stran. Man gar t se je prav malo iz megle kazal. Lepi pogled pa je bil na Koroško , Stajarsko, Hrvaško, in naprej,v dokler oči nesó. Lepo se je videl ljubljanski grad, Smarna gora, sv. Jošt, kamniško hribje, Grintovec, Stol, Crna prst z bohinjskim ohribjem je pa samo največe robove iz megle kazala. Prav pred očmi ti stoji Dovje (Lengenfeld) pa Mojstrana. Megla je po Bohinji niže zlezla. Hipoma se solnce prikaže in pri-jetna toplota nastane. Zdaj plašče na tla zmečemo, se na-nje vsedemo, in vse, kar smo še seboj imeli, smo pojedli in popili; po vsem tem pa se je smodka kaj dobro prilegla. Na mestu, kjer je enkrat lesena piramida stala, so dilice z imeni napisane in s kamenjem obložene bile; vse smo prebraii; jez sem s svincnikom tudi svoje na eno zapisal. Potem nam prinese Jože flaško (buteljo) spod ene skale, v kteri je 7 listkov bilo ; Globočnik je prepisal vsa imena z listkov in z dilic ter v flaško djal vse poprejšnje listke, priloži pa še svojo fotografijo^ eno svetinico pevskega društva, svoj in moj listek^ pesem (čveterospev) „na Triglav" v note stavljeno in od Valente, Vidica, Dreniga in Orela podpisano, napiše še en majhen listek s prošnjo, naj vsak naslednik pažljivo z listki ravná, da se kaj ne izgubi in pokvari« Nabrali smo si še kamenja v spomin in našli tudi prav na vrhu proti solncu tri rožice : plavo, belo in rumenkasto-belo cveteče. Po vsem tem smo zmerili pla- njavo Triglavovega vrha, ki je 50 stopinj dolga, široka pa do dveh sežnjev, proti Laškemu celó do 5 sežnjev,, samo da je močno navzdol do propada. V zahodu proti Koroškemu je ena stena viseća do propada en seženj široka, prav do vrha polna snega, tako, da se z eno nogo po snegu, z drugo po suhem lahko hodi. Globočnik pa jez še zapiševa na skalo z oljnato barvo svoji imeni in dan v spominek. Eno uro in 3 216 ■cetrti smo bili na vrhu in se potem počasi spravili na merja med Slovenci in sosednimi Nemci, to pa pre pu- _ _ 1 • • tt 1 • i _____ 1 ___ ^ n 1 v v • 1 • /-n. 1 • • • • ■ • • O dhod jez in Jože sva bila sopet prva. Groza me ob ide pri prvi stopnj navzdol 5 Jože scaj v se edino Slovencem, ki naj sami izreko svoje mnenje. priporoča pazljivost in da naj zmiraj enmalo odzad ostaj kamenja, ktero se pod nogo ruši in v globocin enkrat Lovrencu To je jedro bilo njihovih pogovorov, ki se tičejo naših zadev Iz Metlike 16. avg. K. V 9 Da tudi pri nas duh ^ ^"j"f ---— i - —n ----— - o----------------—¥ o* —; ------- Srečno sva prišla v sedlo. Zdaj pravi Jože, poča- narodni vedno močneji prihaja, pokazala je „beseda " v kajva in poglejva, kaj robu Trigl zdelo se mi dva delata. Vidiva ju visoko naši čitalnici, ktero je odbor ranjenim ^ojakom na kakor da bi v zraku prid v nedeljo 8. avgusta t. 1. osnoval. Ce pomislimo visela, in to mi je bil najbolj grozovit pogled na vsej malo število udov naše čitalnice, moramo očitno prizna- poti Tudi una dva sta srečno prišla do naji > in zdaj vati da je bila njih radodarnost velika, kajti lep do- sem šel jez pa tudi Globočnik pokoncu čez celosedlo do hodek se je mogel revežem poslati. Srčno zahvalo iz- povabljenim • • • prostora počivališca. Na tej skali je namalal Globočnik rekamo vsem častitim družbenikom, kakor na vrhů skeg orla << slovenskemu Triglava , na desni „ Fr. Kadilnik' 184/S66 ( podej pod njega pisal )t slava na levi „Fr. Globočnik", } pod vsako ime pa še letop sosedom, kteri nam v blagi namen pomoci svoje niso odrekli. Povrni jim Bog vse stoterno! — Program be- Potem dalje koračimo, da pridemo sopet čez mali sede niku je bil: igra na glasoviru; IC y šaloigra „Detelja samospev yy Vod- (l Triglav do Vrat smo sopet svoje palice in vse dvospev „Brodarska" ? v ^uiuuaLoaa , \j» šaloigra „vjnup , ». Sablenka." — Bilo je vse tako dovršeno igra na glasoviru ; Strup Xiigmv uu w x ck t, XVj ci o mu ou^tu oyuju j/«nvu au »»v SpeV ^uauicuaat --xfiiu jo voo taau uu viocuu , ua ovj drugo pobrali in čez kamenje in velike kupe snega se nam imenitni gospodje svojo popolno zadovoljnost iz- četvero- da so dričali, pa srečno prišli ob y22 popoldne v Belo Polj Simen nam je sopet žgance z mlekom skuhal; dobro smo rekli. Posebno pohvalo pa zaslužijo še gospodičine ktere se jedli in napili dobre vode, plaćali vse in tako so pri igri tako - 9 gladko govorile in se izvrstno z obnašale, da je domoljubu res srce veselja igralo. Po- Rosnerjem, ki je tukaj čakal, odšli in ob 3/28. zvecer našamo se res Metličani, da imamo tako vrle • vi• I ' ~ ~ - sicer prav težko, vendar srečno, v Srednj gostilnici pri Šestu si damo dobro večerj moči v vas. na- dramatični igri, kakor v petji in na bodo v se marsikter večer glasoviru, ki nam materi Slovenii na čast praviti, potem pa brž v posteljo. Zmenjeni smo bili, osladile. da zgodaj vstanemo nedelj ni bilo mogoče ; vstali smo tedaj ob v in ob Iz Notranjskega. ? 15. dne t. m. paseta v graj- jezera. Tu sem nasvetoval Globočniku in Rosnerj prišli do bohinjskega šinskem šneperskem gozdu dva pastirja ovce, kar priko- ) gresta n. ua v l\j uuom tv j a uuisgai , huolioj sopet ponovil svoj : „za celi svet ne več na hrib S Globočnik ubogal naj bacá medved; na krik in vriš přiteče tretji pastirski pomoč- Rosner pa je nik s puško z svinčenimi šibrami nabito in pok! tej priči zgrudita dva medveda mertva na tla se pri starka U ^ v il O V VJ • )f£J CA v vil O V v> V V UM UI U\J ^ jJL IV^l UUlKCi VA. Y Cv IU UU Y UliOl iUUi U V Ch AlOl na J oiairva Zapustila sva tedaj Globočnika obá in prišla ob je tehtala čez dva centa, mlado pa 24 funtov. Ravno sva pri Mavriču kosila, ta lovec je pred nekoliko leti na istem kraji medveda y212. uri peš v Bistrico Ker Rosner ni hotel, sem se jez sam odpeljal na bleško usmrtil. Ker je ves v lovstvu skušen, ga priporočamo ?ezero: odtod pa sopet koj naprej in tako sem bil zvečer ob pol 10. uri že v Kranj vsem ki lovca potrebujejo; domá je iz Vrem. Evo y drag ki se, 9575 čevlj kranj skeg čitatelj! naše potovanje na Trigl V Postoj ni. 16. dne t. m. so se tukaj p r e- > visok mije delile gospodarjem za dobro konjsko rejo ; ponosno imenuje glavarja Pripeljali so 10 žebetnih kobilj in 10 žebíc. Ko so bile Priporočamo pa vsakemu následníku to-le za vod prestare ali premlade ali zavolj pomanjkanja potrebnih spričal nektere odstranjene, so přejeli sledeči gospodarji nika Jožeta Šesta, lovca pri baronu Cojzu v Srednji premije v cekinih in poleg cekinov še sreberno svetinjo. vasi v Bohinji in njegovega sina Lorenca > ak vzame seboj veliko žganja y jbolj naj Za žebetne kobile (do let): Tratar France dober slivo- iz gorenjih Jesenic na Dolenskem 10 cekinov, Leban vec y precej kruha in mesa, će je tudi svinina ali pa Matevž iz Postojne cek. Dolenec Bernard iz klobáse; vse je dobro, potem pa prav veliko smodek Razdrtega cek. cek. ali saj tobaka, ker možje vodniki celi dan, tudi po naj- Gorensk. nevarniših potih, pipice v ustah držé. Močne škornje Zatriletnežebice: Kavčič Janez iz Razdr- Skofic Jože iz malega Mengša na MajdičNace iz Cerknice 4 cek. in dobro podkované so do malega Trigl Na malem in vélikem Trigl bela klopč y zato ker manj drčí bi bila pa najbolj potrebne tega cekinov, Petkovšek Štefan iz Bevke de Kolenec cek. ? iz Trstenika na Dolensk. cek., Petrič Luka iz Žerovnice 3cek. same svetinje so přejeli : Čvrste roké Dobre ogé JU UIXW XJLi V U1VU U VjVylV» 2--oauiv; o V UtlilJ V Komár Marija iz Razdrtega, Primožič Andrej iz Gra- Na zdravj Kranji Čista glava Dospó vrh Triglava hova, Petričič Anton iz velikih Oblok. Pri mladih že- bicah se je pokazalo očitno, da se konjska reja na No- tranjskem boljša; posebno Razdrčanje avgusta 1866 napredujejo ; . Kavčič. F Kadilnik Dopisi. vsem pa je posebno lep izgled^gosp. Jan Iz Si s ke. srenjskih odbornikov izmed "123 volivcev iz 2. razreda udeležiío 15 volilcev, iz 1. na celó le 4. En namestnik spodnji Šiški se je pri volitvi Je bil Iz Dunaja 18 avg Povedale so že „Novice", z enim glasom izvoljen M To je prežalostna zgornji Siški je domoljubni g. Anton kaj so čenčali centralistični časniki o shodu nekterih miačnost. vitez Gariboldi za župana voljen. Dobro! Iz Ljubljane. Rojstni dan Njih Veličanstva pre- svitlega našega cesarja se je v saboto posebno slovesno slovanskih vodnikov na Dunaji. V poslednjem listu so pa „Novice" že rekle, dane verjamejo teh govoric, in obhajal s cerkveno svečanostjo. Opoldne je bil na čast pravo so povedale. Iz gotovega vira vem, da je laž, veliôastnemu godu obed pri gospodu c. kr. deželnem da bi oni možje nam Slovencem bili kako grupo od poglavarju. Kvarnarja do Predarlskega odločili, kakor so kvasili omenjeni listi. Beseda njih je bila to seji mestnega zbora 17. dne t. m. je župan —---------jv, ^ „u, da morejo za- dr. Costa izročil odbornikom spomenico, ktera na gotoviti, da o federalistični osnovi avstrijskega cesar- drobno in jasno dokazuje, da mestno denarstvo stoji stva so tudi Slovenci njihovih misli; kar pa se tiče raz- na trdnih nogah, če tudi ravno sedaj denarja na pósodo 3Ï6 vzeti mora. Da za prvo potrebo dobi 10.000 gold, iz Winkler v Gorici, moremo zdaj to povedati, da knjiga bankine poddružnice, je dovolil zbor, da naredi župan bode zeló obširna ker se na vse UČILI EXILIC puuui uauitjc , jo U.UVUH1 ) mu^mu wvuv a«iu uuonua , &CI 9C ua VSC V 8 6 j A menjico, ktero podpišeta tudi odbornikaHolcerin Sovan. utegne županu pod roko priti, natančno spušca Po tem se je bral odpis knezoskofijskega ordinar- pa je pri županovih opravilih veliko tudi na cesarskih karkoii Ker jata, voz, po kterem se ne dovoljuje naprava mrtvaških gosposkah ležece, kam kaj spada, je gotovo bolje ceš 9 , da katoh&kim mestjanom ti vozovi niso po rokopis ne gre v tiskarnico, dokler ne vemo , kaj volji. Ta odpis, ki nasprotuje stvari, ki jo imajo glavna kako se bode Avstrija uravnala. Pri tacih knjigah. mesta in še celó manja mesta vseh dežel, je bil z veliko nevoljo zaslišan niso kuje ovuiju aasusau, in to temvec, ker dvombo izreda je mestni odbor orgán mestjanov ljubljanskih. "in ves zbor Po predlogu županovem je bil od danes do jutri, je pravo vodilo to šušmari prehitro" (festina lente)! 99 da m ki ne upan protestuje zoper tako mnenje mu glasno pritrdi čamo nik Slovencem, ki razumejo tudi nemški, priporo sopet prav 9 živo naj se naročijo na dunajski čas Zukunft", ker s tem podpirajo list, ki se tako do- junaški admiral Tegethof, in po predlogu Horákovem sledno in krepko poteguje za pravico in korist avstrij-župan pražki dr. Bel sky zavoljo izvrstnega vodstva o skega slovanstva. Ravno sedaj pa, ko se po končani težavnem vojskinem času, ko so vse ces. oblasti bežale vojski bode začel razvijati sept embers k i manifest. iz Prage, za častnega mestjana izvoljen. grafično naznanilo je dr. Belsky odgovoril, sprejme to cast. Na tele-da radosten da pridemo do novega ustavnega življenja 9 ravno sedaj je živa potreba, da se čedalje bolj razširja vrli zagovornik naš. ker bo iz peresa veljavnega državnika pri- vMu v. »vím» xiao, aci uvj in oocv vcijavucga ui^avuma pi i šolskem poslopji se pripravlja boinišnica, našal marsikaj o notranjih avstrijskih reformah in dru če pride kolera v naše mesto. C. kr. deželna vlada in zih važnih člankov. Ako se pomnoži število narocnikov^ deželni odbor sta, gledé nato, da ni nikakoršnega dru- more ta časnik še veči postati in toliko vec gradiva UC^UAUi VUMVI uvvy gj^wv VVJ Vtw ui ^ L \J L C% V/OOJUia OU V KjVjL jJUOtati 111 tUAlttU YWU glĆlUiVć zega pripravnega poslopja, dovolila v to, in dotična ko- donašati nam na korist. Za mesec veljá 1 gold. 30 kr. v se o vsem V OČUH , kar je za obrano kolere treba. Že dohajajo iz Laškaga vojaki, kteri začasno ostanejo v naši deželi, menda tako dolgo, dokler ni mir sklenjen. V Ljubljano dobimo okoli 2600 vojakov in okoli 250 oficirjev; tudi Kranj, Novomesto in Postoj na z okolicami svojimi dobijo po eno brigado ; Je 9 po regimenta pešcev, 1 regiment konjikov 9 to ba- taljon strelcev in 1 baterijo, tudi na kmete. Se ve ; da pridejo vojaki Iz doklade „šolskega To varša" od 15. t. m. smo izvedeli, da je visoko državno ministerstvo z odpisom > ki ga od 18. aprila t. 1. zastran uka nemškega jezika znana okročnica od 22. marca t. 1. zopet vpeljuje v nižje naše ljudske šole, reklo od besede do besede to-le: „Kar se tiče podučevanja nemškega jezika v nižjih ljudskih šolah, naj se jako previdno ravná, da se nikdar in nikoli pravo izobraževanje mladosti ne žrtvuje jezičnim namenom. Tudi bodi načelo, da je pri vredovanji ježičnega uka najpred gledati na utrjene želje posa- meznih šolskih občin. naj krepkeje se je postaviti proti nevarnemu pohotu ljudskih učiteljev po političnem in národnem rogoviljenji, in kolikor le mogoče je čuti nad tem, da bodo učitelji samo svojemu pokliču živeli. Ako je treba v živih pokazati izgledih, da vlada nebo 1Z- trpela učiteljev, ki politikujejo, namesti, da bi obraževali za svoj poklic ter s tem šoli škodo delajo, naj se taki brez milosti ob službo denejo. u Tako veli ministerski odpis. Pač čudna so morala biti po-ročila, ki jih je přejelo visoko državno ministerstvo. mora opisana biti želja in koprnenje našega kmetiča po izveličavni nemšcini, da ministerstvo samo mora ; Kako živo previdnosti o postopanji s nemščino opomin-jati; kakošen mora biti popis politične in narodne ro-varije naših učiteljev, da je vis. ministerstvo od teh pohlevnih dušic take grozne zapopadke dobilo! „Quod capita, tot sententiae," to je res že star pregovor; kaj pa pomeni g. Zavašniku in nekterim drugim politično- davno znano. Pa to pa tudi narodno rogoviljenje hvala Večnemu: ljudje so otračali v _ ze Bog obrnil ! .. . M . J . ; ^ , J^ ^ 1J.XX knjigi, ki jo je našim slovenskim župa- nom obljubil visokospoštovani naš rodoljub gospod za misija je izbrala take sobe, ki so obrnjene na dvorišče. Zraven deželne zdravstvene komisije za kolero, ktera ima pogostoma seje, skličuje gosp. župan dr. Costa posebej vsako saboto mestne okrajne komisije in ma-gistratnega komisarja gosp. Sveteca v sejo, da se posve- kakih tujejo mesece pa gold. 50 kr. r Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Kakor se sliši, utegne mir s prusko vlado v drugimi nemškimi 10 dneh sklenjen biti. vladami ga je Prusija že sklenila ali ga bode kmalu tište nemške države pa, ki je posedla, Ol U WUV> ^IlO jila. Kar se tiče mirú z Lahi, traja primirje do 7 SI bode prisvo- septembra ; v tem času bodo razprave gotovo tako dognane, da sklepanje mirú bode kmalu gotovo; zdaj gré razun tega, da se me ja odloči med Avstrijo in Italijo, tudi zato, koliko odškodnine bode laško kra-ljestvo plaČalo za avstrijske trdnjave na Laškem, koliko državnega našega dolgá bode na-se vzelo in da nas cesar priznava laško kraljestvo. Tistih 20 milijonov tolarjev, ki jih plača naša vlada pruski in jih v Prago pošlje 9 je spremilo 10 bankinih uradnikov in služab- nikov v Prago, od kodar se prepeljejo v Berlin, kadar bode železnica gotova Ministerstvo je ukazalo 9 da tištim gospodarjem, kterim so bila zemljišča in poslopja poškodovana, živina vzeta itd. in so že zdaj v veliki potrebi 9 naj se brž dá nekoliko pomočí v denarjih p poleg tega pa tudi nakupi semenskega žita. Koliko denarja je naša vlada vtaknila v nemško zavezo, da je po svojem deležu vzdržavala trdnjave nemške, armado zavezno, plačevala poslance, kancelarijo v Frankfurtu itd. itd., se vidi zdaj iz računa natanjenega, ki znaša na leto in dan okoli 30 milijonov gold., ki bi jih bili mi domá tako krvavo potřebovali! Po pravici je tedaj y UQ OUUC*J Odj VUOttVUUAUV/ dala denarja za zidanje nemških trdnjav da sedaj saj zahteva odškodnino za to 9 kar je 9 za ktere Komaj pa se je svet p vprihodnje ne bode več mar. nekoliko pomiril, je počil glas, da cesar Napoleon ker je mešetaril Prusii, zahteva zdaj tudi od nje po-vračila za to, in to s tem, da Prusija odstopi Francozki na reki Reni ves tišti kos dežele, ki je bil do 1814. leta francozki in je délai mejo med Francozko in Prusko, pa še nekoliko več. Pruska vlada pa ne dovoli v to poželjenje. Za zdaj je Napoleon nekoliko odjenjal odloženo ni pozabíjeno; ko od tega zahtevanja bode čas ugoden, se gotovo ponové te zahteve, in ta krat utegne biti vojska med Prusijo in Francozko. Kursi na Dunaji 21. avgusta. 5% metaliki 60 fl. 20 kr. Narodno posojilo 64 11. 40 kr Azijo srebra 125 fl Cekini 6 fl. 3 kr. kr. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.