Katoliški
TIRRnMIŠTVn TV' TIPRAVA!	Polletna	naročnina.L	800
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 26 (697)	Gorica	-	četrtek	28.	junija	1962	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Politični teden v svetu
»Kri in človeštvo«
V	vsem stvarstvu ni Bogu nič ljubšega kot Kri njegovega edinega Sina. Ta presv. Kri je božja Kri, ki je direktno združena z božanstvom v osebi Boga-človeka. Po tej presv. Krvi in radi nje je razžaljeno božje Veličastvo prizaneslo padlemu človeštvu, mu obljubilo rešitev in ga je rešilo. Po tej Presv. Krvi je Bog vodil usodo človeštva in jo vodi, zlasti usodo izraelskega naroda v stari in usodo sv. Cerkve v novi zavezi. Rdeča črta dragocene Krvi drži nepretrgano iz stare zaveze v novo.
1. IZHOD IZRAELCEV IZ EGIPTA
Bog je v moči dragocene Krvi Kristusove po mnogih čudežih rešil zasužnjeno izvoljeno ljudstvo iz Egipta. Angel smrti je prizanesljivo obšel izraelska bivališča, njih vrata, oškropljena s krvjo velikonočnega	Jagnjeta,	predpodoba Kristusova.
Moč	dragocene	Krvi je	vodila	Izraelce
skozi Rdeče morje in puščavo v Obljubljeno deželo; saj so pili iz skale; skala pa je bila Kristus. Izraelsko ljudstvo je predpodoba sv. Cerkve v novi zavezi.
2. SV. CERKEV
Sv. Cerkev je povečini vedno u k 1 e -njena Kraljica. Bogu sovražne sile jo uklepajo. Katoličani hlapčujemo političnim, socialnim in gospodarskim razmeram,	ki so jih	ustvarile	Bogu	sovražne
sile.	Cas bi že	bil, da bi	vrgli	raz sebe
okove in rekli: »Dovolj nam je!« in se osvobodili robstva. Toda, po človeško rečeno nam to ne bo uspelo, je nemogoče. Samo Bog more pomagati. Bog mora priti in bo prišel in nas rešil po dragoceni Krvi svojega Sina, ki smo nanjo na žalost tako pozabili, da jo tako malo upoštevamo, tako malo častimo. To je usodepolna pregreha opuščanja, ki jo moramo v naših časih popraviti, če hočemo, da nas Bog reši.
Sv. Rešnja Kri bi morala biti center vsega našega verskega mišljenja in življenja, kot je to sv. Hostija in daritev sv. hiaše. Pa koliko je naše pobožnosti do Presv. Krvi? Pri povzdigovanju keliha tisti vzdihljaj: »Večni Oče, darujem Ti...«. In opravljeno je vse, kar o tem vemo in Znamo.
3. V KRVI JE ŽIVLJENJE
Izvirni greh je človeško naravo zastrupil v jedru, v korenini, v mozgu, v krvi. Da ozdravi, mora zastrupljena Kri odteči. Zato po božjih načrtih kri venomer teče, a'i človeška kri v vojnah, ali pa božja Kri °a naših oltarjih v najsvetejši daritvi, kot Je tekla na križu.
Ko bolniku odteče bolna in zastrupljena kri,
mu transfuzija zdrave krvi reši življenje. Tako je potrebna človeški naravi, Zastrupljeni po izvirnem grehu, transfuzija božje Krvi, če hoče, da ozdravi.
4. VRELEC PRESV. REŠNJE KRVI
Vrelec presv. Rešnje Krvi je presv. Srce Jezusovo. Daritev sv. maše pa je njen veletok. Vsaka sv. maša je utrip božjega Srca, ki poganja božjo Kri Kristusovo v Ude njegovega mističnega Telesa, direktno ali indirektno po sv. zakramentih, ki so studenci milosti.
Brez sv. maše se presv. Rešnja Kri ne Pretaka. Brez sv. maše ni milosti, ni odpuščanja, ni zveličanja, ni svetosti, kajti ''se milosti prihajajo od krvave žrtve Kristusove na križu.
5.	KRI IN RASA
Presv. Rešnja Kri je vir življenja duši, kot je telesna kri vir telesnega življenja. ^ krvi je počelo rase, osebne izrazitosti, Enačaja.
Pretiravanje bratstva brez ozira na na-rodnost po framasonih in istotako pretiravanje internacionalizma po komunizmu le Izzvalo reakcijo pretiranega rasizma. ®°žja Previdnost pa je to dopustila, da Se ozdravimo in zavemo, da smo božjega da moramo biti božja rasa. To pa P° dragoceni Krvi Boga-človeka samega.
če hočemo človeštvo rešiti, spraviti na Pravo pot, moramo vzgojiti nov rod, rod
čiste božje rase po božji Krvi Odrešeni-kovi. Začeti je zato treba pri mladini. To moramo napajati z božjo Krvjo v presv. Evharistiji. Le tako bomo vzgojili prave katoličane, katoliške zakone, katoliške družine, katoliški narod, ki bo živel pravo krščansko življenje.
6.	PRAVO KRŠČANSTVO
Pravo krščanstvo je ves verski in moralni nauk Kristusov. Toda z naukom in moralo samo ne bomo rešili človeštva. Gospod sam ga ni mogel. Zato je stopil na križ in prelil svojo dragoceno Kri in s to krvavo žrtvijo izvršil svojo odrešilno nalogo. Torej obsega pravo krščanstvo ves nauk, vso moralo Kristusovo v besedi in dejanju, združeno z nekrvavo kalvarijsko daritvijo sv. maše, kjer se preliva ista najsvetejša Kri kot na križu. Vsaki religiji namreč, kolikor jih poznamo, je daritev njen center. (Samo protestantska vera nima daritve.)
7. STRELOVOD BOŽJE JEZE
Križ je bil strelovod razžaljene božje Pravice. Vsi bliski in treski so od vseh strani neba zgrmeli nad nedolžnim Jagnjetom, ki je krvavelo in izkrvavelo iz neštetih ran na sv. križu in utolažilo razžaljeno Veličanstvo božje. Istotako obnova krvave kalvarijske daritve na naših oltarjih, daritev sv. maše, odvrača zaslužene šibe upravičene božje jeze od nas.
Kjer se posebno časti presv. Rešnja Kri, tam gre ob času velikih katastrof razžaljeni Bog prizanesljivo mimo, kot je šel angel smrti prizanesljivo mimo z jagnje-tovo krvjo oškropljenih izraelskih domov.
Sveti Gašper Buffalo, ustanovitelj kongregacije Predragocene Krvi, je v duhu gledal in videl strašne kazni božje, ki bodo zadele (deloma so že) Evropo, in zato prosil in rotil sobrate, naj časte in kličejo na pomoč dragoceno Kri Kristusovo. Zagotavljal jih je: »Kdor bo v prihodnjih strašnih obiskih božjih posebno častil presv. Rešnjo Kri, bo dosegel usmiljenje.«
Nobena druga pobožnost namreč ni tako globoko ukoreninjena v naši sv. veri, v njenih najvažnejših resnicah (= o odrešenju) kakor ta. Nobena Bogu bolj všeč. In če bi bila katera edino zveličavna, bi bila ta.
8. NOVA DOBA,
NOVO PREROJENO ČLOVEŠTVO
Z vsem tem pa mi sami ne bomo prenovili človeštva, če ne pride Bog sam na pomoč, Bog Sv. Duh, in ga prenovi. Sv. Duh bo prišel, če ga vneto kličemo in prosimo.
Prišel bo in iz kamnov, prepojenih s Krvjo Kristusovo, zgradil novo dobo, s Krvjo in po Krvi Kristusovi ustvaril novo, prerojeno, pravo krščanstvo.
»Pošlji Sv. Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!«
Levstikove nagrade
Založba Mladinska knjiga je pretekli teden podelila tradicionalne Levstikove nagrade za najboljša mladinska dela tiskana v letu 1961.
Prvo nagrado v znesku 200.000 dinarjev je prejel Tone Pavček za zbirko otroških pesmi »Velesenzacija«. Drugo nagrado v znesku 100.000 dinarjev so podelili Vidu Pečjaku za pripovedke »Drejček s tremi marsovci«. Nagrado za najboljšo ilustracijo v znesku 200.000 dinarjev je prejela Rozi Piščanc za opremo knjige »Medenja-kova hišica«. Nagrado je še prejel dr. Anton Ramovš za »Svet čez milijone let« in »Geološki izleti po ljubljanski okolici«.
Nove cerkve v Leopoldvillu
Pomožni škof msgr. Malula je slovesno posvetil sveti Mariji Goretti 22. župnijsko cerkev v Leopoldvillu. Slovesnosti je prisostvovalo veliko število cerkvenih, svetnih in vojaških osebnosti. Te dni so posvetili dve nadaljnji cerkvi v kongoški prestolnici. V gradnji pa so v Leopoldvillu še tri nove cerkve.
RUSKA POTOVANJA
Pretekli teden smo bili več dni brez dnevnikov, ker so stavkali linotipisti in stavci. Oni so namreč tisti, ki toliko poročajo v dnevnikih o vsakovrstnih stavkah, ki so zajele našo državo, da so si tudi sami omislili stavko. Samo da o njih stavki noben dnevnik ne poroča, ker ne morejo izhajati. Zato vemo zanjo še najbolj iz tega, ker dnevnikov ni. Vendar gre življenje svojo pot tudi brez dnevnikov. Posebno velja to za politiko, ki se dela bolj z besedo kot s tiskom. Zato moramo v svetovni politiki omeniti najprej obisk ameriškega zunanjega ministra Ruska v evropskih prestolnicah. Bil je v Berlinu, Bonnu, Parizu, Rimu, Londonu in zaključil v Lizboni. Povsod se je razgovarjal z vodilnimi politiki in zdi se da z uspehom. Vsaj tako pravijo radijska poročila. Razčistil je razne nesporazume glede sodelovanja med evropskimi državami in ZDA. Vendar njegovim potovanjem nismo mogli v Italiji kaj prida slediti tudi zato, ker nas je vse bolj brigala pasja vročina kakor pa svetovna politika. Sedaj ko se je ozračje nekoliko ohladilo in bomo morda zopet lahko brali dnevnike, se bomo tudi za svetovno politiko kaj več brigali, dokler ne izginejo na počitnice tudi politiki in mi z njimi.
POMIRJENJE V LAOSU
Trije princi, ki si delijo oblast v Laosu, so se po 18 mesecih sporazumeli in sestavili novo skupno vlado. Pomagali so jim pri tem Američani, Angleži in Rusi. Torej vsi trije največji. To pa zato, ker ne ti ne oni niso z veseljem gledali na nemire v Laosu. Zavedali so se, da bi zmaga katerekoli stranke v Laosu pomenila oborožen poseg ene ali druge velesile. Tega pa niso marali ne Amerikan-ci ne Angleži ne Rusi. Odtod skrb vseh treh za pomirjenje treh princev. Edini, ki so si želeli vojne v Laosu, so bili Kitajci. Toda spričo Sovjetov in njih volje se je moral umakniti tudi Peking. Prve dni prihodnjega meseca se bodo zbrali na konferenci v Ženevi, da podpišejo sporazum treh princev in da določijo, kako naj nova vlada vodi nevtralni Laos.
KAJ MISLI PEKING?
Ker ni več nevarnosti za spor v Laosu, so Kitajci začeli mešati štrene pred Formozo. Poročila pravijo, da zbirajo velike vojaške sile na obali nasproti Formozi. S kakšnim namenom? Iz Pekinga pravijo, da so to le običajni vojaški premiki, v ZDA pa se boje, da so to priprave za napad na oba obalna otoka, Ouemov in Matzu, ki jih imajo v posesti kitajski nacionalisti s Formoze. Zato v Wa-shingtonu bedijo.
FRANCOZI V SKRBEH
V	nedeljo 1. julija se bo vršil v Alžiriji referendum za neodvisnost dežele. Arabci se nanj pripravljajo z velikim navdušenjem, Francozi so pa v skrbeh, in sicer vsi brez izjeme. Zaskrbljeni so o-ni v Alžiriji, ker se boje maščevanja Arabcev, ko bodo enkrat ti absolutni gospodarji v deželi. Zato beže iz Alžirije v vedno večjem številu. Vse ladje so prenatrpane. Pretekli teden se jih je izselilo 20 tisoč v enem dnevu. Videti je, da se je Francozov v Alžiriji lotila
panika. V Oranu so radikalni OASovci zažgali velika skladišča bencina in nafte, da je vse gorelo in ni nihče mogel v pristanišče.
V	Alžiru samem je pa tiho in se vsi drže premirja, ki so ga sredi meseca junija podpisali. General Salan sam se je oglasil iz zapora in izjavil, da odobrava sporazum med OAS in alžirsko osvobodilno fronto. Pozval je Francoze, naj o-stanejo v Alžiriji. Toda vse je prepozno. Kadar se ljudi loti panika, ne mislijo več z glavo, temveč želijo le bežati vstran kamorkoli.
Zaskrbljeni so pa tudi Francozi v domovini, ker ne vedo, kako bodo krotili nove prišlece, in ker se bojijo novih atentatov od strani OAS, katera sedaj grozi, da hoče prevrniti politični red v Franciji sami. Vendar je upanje, da bo tudi ta strah šel mimo brez najhujših posledic.
VIŠJE PENZIJE
Od 1. julija dalje bodo povišali najnižje penzije ne samo tistim, ki so do sedaj prejemali po 6 in 9 tisoč, temveč tudi kmetom. Ti bodo sedaj prejemali po 10 tisoč namesto dosedanjih 5 tisoč mesečno. Država bo v ta namen prispevala 13 milijard in pol, zavarovanci sami pa bodo morali prispevati enako vsoto. Zato bodo pač povišali tudi prispevke. Pravico do penzije pa bodo imeli tisti, ki živijo res od kmetskega dela ali vsaj pretežno od tega. V ta namen so določili, da je potrebnih 156 dni dela na leto, da se more kdo res smatrati za kmečkega delavca.
Dan katoliške mladine na Koroškem
Na praznik presvete Trojice se je zbrala katoliška mladina iz slovenskega dela Koroške v Šmarjeti v Rožu. Zborovanje je bilo združeno z blagoslovitvijo in otvoritvijo novega farnega doma v Šmarjeti. Zborovanje se je pričelo s sv. mašo na prostem, katero je daroval kanonik Zechner, ki je imel tudi na zbrane lep govor. Po končani sv. maši je g. kanonik blagoslovil farni dom, ki obsega lepo dvorano, sobe za konference, obednico in celo vrsto majhnih sobic, ki bodo služila za stanovanja onih, ki bodo v tem domu imeli duhovne vaje. Popoldne se je v novi dvorani razvila lepa akademija, kateri je prisostvovalo okrog 1500 mladih gledavcev. Vrstile so se pesmi, rajanja in nastop tam-buraške skupine, ki šteje nad 50 tamburašev.
V	drugem delu pa je katoliška mladina s sodelovanjem vseh navzočih prikazala lepo igro Nika Kureta »Igra božjega kraljestva«. Vse skupine katoliške mladine so imele svoje odmerjene vloge in so zastopale vernike, posvetno in krščansko mladino ter satanove pomagače na zemlji, ki so poglavitni grehi in njihovi pomočniki. Med izvajanjem te lepe duhovne igre je igrala globasniška godba.
Lepe mladinske prireditve so se udeležili tudi predstavniki katoliškega javnega življenja na Koroškem, prelat Bliiml, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Tischler, predsednik narodnega sveta dr. Inzko, predsednik Kulturne zveze dr. Zablatnik in še mnogo drugih prijateljev koroške mladine.
Pritisnila je vročina
Letos skoro ni bilo prehoda iz mrzlih na vroče dni. Kar nenadoma je nastopila vročina, ko smo že mislili, da je na nas letos pozabila. Tem huje jo zato vsi občutimo. Zadnje dni je toplomer kazal do 32 stopinj nad ničlo.
Zanimiv nauk
Rankovičevega obiska v Rimu
Trst, 25. junija 1962.
Brez dvoma je vzbudil precej pozornosti obisk jugoslovanskega podpredsednika Rankoviča v Rimu. Ce bi se bil izvršil v kaki drugi dobi, bi bil morda v kakem slovenskem srcu vzbudil upanje, da bo ta obisk prinesel tudi kako otipljivo korist naši narodnostni manjšini, posebno ker so istočasno predložile naše organizacije svoje predloge glede statuta dežele Furlanije Julijske krajine. Zal temu ni bilo tako.
SPREMEMBA
PO SEDEMNAJSTIH LETIH
Pred sedemnajstimi leti je bila Italija med premaganimi državami, Jugoslavija pa med zmagovavci. Toda kolo časa teče. Italija se je dvignila iz razvalin, ojačila posebno svoje gospodarstvo. Jugoslavijo pa je sedemnajstletno komunistično gospodarstvo tako daleč privedlo, da je njena plačilna bilanca napram Italiji zelo pasivna. Zato je prišel njen podpredsednik trkat na o-kenca Italijanske banke.
SPOŠTLJIV MOLK?
Toda po mnenju nekaterih krogov bi morali o tem spoštljivo in sramežljivo molčati. Po mnenju teh ljudi naj bi ne imeli podpisniki londonskega sporazuma nikake obveznosti. In če bi bile take obveznosti, terjajo interesi komunistične partije, da se o tem molči.
Ni dolgo od tega, ko se je vršil v nabrežinski občini shod mladine, ki je protestirala proti nameravanemu novemu naselju v Sesljanu. Dva mladinca sta izrazila misel, da bi tu morala pomagati soseda. Pravijo pa, da so bolj disciplinirani mladinci to drzno misel hitro obsodili kot izdajniško in rušilko mladinske enotnosti. (Glej KG preteklega tedna.)
ODBORI NAGOBČNIKOV
Verjetno je bilo v poldrugem letu, ki je za nami, tudi Iz tega vzroka to liko poizkusov, povezati vse naše organizacije v različne akcijske in podobne skupne odbore, da bi znali ob določenih prilikah skupno disciplinirano molčati. To tudi ob trenutkih, ko bi bilo bolj koristno govoriti. Komunistična taktika ima mnogo načinov, kako pre-sitnim politikantom natakniti nagobčnik.
Narodno obrambno delo ima seveda mnogotere zahteve. Naše demokratične organizacije so bile doslej vedno pripravljene podpreti vsako skupno akcijo, ki je obetala kak uspeh. A po sedemnajstih letih izkušnje smo postali oprezni. Za nagobčnike vsekako nismo navdušeni.
P. Š.
Pomirjenje v pravoslavni verski skupini v Trstu
Pred okrožnim sodiščem v Trstu je bila 19. junija ponovna razprava glede nekaterih članov pravoslavne verske skupnosti v Trstu. Lansko leto so bili nekateri člani obsojeni na razne kazni zaradi obrekovanja sedanjega predsednika verske občine in zaradi motenja bogoslužja. Obsojeni pa so vložili priziv, o katerem naj bi razpravljalo sodišče 19. junija. Ker pa so se medtem nekateri obsojeni člani pismeno opravičili vodstvu verske skupnosti, so bili na željo vodstva verske skupnosti vsi oproščeni.
Ta korak vodstva pravoslavne verske skupnosti v Trstu bo gotovo ugodno vplival na bodoče delovanje verske občine, da bo polagoma prišlo do popolne sloge med vsemi člani.
j KRŠČANSKI NAUK j
Shranjevanje in češčenje sv. Rešnjega Telesa
»Molimo te ponižno, skriti Bog z nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res.«
Svete hostije, ki po obhajilu še ostanejo, hranimo v tabernaklju. Na ta način ostane Jezus tudi po sv. maši navzoč med nami. Bolniki in umirajoči ga lahko prejmejo, kadar žele. Zdravi pa imajo priliko Kristusa v sv. Zakramentu skritega tudi med dnevom obiskati in se mu priporočiti. Jezus ostane v presv. Zakramentu toliko časa, doklere se podobi ne spremenita. Da se to ne zgodi, mora skrbeti župnik.
Pred Najsvetejšim moramo imeti najgloblje spoštovanje. Zato se hranijo sv. hostije v dragocenih posvečenih posodah, zato tudi pokleknemo z enim kolenom, kadar pridemo v cerkev ali če gremo v cerkvi mimo tabernaklja. Večna luč, ki gori pred tabernakljem, nas spominja na našo dolžnost češčenja in spoštovanja.
Včasih je Najsvetejše izpostavljeno. Tedaj moramo poklekniti na obe koleni. Preden se Najsvetejše zopet spravi v tabernakelj, je blagoslov z Njim. Ko duhovnik napravi z monštranco križ nad verniki, nas blagoslovi sam Jezus.
Na veliki četrtek zvečer obhajamo spomin postavitve sv. Rešnjega Telesa. Na Telovo ali praznik sv. Rešnjega Telesa pa imamo slovesne procesije, pri katerih Jezus blagoslavlja naše duhovnije, pota, polja in ljudi med slovesno proceesijo.
Zopet je včasih Najsvetejše izpostavljeno ves dan v češčenje. V nekaterih škofijah se v celodnevnem češčenju vrste župnije med seboj. Po nekaterih samostanih pa je izpostavljeno noč in dan.
Kadar nanese pot, da gremo mimo cerkve po opravkih, bo veren človek pokazal svojo vero v ta presveti zakrament s tem, da se moški odkrijemo, ženske pa prekrižajo. Še večje veselje bomo storili Jezusu, ako vsaj za hip vstopimo in ga tam v cerkvi pozdravimo.
»Jezus, ki te gledam skritega sedaj, prosim, želje vroče mi izpolni kdaj.
V raju mi odgrni mili svoj obraz,
srečen naj te v slavi gledam večni čas. Amen.«
V spomin pisatelju F.S. Finžgarju
Sv. Peter in Pavel, apostola
Petra je za svojega učenca in apostola izbral Kristus ie takoj ob začetku javnega delovanja, Pavla pa šele pozneje, ko ga je na poti v Damask s svojo milostjo priklenil nase.
Koledarji omenjajo 29. junija oba apostola skupaj, a cerkveno bogoslužje se 29. junija spominja predvsem svetega Petra, 30. junija pa svetega Pavla.
Petra je Kristus izbral za prvaka apostolov in za prvega poglavarja Cerkve. Kot tak je Peter nastopil prvič na bin-koštni praznik po prejemu Svetega Duha. Tedaj je začel neustrašeno oznanjevati križanega in vstalega Kristusa. Po binkošt-nem prazniku je nekaj časa ostal v Jeruzalemu, kjer so se leta 50 zbrali vsi apostoli, da so razpravljali o postopanju s pogani, ki so želeli prejeti krst. Pri tem zboro\’anju je bil tudi sveti Pavel.
Iz Jeruzalema je Peter odšel v Antiohijo. Od tu pa v Rim, kjer je Že delovala
prva skupina kristjanov. Ostal je v Rimu do smrti, verjetno leta 67, ko so ga v Neronovem preganjanju križali na Vatikanskem griču, kjer nad njegovim grobom stoji največja cerkev na svetu. Peter je umrl kot rimski škof. Zato je vsakokratni rimski škof obenem tudi poglavar katoliške Cerkve.
O svetem Petru govorijo štirje evangelisti, ki so ga vsi poznali. Poleg tega je o njem precej zabeležil sveti Luka v knjigi »Apostolska dela«. Sam pa je zapustil dve pismi, ki ju je namenil vernikom v Mali Aziji, povečini pokristjanjenim poganom. Prvo pismo je iz leta 63, drugo pa iz leta 66. Vernike očetovsko vzpodbuja k potrpežljivosti in jim priporoča krščanske kreposti, zlasti medsebojno ljubezen in pokorščino do predstojnikov. Spodbuja jih k zvestobi in stanovitnosti v veri ter kaže na vzgledih, kako Bog kaznuje nevero in razuzdanost.
Iz življenja Cerk
Zborovanje
avstrijskih katoličanov
V Salzburgu je bilo od 1. do 3. junija zborovanje avstrijskih katoličanov. To Zborovanje imenujejo Katholikentag. Udeležilo se ga je 2500 delegatov. Na zborovanju so govorili razni priznani govorniki, kakor na primer p. Rahner, kardinala Doepfner in Konig. Sveti oče je naslovil na udeležence tega zborovanja in na vse tiste, ki so po radiu ali televiziji sledili raznim zasedanjem in slovesnostim, posebno poslanico.
Sveto pismo za spremstvo
V Švici so vprašali tisoč vojakov, katero knjigo bi hoteli vzeti s seboj, če bi bili premeščeni na samoten otok. Večina je odgovorila, da sveto pismo.
Zboljšanje verskega življenja na Kubi
V zadnjih mesecih se je na Kubi znatno zboljšalo versko življenje. Brezbožna vladna propaganda je rodila v ljudeh odpor in so začeli bolj vestno zahajati k nedeljski sveti maši in k sv. zakramentom. Zal, je premalo duhovnikov, da bi mogli u-streči vsem potrebam.
Nevarnosti za Cerkev v Afriki
Ravnatelj središča za afriško raziskava-nje v Washingtonu pater Bell je nedavno poudaril bodoče nevarnosti za Cerkev v Afriki. Prva je v nemožnosti, da bi dali trdno izobrazbo in dobro osnovo neštevil-nim konvertitom zadnjih let, ker je bilo gibanje spreobrnjenj neprimerno višje od dejanske razpoložljivosti duhovnikov in katehistov. Drugo nevarnost pa predstavlja dejstvo, da so številni afriški voditelji,
čeprav politično ne slede Rusiji ali Kitajski, dejansko postali marksisti in prevzeli tudi protiversko in protikrščansko miselnost marksizma.
Dva anglikanska škofa pri sv. očetu
V petek, 22. junija je sveti oče sprejel v privatni avdienci dva anglikanska škofa iz Južne Afrike. Razgovarjal se je z njima o razmerah v Južni Afriki, kjer vlada podpira rasno politiko, ki je krivična za črno prebivalstvo. Sveti oče je obljubil, da bo v nedeljo molil, da bi se razmere v Južni Afriki pravično uredile. Škofa sta se zahvalila za papeževo naklonjenost in dejala, da bosta podpirala z molitvijo delo prihodnjega cerkvenega zbora.
Centralna komisija za koncil zaključila svoje delo
Centralna pripravljalna komisija za koncil je zaključila svoje sedmo in zadnje zasedanje. Svoje delo je končala v sredo, 20. junija. Zaključni govor je imel sv. oče. Zadnjega zasedanja sta se udeležila tudi beograjski nadškof Ujčič in zagrebški nadškof Šepar. Sveti oče je povedal, da bodo vsi škofje sveta v kratkem prejeli tiskane osnutke shem o zadevah, o katerih bodo potem razpravljali na koncilu, škofje bodo lahko tudi že pred koncilom sporočili svoje želje glavnemu tajništvu. Sveti oče je tudi povedal, da so na zadnjem zasedanju centralne komisije razpravljali o razmerju med Cerkvijo in državo, o potrebah Cerkve, o vesoljnosti Cerkve, o cerkveni disciplini, o razmerju med škofi in redovniki, o vzgoji bogoslovcev, o katoliških šolah, o katoliških organizacijah in o apostolatu. Sveti oče je ponovno povabil k molitvi za popolni uspeh koncila.
ODDAJA
NA VATIKANSKEM RADIU
17. JUNIJA
Nedavno je umrl v Ljubljani naš veliki slovenski pisatelj, član slovenske akademije znanosti, duhovnik, urednik in mentor, Franc Šaleški Finžgar. Z njim izgublja slovenski rod enega stebrov svoje kulture. Pokojni namreč ni bil samo pisatelj, ampak tudi sodelavec pri vseh slovenskih kulturnih ustanovah in vzor in vodnik mlajšega pisateljskega rodu. Vsi smo zajemali iz njegovega duhovnega bogastva, kajti do vseh je našel pot.
Sin Gorenjske, kjer se je rodil 9. februarja 1871 kot daljni sorodnik in rojak našega pesnika Prešerna, je vse življenje s kleno in bogato besedo zvesto služil svojemu narodu in domovini.
Rasel je iz skromnih domačih razmer. Poznal je trud in napor kmečkega dela, doživljal trpljenje in krivice ponižanih in videl napake in zablode vodilnih. Iz tega spoznanja so se porajala njegova literarna dela. Od prvih pesmi, do črtic, novel, povesti, romanov in dram, povsod je poudarjal pravice teptanih, grajal napake in kazal na svetle vzore bogatega življenja po katoliški veri, katere glasnik je bil po svojem duhovniškem poklicu.
Sam v življenju ni imel lahke poti. Marsikaj je prestal, bodisi zaradi razmer, bodisi zaradi osebnih nasprotstev. To nam potrjujejo tudi glavne postaje njegovega duhovniškega delovanja (Bohinj, Jesenice, Kočevje, Idrija, Sv. Jošt, Škofja Loka, Ljubljana, Želimlje, Sora in končno Trnovo v Ljubljani, kjer je deloval kot župnik do svojega pokoja). Vse to pa mu ni vzelo poguma in vedrine. Neprestan stik z ljudmi in njegovo življenjsko poslanstvo, dati se vsega narodu, sta ga zajela v toliki meri, da osebnih težav skoraj ni čutil. Njegovo duhovniško poklicno delo mu je odpiralo vedno nov svet, iz katerega je zajemal snov za svoja leposlovna dela.
V njih je oblikoval srce in dušo slovenskega človeka v njegovem večnem boju, delu, trpljenju, zmoti in hrepenenju po resnici, lepoti in dobroti. Pri svojem u-stvarjanju se je zvesto držal svojega prepričanja kljub temu, da so mu včasih nekateri očitali, da kot katoliški duhovnik ne bi smel tako pisati. Sam pravi: Pisatelj katoličan lahko v povesti obravnava prav vse, nikoli pa zaradi svojega prepričanja ne more pisati tako, da bi namerno rušil n. pr. dekalog, ki je za vse čase in za vse ljudi temeljni zakon človeškega sožitja. Prav iz tega svojega prepričanja je v svojih delih prikazal vse, tudi najhujše zablode življenja, a hkrati bravca dvigal k večnim vzorom resnice in lepote. Slovenski človek z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi je vsebina njegovega pisateljevanja. Prav zato je pri tem našel tudi takojšen odziv. Težko bi zato dobili Slovenca, ki ne bi poznal Fin-žgarjevih, vsaj najvažnejših del. Ze v gimnazijskih klopeh smo vsi žareli ob njegovem velikem romanu Pod svobodnim soncem, ki je bil preveden v številne tuje jezike, med njimi tudi v italijanščino. Slovenski odri so neprestano predvajali in predvajajo njegove drame:	Divji lovec,
Naša kri, Veriga, Razvaline življenja. Še danes so žive pred nami njegove črtice, novele in spomini kot Moja duša vasuje, Na petelina, Gozdarjev sin, Zaroka opolnoči, Študent naj bo... in njegove povesti: Prerokovana, Dekla Ančka, Iz modernega sveta in toliko drugih.
Še kot 80-letnik je po drugi svetovni vojni napisal vzgojno povest Mirna pota (1952), v kateri pa ni več nekdanje njegove pisateljske moči. Leta 1957 pa je izdal svoj življenjepis Leta mojega popotovanja. Tu prikazuje tudi splošne politične, gospodarske in kulturne razmere v letih med dvema vojnama. Zal je nekatere stvari, zlasti iz časov med drugo svetovno vojno, podal povsem zmotno ali enostransko, ker jim ni mogel več objektivno slediti. Poleg pisateljevanja in duhovniškega delovanja je tudi 30 let urejal Mohorjeve knjižne izdaje in 20 let Mladiko, pri čemer je z nasveti in spodbudami pripomogel k rasti novega literarnega rodu. Sodeloval je pri vseh slovenskih revijah; s Plečnikom oskrbel Prešernov muzej, vodil Jegličev dom, Novo založbo; predaval, govoril po radiu in sodeloval pri neštetih drugih kulturnih pobudah. Sedaj je na svojem zemskem potovanju prispel na zadnjo postajo. Dne 2. junija t. 1. je 91 let star omahnil v smrt. V svojih delih pa bo živel dalje, dokler bo živel slovenski rod.
Za zaključek naj navedemo samo še uvodno misel iz njegovega življenja: Eno
Spomenik prvim japonskim
mucencem
Nedavno so se vršile v Nagasaki na Japonskem slovesne spominske svečanosti ob prvi stoletnici kanonizacije prvih japonskih mučencev. Na kraju mučeništva na vrhu griča, ki je nad mestom Nagasaki, so odkrili veličasten spomenik. Na mogočnem marmornatem podstavku, ki ima pravokotno obliko in je dolg 15 m ter visok 6, je 26 bronastih kipov, ki prikazujejo 26 junakov vere, ki so bili tam križani leta 1597. Za svetnike jih je proglasil papež Pij IX. leta 1862.
Njihova zgodovina je povezana s pričetki krščanstva na Japonskem. Prvi misijonar je prišel tja leta 1549, sedem let potem ko so Portugalci odkrili japonsko o-točje. Bil je sveti Frančišek Ksaverij. Tam je ostal dve leti. Ob njegovem odhodu je bilo na otoku Kiušiu dva tisoč katoličanov. Z njegovim delom so nadaljevali njegovi sobratje in misijonarji drugih redov. Njihovi napori so dosegli nadvse laskave uspehe. Japonska se je zdela zrela za krščanstvo. Komaj 30 let kasneje, leta 1579, je bilo tam že 150.000 katoličanov, med katerimi so bili številni princi. Vnema teh kristjanov je bila izredna. Na otoku Kiušiu se je križ blestel že na praporih in zastavah, na krnu ladij, in Kristusovo ime je bilo brati na čeladah in mečih izredno številnih bojevnikov.
Leta 1582 pa je nastopil vlado imperator Taiko-Sama. Njegova sposobnost pri vladanju, odločnost in genialnost so mu zagotovile pomembno mesto v zgodovini Japonske. V začetku je bil misijonarjem naklonjen, kasneje pa jih je začel zaradi umišljanj in sumničenj preganjati. Njegov edikt leta 1596 je povzročil, da je tam prišlo do prvih mučencev. Bilo jih je 26: trije jezuiti in 17 frančiškanov-Japoncev, trije španski frančiškani, dva španska laika in en mehiški frančiškan: sv. Filip od Jezusa. 5. februarja 1597 so bili križani. 26 križev je bilo postavljenih v ravni črti, eden poleg drugega, istočasno na griču pred mestom Nagasaki, kjer so kot misijonarji mislili postaviti cerkev, ki naj bi se imenovala Naša Gospa gora. Vsi mučenci so v zboru na križu peli s takim navdušenjem Tebe Boga hvalimo, da je njihovo petje ganilo navzoče do solz.
Proslavam, ki so se sedaj vršile za stoletnico proglasitve teh mučencev med svetnike, je prisostvovala tudi romarska skupina 600 Mehikancev, ki v enem izmed mučencev, sv. Filipu od Jezusa, časte edinega svetnika svoje dežele.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Srebrna maša g. Jožeta Vošnjaka
Prihodnji teden, 4. julija, bo g. Jože Vošnjak obhajal srebrno mašo. Pred 25 leti je bil namreč na ta dan posvečen v Mariboru. Po posvečenju je odšel za kaplana na razne fare na Štajerskem. Med vojno so ga Nemci izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v Ljubljano ter šel v dušno
pastirstvo na Dolenjsko. Tam se je srečno rešil v raznih težkih položajih med komunistično revolucijo in prišel na Primorsko, ki se mu je koj priljubila. Po vojni se je zato leta 1945 ustavil v goriški nadškofiji in vodil najprej župnijo Štmaver - Podsa-botin, nato pa Jamlje-Dol. Povsod so ga imeli ljudje zelo radi in se je kar dobro vživel v naše razmere. Potem pa ga je potepuška kri zopet premagala, da je zapustil Primorsko in odšel na Koroško. Tam je sprejel dušno oskrbo v Št. Janžu v Rožu, ki ni prav velika župnija. Ljudje so pa dobri in povečini kar zavedni Slovenci. Zato se tudi tam dobro počuti in ga nič več ne mika, da bi se vračal k nam. Vemo pa, da je še vedno košček njegovega srca tu na Goriškem in da zato rad prihaja sem, ko češnje zorijo in se grozdje zlati, pa tudi drugače. Zato mu kličemo: Bog Te živi, Jože, še dolgo let, četudi si nam postal nezvest!	Tvoji	prijatelji
Težka nesreča
V četrtek, 22. junija se je pripetila težka nesreča na cesti: Zagreb-Reka. Osebni avto, ki ga je vozil tajnik zagrebškega nadškofa msgr. Mijo Pisanič, se je s polno brzino zaletel v tovorni avto. Tajnik je bil na mestu mrtev. Pri nesreči sta izgubila življenje tudi dva bogoslovca, ki sta se vozila s tajnikom, Marijan Filcon-vič in Josip Preberič. Vzroki nesreče še niso znani.
Nova maša v Kojskem
Naslednjo nedeljo, 8. julija, bo pa višek vseh slovesnosti, ko bo nova maša v Kojskem. Daroval jo bo rojak domačin č. g. Franc Štekar, rojen 4.6.1934 v župniji Kojsko.
Mladenič je študiral in maturiral na državnih srednjih šolah v Novi Gorici, odslužil svoj rok vojaščine in sedaj dokončal bogoslovje na ljubljanski bogoslovni fakulteti; posvečen bo na praznik sv. Petra 29. junija.
Gospoda novomašnika so veseli najprej vsi Kojščani, pa tudi vsi Brici. Saj že sko-ro dvanajst let ni bilo nobene nove maše v širnih Brdih, kjer je pred zadnjo vojno kar mrgolelo novomašnikov leto za letom. Novomašnika bodo veseli tudi drugod, kjer čakajo na duhovnike tako, kakor izsušena zemlja čaka oživljajočega dežja. Gorje bo samo gospodu škofu, ki ne bo vedel komu ugoditi in kam ga nastaniti. Toda kamor bo šel, bo prav prišel, saj so povsod neumrljive duše, ki ga bodo krvavo potrebovale! —- Bog živi g. novomašnika in Bog živi briško ljudstvo, ki nam ga je dalo!
Sv. birma v Biljani
V nedeljo 1. julija bo sv. birma v Biljani. Zopet tako versko slavje, ki zajame vselej vse verno ljudstvo od blizu in daleč. Predvideva se torej velik dotok ljudi tudi z naše strani meje, ker bodo botrovali otrokom sorodnikov in prijateljev. Birmoval bo msgr. Toroš, ki tako rad pohaja v svoja rodna Brda in na katerega so Brici tako ponosni.
spoznanje pa mi je rodilo popotovanje skozi dolgo dobo življenja, to namreč: človekovo življenje in življenje človeštva sploh je tako skrivnostno zapleteno, da ga nobena učenost ne bo razvozlala. Kdor misli, da bo zlasti z nasiljem napel člo-
veka na en in isti vzorec, je v hudi zmoti. Človek ostane človek do sodnega dne. Nad človeštvom pa snuje božji duh in božja misel. Na naše drzno vprašanje, zakaj tako in ne drugače, bo odgovorila večnost. —- Njemu je bilo sedaj tudi to razodeto.
Pokojni pisatelj Fran Šaleški Finžgar ob njegovi 90-letnici
Prof. M.Filej v spominih njegovih učencev E r um E
Naprosili smo razne učence pok. prof.
Fileja, naj nam napišejo nekaj svojih spominov in vtisov o delu in osebnosti Pokojnega profesorja. Nekateri so se oddali, drugi so pa obljubili, da se bodo. &to danes objavljamo nekaj teh spomi-a°v. ki naj nam še bolj približajo in osvet-S*> osebnost pokojnega profesorja. Druge ^°mo pa prihodnjič. (Ured.)
Vsakemu je znal dati pobudo
Prvič sem ^■ Fileja M domačem Moru ob pridala prof.
"“čemu or-P lavah	na
llovo mašo č.
Ivana Hla-da leta 1939.
^‘šel je nadzorovat in Po">agaf do-Banistu. S strahom smo prišli k vajam 114 določeni večer. Kako bo šlo, nas je vse skrbelo. Ali ie prvi večer nas je vse pridobil s svojo veselo naravo. Vsakemu je Mal dati pobudo, kot n. pr. „mogočen alt", mil sopran".
To je bilo nekaj njegovega, da je pevce Vedno bodril: „Saj bo šlo, mora iti.” To llegovo veselo naravo sem še bolj spo-Mala, ko je prišel v Gorico ter sem imela ast postati članica njegovega pevskega Mora. Pri koncertnih nastopih nam je med Ovajanjem bil njegov resen in temen po-Med v opomin in opozorilo, veseli, smeh-tiojoči se obraz pa v bodrilo. Znal je na Oseben način pritegniti pozornost pevca M tako zagotoviti gotovost v izvajanju. ^ed pevci ni delal nobene razlike; tako ,e med pevci nastalo složno in domače sodelovanje.	Minka
Njegovo taktno razumevanje
Stopil sem v zbor profesorja Fileja Pred desetimi leti. Se sedaj se živo spominjam njegovega povabila: v Marijinem do,nu so gostovali koroški Slovenci in P'of. pnej je bn med navdušenimi poslu-*avci, pri tem pa ni izgubil prilike, da bi Zvezal stike z morebitnimi novimi pevci. $ prijaznim nasmehom se je približal moli skupini, vprašal, te nam ugaja petje *** če bi stopili v zbor, ki ga je komaj u-stanovil z namenom, da bi razgibal kul-turno, zlasti še glasbeno življenje na Go-
* iškem. Rad sem privolil kakor marsika-,eri drugi in še danes mi ni žal, da sem bod profesorjevim vodstvom tudi jaz do-Unesel prispevek k slovenski stvari.
*	* *
Tri pevskih vajah sem zlasti zadnje čase
čudoval profesorjevo samoobvladanje Tred večkrat razigranim in lahkomiselnim Vnašanjem pevcev. To sem mu tudi re-kel■ V odgovor se je nasmehnil, češ da je treba mladino gledati in presojati z mladimi očmi. Kljub živčni izčrpanosti in >eŽki bolezni ni izgubil potrpežljivosti; še Največkrat se je nasmehnil in nadaljeval
* Vaio skoraj zato, da bi v tem našel bla-
tilo
svojemu razburjenju.
Jožef Visintin
Vzljubil sem ga kot očeta
Približal
je mladino odraslim in odrasle Radini; cenil in spošto\’al je otroka ka-r moža: vsakemu brez izjeme se po-0,1H in za vsako malenkost zahvalil.
Ko sem še bil odtrgan od vseh in zapuščen od starejših, me nekega dne pokojni profesor sreča, z vso obzirnostjo ustavi in mi ljubeznivo poda roko.
Čutil sem se tedaj povišanega in obenem sem ga začel ljubiti kot lastnega o-četa.	Bruno
Njegov prisrčni nasmeh
Gospod nam je odvzel našega voditelja in učitelja. Ostali smo sami med hrepenečim narodom. Naš gospod profesor, kot ga vsi poznamo, je bil zelo veselega značaja. Družba je bila njegovo življenje in veselje. Veselje, ki nam ga je dajal in njegov prisrčni nasmeh, nas bo vedno spremljalo ob mislih nanj.
Njegova izguba je pustila v meni in v vseh, ki smo ga poznali, veliko žalost in praznino...
Dora
Vedno hvaležen
Vsakokrat, ko sem šla po stopnicah v dvorano na Placuti, sem ugibala: „Bo ali ne bo g. profesorja?" In redkokdaj ga ni bilo. Stal je na hodniku s cigareto v roki in vsakega novega prišleca prijazno pozdravil, ponudil roko kot gostitelj, ki sprejema svoje goste. Bolj se je polnila dvorana in bolj se mu je kazalo veselje na obrazu, češ, še je naše ljudstvo željno dobrega in poštenega razvedrila. V duhu je že videl novo dvorano, kako se bo polnila z mladino. Sedaj ga ne bomo več videli ne na Placuti ne v atriju Katoliškega doma; čakal nas bo na pragu večnosti. Na svidenje g. profesor!
*	* *
Bilo je par dni po maturi ob pogrebu Vaše mame, g. profesor, ko sem Vas prvič in zadnjič videla jokati. Stali ste ob krsti, a tudi v tistem trenutku, ko ste zagledali skupino maturantk, ki smo prišle kropit Vašo pokojno mamo, se je Vaš o-braz zvedril in hvaležno ste nam pokimali, kot je bila Vaša navada, zahvaliti se še za tako malenkostno pozornost, ki Vam je bila izkazana.
Anica V.
To me najbolj veseli, da bi slovenska pesem še dalje živela
Večkrat sem ga motil, da bi mi kaj pojasnil o glasbi. Ker pa mi delo delt zelo nerodne proste ure, sem ga skoraj vedno dobil pri jedi. Tega me je bilo sicer precej sram in kar težko mi je bilo trkati mu na vrata, toda nikoli se ga nisem zbal, ker prepričan sem bil, da me bo prav gotovo lepo sprejel. In res, vedno je bil preveč vljuden z menoj:
„Naprej, naprej!"
„Motim?”
Niti slišal ni te besede.
„No, kaj imaš?”
„Glejte tu nekaj, da bi mi pregledali harmonijo.”
In že se je lotil dela. In opazil sem, kako je t' delu dobil mir, kako je sprostil dušo, da bi ustregel želji svojega bližnjega.
Še danes mi zvenijo v ušesih besede, katere je večkrat rad ponavljal:
„Mene najbolj veseli, ko vidim, da mlajši delajo z novim veseljem, ker tako vem, da bo slovenska pesem še dalje živela."
Darko Klanjšček
Izobražen, a preprost
Med spomini na pokojnega profesorja Mirka Fileja mi je ostal najdražji ta.
Bil je izobražena oseba, a zelo prepro-
sta. Vsi so mu bili enaki, za vsakega je imel prijazno besedo, ni delal izjeme, naj je bila oseba izobražena ali preprost delavec.
Prijaznost! To je bila velika lastnost pok. profesorja in to je pevca privabilo v zbor. Največje pa je bilo, da je bil pevskemu zboru kakor dober oče. Če se je kateri oddaljil, ga je zelo žalostilo, a dobra, prijazna beseda pok. profesorja je pevca spet privabila, da se je spet vrnil v zbor. Ko ga je pok. profesor zagledal, mu je hitel naproti, ponudil roko, se zahvalil za vrnitev in ga z veseljem spet sprejel kot člana zbora.
Ne bom pok. prof. Mirka Fileja tako kmalu pozabila, ker njegova vljudnost, prijaznost in veselje je bilo zelo veliko.
Ž. V.
Iz Beneške Slovenije
Iz Slovenske Benečije prihaja le malo veselih novic, pa čeravno bi človek sodil, da kjer so lepi kraji, prebivajo tudi srečni in veseli ljudje. A treba bo še mnogo truda in žrtev, da bodo ti kraji tudi srečen dom za vse. Mladi ljudje morajo po svetu, kjer jih čestokrat v boju za kruh, prehiti smrt. Tako je v mesecu maju izgubila življenje v Švici komaj 22-letna Marija Strojazzo iz Viskorše. Povozil jo je neki italijanski avtomobilist, ki se je zaletel na pločnik.
V Fojdi pa sta postala žrtvi cestne nesreče 22-letna Iva Traccogna in njen zaročenec 24-letni Luciano Toffoletti. Peljala sta se z avtom na obisk sorodnikov v Kanalsko dolino in sta na nekem ovinku zaletela v drug avto. Na poti v bolnišnico sta oba umrla.
V Mežarolah pa je neki avto do smrti povozil 41-letnega Alda Klinjona, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije domov, da bi domačim pomagal pri poletnem delu na polju.
Nova maša
Prihodnjo nedeljo 1. julija bo pel novo mašo v Št. Lenartu novomašnik Mario Qualizza. Rodil se je v Kravarju 17. nov. 1937. Svoje študije je dovršil v videmskem semenišču. Novomašnik je iz zelo številne družine; njegovi starši Alojz in Sibau Marija so imeli desetero otrok, izmed katerih je novomašnik najstarejši. — Gospodu novomašniku naša najiskrenejša voščila.
Obnovili bodo kapelico na Matajurju
Na Matajurju so začeli z deli za obnovo kapelice, ki je bila postavljena leta 1900, a jo je pozneje strela podrla. Predvidevajo, da bo dokončana do meseca septembra in da bo blagoslovitev združena z velikimi proslavami. Zbrali se bodo alpinci vse Italije in oblasti iz cele dežele. Kapelica bo posvečena padlim v vseh vojnah.
Porčinj nad Ahtnami
Vsi se veselimo izrednega slavja, ki bo v nedeljo v naši vasi. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj imeli v Porčinju novo mašo. To veliko srečo je Gospod Bog prihranil za nas.
V nedeljo 1. julija bo prvič pristopil k oltarju božjemu naš rojak č. g. Jožef Duš. To bo velik praznik in izreden dogodek za vso vas. Najsreečnejša pa bo njegova mama. Vzgojila ga je z velikimi žrtvami.
Preveč milijonov? Premalo fantazije v današnji ameriški kinematografiji
Povrniti se je treba nazaj, v dobo pred desetimi leti, da se lahko zazna prvo, komaj vidno znamenje krize ameriškega filma. To se je zgodilo na beneškem festivalu leta 1953. Tedaj je vsemogočni Moction Pictures American Association, ki je družil pet velikih hollywoodskih hiš: Fox, Metro, Paramount, Warner Bros, RKO, poslal na festival povprečen film »Nevarna roka«, ki je le zaradi diplomatskih razlogov odnesel bronastega leva. Toda po drugih poteh je dospel v Benetke film neznanega režiserja, posnet s skromnimi sredstvi. Ta je bil »Mali ubežnik«, ki je dobil srebrnega leva in doživel velik uspeh. Film je nastal po iniciativi neodvisnega producenta, ki je financiral film, za katerega se je Hollywood zgrozil že ob samem branju scenarija. Več kot devetdeset minut za pripovedovanje pripetljajev ubogega in raztrganega dečka,
Trojna cerkvena slovesnost v Brdih in nova maša na Krasu
Na praznik sv. Petra bo obhajal v Medani, v jugoslovanskih Brdih, svojo srebrno sv. mašo tamkajšnji rojak č. g. Her-menegild Srebrnič, ki je več let pastiroval najprej v Soči pod Triglavom, nato v Šempasu na Vipavskem in sedaj v Izoli na Koperskem. Ker je slavljenec vedno veljal za Izraelca, v katerem ni zvijače, je bil in je povsod priljubljen. Gre glas, da mu pripravljajo podobne in še večje slovesnosti kakor v Medani tudi na Bovškerp in v Izoli. Gospodu, ki je dvakrat »srebrn«, z željo, da ne bi bil še bolj srebrn v laseh na glavi, vsled prevelikih težav v dušnem pastirstvu, želimo vsi prijatelji in znanci, da bi učakal še zlato in druge dragocene sv. maše!
Nova maša v Rodiku
Še ena pomembna nova maša bo v obmejnem pasu 1. julija. In to je ona č. g. Franca Prelca iz župnije Rodik pri Kozini -Herpeljah za zgornjem Krasu.
Posebnost te nove maše ali bolje posebnost tega novomašnika pa je nele v tem, da je rojen komaj leta 1937, temveč da je brat bivšega gospoda kaplana v Postojni in sedanjega župnega upravitelja v Klancu v bližini rojstnega kraja. Torej kar dva mlada brata duhovnika, še živa in živahna mama, ki sedaj živi pri sinu duhovniku v Klancu in skrbi za gospodinjstvo, ne bo več vedela, kam bi šla, ker za potrebo bi stala ob strani prvemu in sedaj še bolj drugemu. Ko ji je pisec teh nujno kratkih stavkov čestital k temu dvojnemu duhovniškemu materinstvu, mu je v zadregi rekla: »Za veliko potrebo bi morala biti mati še veliko drugih, saj jih naše ljudstvo tako potrebuje, a kakšna odgovornost!« Zadrega in ponižnost ter skrb za čast božjo in zveličanje duš! Srečna mati v novomašni zarji zlati! — čestitamo sinu in materi!
Še mlada je ostala vdova in ni ji preostalo drugega, kakor da je šla v mesto služit. S tem bornim zaslužkom je preživljala sebe in fanta izšolala. Lahko si sedaj mislimo njeno srečo in zadoščenje, ko bo lahko prisostvovala sinovi novi maši.
Tudi mi vsi ji čestitamo, še posebno pa čestitamo g. novomašniku in mu želimo obilo uspeha in božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem.
tabor
na Repentabru bo dne 15. julija
^£Rre l’ERMitte	26
oJIajt o(jša
POVEST DOBRIH LJUDI
11111 ■ I Milil i 111111111111111111111111111
XVIII.
Nova maša
je^ekaj dni pred mašniškim posvečenjem ^ , jo dobil dar, ki ga je z izrednim ve-^Jem sprejel. Ker je imel mnogo posla, bilJC Povr*no Pogledal. V lepi škatli je Umetniško izdelan kelih, s katerim bo
'»aš,
vih
Ho,
®Val prvo sv. mašo. Bil je dar njego-staršev. Nič ne bolj razveseli mladega
, 'v°mašnika kot kelih, v katerem prvič
Kot j ,
j uuhovnik posveti sv. Rešnjo Kri. Lep-a daru mu starši niso mogli dati.
K.
*'at;
D
elih je izdelal gospod Mellerie, znani
^ ar v ulici miru. Skoro je že dovršil &ticje C'e*°’ ga Pravočasno odda, ko e k njemu nekdo iz novomašnikove /'lr'e, tako se je oseba predstavila zla-
tarju, s prošnjo, naj vdela v podstavek pri kelihu blesteč rubin. Zato je seveda zlatar malo zamudil rok...
Predno je smel kelih služiti za sv. mašo, ga je moral škof posvetiti, časa je bilo malo, zato si ga Mijo ni mogel ogledati, ker ga je moral takoj poslati na škofijo, da bo pravočasno posvečen. To se je zgodilo prav pred mašniškim posvečenjem in kelih so s škofije nesli naravnost v zavod, kjer je dovršil srednjo šolo in kjer je prvič zaslišal klic božji in kjer je imel darovati svojo prvo daritev. Stari ravnatelj zavoda in njegovi bivši profesorji so ga naprosili, naj jim napravi to veselje.
Na Mija je napravila nova maša izreden vtis. V kapeli, kjer je prejel prvo sv. obhajilo in na katero je bilo navezanih toliko mladostnih spominov, obdan od svojih sošolcev, ki so prihiteli od vseh strani, je s treesočim se glasom prvič sam priklical Jezusa na oltar. Ob njem je bil ravnatelj, ki mu je pred leti nežno, a resno zastavil vprašanje:
»Ali nisi nikoli mislil, da bi postal duhovnik?«
Koliko poti je že prehojene! Kako strma in trda je bila, ko je bilo na njej na-sejanega toliko trnja...! In kaka svežina, koliko luči na cilju po tolikih bojih...!
Prvič je Mijo govoril kot duhovnik:
»Prijatelji dragi! Če bi vi poznali božji dar in če bi vi vedeli, kdo je on, ki me je nekega dne vprašal, če Boga ljubim bolj kot druge, bi dojeli mojo srečo, ko stopam prvič k oltarju in prvič držim v svojih rokah posvečeno hostijo.«
Potem je še poudaril, da si ni sam izbral duhovniške poti, ampak ga je Bog poklical, in da mu vse življenje ne bo zadostovalo, da se zahvali Bogu, da ga je poklical v duhovništvo. Zahvalil se je nato staršem, ki so mu posredovali nedopovedljivi zaklad krščanske vzgoje, ker le na taki njivi rastejo in uspevajo duhovniški poklici.
Ob koncu se je s posebno ljubeznivostjo zahvalil ravnatelju zavoda, ki je bil orodje
ki beži z doma in do večera tava po obali Long Islanda: film brez vsebine, brez glasbe, brez igralcev, brez zvezdnikov, brez finančne bodočnosti. Nezaslišno, nepojmljivo, smešno! Tako je mislil mogočni Holly-vvood. Ta »nemogoči« film pa je pritegnil nase pozornost kritike, si osvojil žirijo, zaslužil mnogo več kot je stal. Velika ameriška filmska industrija je zadobila prvi udarec. Od tedaj je preteklo deset let. Z onstran oceana so v tem času dospeli v Evropo odlični filmi kot so »Pristaniška fronta«, »Dvanajst porotnikov«, »Veliki nož«, toda to so bile izjeme konformistične in stereotipne kinematografije. Stanje se je začelo vedno bolj slabšati in danes lahko vsakdo opazi, kam je padla ameriška kinematografija. Na filmsko tržišče pridejo dela, ki so zahtevala ogromne stroške in veliko ter skrbno finančno pripravo, a ki so žal strahovito povprečna. Cecil De Mille, John Ford, King Vidor imajo naslednike, ki so bolj podobni bančnim uradnikom kot filmskim režiserjem. Igralci stare generacije umirajo in ne puščajo za seboj vrednih dedičev. O ameriških scenaristih se zdi, da pripadajo sindikatu, ki zabranjuje vsako umetniško prostost.
Vse to dokazujejo filmi, ki smo jih gledali v zadnjih dveh letih. Sentimentalna drama je padla že na stopnjo navadnih lahkih romanov. Kaj naj drugega rečemo o filmih kot so »Steza ljubimcev«, »Topli veter«, »Venera v soboljevem krznu«? Celo Elia Kazan, ki je sedaj najboljši ameriški režiser, je zapadel tej slabosti. To nam priča njegov zadnji film »Blišč v travi«. Filma, ki obsojata družbo, ki se postavljata proti temeljem ameriškega življenja, sta »Ada Dallas« in »Povratek v Peyton Plače«. Toda čeprav sta ti dve deli na videz proti lažnemu puritanstvu, sta v resnici celi v njem s svojim koncem, ki vse uredi na najboljši način. Posebno omembo zaslužijo tudi filmi, v katerih nastopajo italijanske igralke: »Milijarderka«, »Vrni se v septembru«, »Gre gola po svetu«. A zdi se nam, da ni nikakor potrebno ustavljati se pri teh filmih, kjer že sam naslov dovolj jasno priča, za kakšna dela gre.
Nazadnje so še vojni filmi: »»Navaron-ski topovi«, »Exodus«, v katerih ne more mogočna realizacija zakriti revne vsebine. In, »dulce in fundo«, mogočni zgodovinski in svetopisemski kolosi, ki pa jih v zadnjih časih snemajo v Rimu, kot smo že enkrat omenili. Krog ameriškega kina se zapre tu: milijoni dolarjev, odlična organizacija, velika tehnična sredstva, toda malo idej in revna domišljija. In kadar teh zadnjih ni, jih ne more nadomestiti še tako dovršena tehnika, še tako mogočna realizacija.	Mira
v božjih rokah za njegov poklic. Vsak dan se ga bo spominjal pri sv. maši in bo molil za vse njegove fante, da bi jih z božjo pomočjo vodil na pravo življenjsko pot.
Prvi so prejeli sv. obhajilo iz njegovih duhovniških rok starši, za njimi pa njegovi sošolci, ki so skoro vsi pristopili k sv. obhajilu, da s tem pokažejo, kako drag spomin nosijo v svojih srcih na Mija, in tudi, da izrazijo svoje veselje, da je eden izmed njih postal Kristusov maziljenec. Zavodska kapela je majhna in ni bilo prostora v njej kot za ožje sorodnike in sošolce.
In vendar je bil še nekdo, ki se je neopažen vrinil med povabljence.
Ko se je Mijo vrnil v zakristijo in si je prvič natančneje ogledal darovani kelih, je opazil na podstavku, kjer duhovnik drži kelih, blesteči rubin. Zdelo se mu je, da ga je že videl.
Ali ni na svetu rubinov, ki so si podobni?...
(se nadaljuje)
Radio Trst A
Spored od 1. do 7. julija 1962
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Kmetija otrok«. — 12.15 Vera in naš čas.
— 14.45 Festival evropske pesmi v San Vincentu - Večer jugoslovanskih popevk. —- 21.30 Sodobna simfonična glasba.
Ponedeljek: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev. — 19.30 Radijska univerza: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« (11) »Dedne variacije«. — 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč - Giulio Vioz-zi: »Poganski kamen«, opera v treh dej.
Torek: 18.30 Italijanski operni pevci -(27) »Cesare Siepi in Femando Corena«.
— 19.00 Sopranistka Nada Zrimšek, pri klavirju Breda Rajh. — 19.15 Glasba za najmlajše. — 21.00 Obletnica tedna: Josip Tavčar - »Pesnik Percy Shelley ob 140. obletnici smrti«. — 22.00 Bizantinska civilizacija: (1) »Poslanstvo Bizanca«.
Sreda: 18.30 Beethoven: šesta simfonija
v F-duru, imenovana »Pastoralna«. — 19.30 Turistični razgledi: »Po evropskih rekah in jezerih« - »Ženevsko jezero« - »Romantika Trsta«. — 21.00 »Taitu«, drama v štirih dejanjih.
Četrtek: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Beneške glasbene šole v 18. stoletju« - 6. oddaja. — 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi - 1. oddaja. — 21.00 Simfonični koncert: Schubert - Bartok - Dvorak - Schumann.
Petek: 18.30 Iz simfonične glasbe 19. stoletja: Liszt - Franck. — 19.00 Koncertna sezona tržaške ljudske univerze 1960-61: Schumann. — 19.30 človek in cesta: (1) »Prometna nesreča kot pojav«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Srečanje s tržaškimi književniki: (1) »Ennio E-mili«.
Sobota: 13.30 Potovanje v lahki glasbi.
— 16.00 »Medvedove dogodivščine« - 1. sestanek. — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev: Tartini. — 19.00 Pianist Gabrijel Devetak. — 19.30 Tržaški obiski: (1) »Lonjer in Katinara«. — 20.40 Komorni zbor iz Celja. — 21.00 »Ob četrt na enajst«, dramatizirana zgodba.
□ RIŠKE
NOVICE
Nadškof bo obiskal
Katoliški dom
V nedeljo 8. julija ob 5. uri popoldne bo g. nadškof Pangrazio obiskal Katoliški dom. Povabili smo ga zato, da se mu poklonijo slovenski verniki s svojimi dušnimi pastirji in da se sreča z njimi tudi izven cerkve. G. nadškof je vabilo z veseljem sprejel.
Pridite vsi!
G. nadškof v Devinu
Na praznik Srca Jezusovega, 22. junija, je g. nadškof Andrej Pangrazio obiskal Devin. Tam je imel razgovor z duhovniki iz celega dekanata, ki so mu prikazali potrebe in težave v dušnem pastirstvu v svojih župnijah.
Sličen sestanek bo g. nadškof imel v Štandrežu dne 5. julija za duhovnike iz štandreškega dekanata.
Slovesna procesija Sv. R. Telesa po goriških ulicah
Goričani so tudi letos počastili Jezusa v Sv. Rešnjem Telesu, ko je šel po -mestnih ulicah v slovesni procesiji na Telovo. V procesiji so zavzele vsaka svoje mesto razne organizacije, med njimi najštevilnejša goriška Marijina družba deklet in žena ter otroci iz Marijinega vrtca. Zastopane so bile tudi redovnice raznih mestnih samostanov, gojenke, bolničarke, duhovniki, semeniščniki ter veliko število belooblečenih deklic, ki so po mestnih u-licah trosile cvetje.
Goriški nadškof msgr. Pangrazio je nosil Najsvetejše. Ko je Najsvetejše postavil na krasno okinčan oltar pred cerkvijo sv. Ignacija, je imel na goriške vernike prvi javni govor. Njegova jasna, odločna beseda je na mah osvojila vse vernike. Poudaril je, kako mora biti Kristus center vsega našega življenja, kako moramo o-stati zvesti izročilu naših prednikov, ki so na goriškem gradu postavil prvo cerkev. Kristusov duh mora zavladati v vsem javnem in zasebnem življenju, po tovarnah, delavnicah, uradih, družinah in v srcu posameznikov.
Maša zadušnica za f prof. Fileja
Neizbrisen bo ostal med našim ljudstvom spomin na profesorja Mirka Fileja. Prvemu tednu velike in vsesplošne žalosti sledijo sedaj dnevi tihe vdanosti v božjo voljo, ki vse prav in dobro ureja.
A še se nam je zasolzilo oko ob osmini profesorjeve smrti, ko se je v njegovi priljubljeni cerkvi sv. Ivana brala zanj maša zadušnica. Kako je mogoče, smo se vsi v duhu spraševali, da se bere maša zadušnica za tistega, ki nam je pred dobrimi tremi tedni v tej cerkvi bral svojo srebrno sv. mašo in nam tako rekoč dal samega sebe v tistih poslovilnih besedah ob koncu maše, ko smo hvaležni prejeli iz njegovih rok spominsko podobico »Pax tecum«? V to lepo mašniško slavje je sedaj udarila grenka in težka ura ločitve. Mašo zadušnico je daroval msgr. Močnik, tisti naš dobri monsignor, ki je srebmo-mašniku pred tremi tedni govoril kot bratu in mu povedal to, kar smo vsi čutili, a bi ne znali z besedami povedati. Na koru so Filejevi pevci peli slovensko mašo za rajne. Nobenemu ni bilo lahko pri duši, s pogledi so se tolažili in si dajali moči, da bi ne izbruhnili v jok. O, ni lahko peti črne maše za svojega dirigenta in vodnika, za svojega velikega brata, še težjo nalogo je imel g. Artur Zalatel, ki je po maši stopil k obhajilni mizi in nam govoril o pokojnem profesorju. Še nikdar ga nismo slišali tako lepo govoriti. Samo človek, ki je pokojnega profesorja poznal že izza otroških let, šel z njim skozi življenje in mu bil blizu v veselju in žalosti, v trpljenju in ob smrti, je mogel tako govoriti. Saj ni rečeno, da so njegove besede večale našo žalost, ne, padale so na odprto rano in jo hladile, obujale so spomine, tisočere spomine nas vseh in vsakega posameznika, svete in lepe spomine, ki nas bodo za vedno vezali na to veliko srce duhovnika in umetnika. A prav je imel gospod Zalatel, ko je rekel, naj bo sedaj dovolj solz in žalovanja, kajti v žalosti je človek nezmožen dela in ustvarjanja. Profesor Filej nam iz onostranstva kliče, naj nadaljujemo njegovo delo, naj ne omagamo sedaj, ko smo ostali sami. Njegovo nesebično dolgoletno delo in žrtve morajo obroditi sad. Seme, ki ga je sejal v mlada srca, mora pognati in se razrasti v bogato žetev.
Hvaležni smo č. g. Zalatelu za njegove tople in vzpodbudne besede, hvaležni tudi
za prijateljstvo in ljubezen, ki ga je vezalo na pokojnega profesorja. Bog pa naj bo vsem milostljiv, nam, ki moramo še živeti in nadaljevati delo naših učiteljev in vodnikov, in njim, ki so utrujeni omahnili pod križem življenja, da bi se za večno odpočili pri Njem, ki je ŽIVLJENJE.
Z. P.
S seje občinskega sveta v Gorici
Na seji 20. junija je goriški občinski svet razpravljal predvsem o spremembah plačevanja družinskega davka. Odobrili so ukrep v korist davkoplačevavcev, po katerem so zvišali neobdavčljivo vsoto od prejšnje 270 tisoč na 400 tisoč. Po tem ukrepu bo občina črtala iz seznama davkoplačevavcev 3 tisoč oseb in s tem izgubila okrog 30 milijonov lir dohodkov. To izgubo bo krila z višjim obdavčenjem premožnejših meščanov. — Za predlog občinskega odbora je glasovalo 28 svetovavcev, vzdržalo pa se je 7 svetovavcev PSI in MSI.
Risarska razstava v Gorici
Nižja gimnazija in strokovna šola v Gorici sta tudi letos pripravili okusno razstavo risb, ki so jih med letom izdelali njihovi gojenci. Razstavo sta uredili obe profesorici risanja, ga. Noemi Rener za gimnazijo in gdč. Vida Frankova za strokovno šolo. Razstava je nameščena v prostorih nižje gimnazije v ul. Randaccio. Videti je nekaj lepih izdelkov, ki nam govorijo o domišljiji in tudi pridnosti nekaterih dijakov, štiri najboljše so nagradili, in sicer je na gimnaziji dobil prvo nagrado za geometrijsko risanje dijak 3. g, Zdenko HVALA, za prosto risanje pa Milojka DEVETAK, prav tako iz 3. g. — Na strokovni šoli pa so odlikovali za geometrijsko risanje Silvana Lavrenčič iz 2. A ter za prosto risanje Danilo Kotnic iz 2. B.
Poleg risb so razstavljeni na ogled tudi domači zvezki za verouk, ki so nekateri tudi lepo opremljeni z risbami. Vsekakor je prav, da si starši in drugi razstavo o-gledajo.
Izid sprejemnega izpita v I. licej
Izdelal je Peter Komac (z odliko); popravni izpit ima 5 dijakov, zavrnjen je bil 1 dijak.
Razstava otroških vrtcev
Naši najmlajši so se tudi udejstvovali med šol. letom. Zato bodo tudi oni imeli svojo razstavo, in sicer v prostorih Trgovske zbornice v prehodu nove Montove palače na korzu. Razstava se otvori na praznik sv. Petra in Pavla.
Sveta birma
Po desetih letih smo spet imeli srečo in čast, da se je našim otrokom ta zakrament kršč. potrjenja podelil v domači cerkvi, vpričo vse naše krščanske občine, že ves teden prej so naši cerkveni pevci, večer za večerom, požrtvovalno pripravljali vence in krasili cerkev, da je bila v soboto zvečer zares veličastno pripravljena, da sprejme našega novega nadškofa, ki prvikrat pride v našo župnijo.
Po slovesni sveti maši, okrog enajste ure, so se birmanci zvrstili ob vhodu v cerkev, da sprejmejo g. nadškofa. Pod slavolokom so ga čakali čč. gg. župniki iz bližnjih vasi, obenem s številnimi strežniki. Točno ob enajstih je prišel Prevzvi-šeni, zelo prijazno sprejel pozdrav najprej g. župnika in nato še deklic mladinskega zbora, ki so mu poklonile tudi lep šopek. Verniki so zadovoljno pozdravljali prijaznega Nadpastirja, ko jih je blagoslavljal ob svojem vstopu v cerkev, ki nosi isto ime kot On.
Cerkveni zbor mu je mogočno zapel pozdravno pesem, nakar je sledil slovesni obred sv. birme za 32 otrok iz Štandreža in okoliških vasi. Nato je g. nadškof imel nagovor birmancem in vernikom, v katerem je najprej izrazil svojo zadrego, da ne zmore govoriti tudi v slovenskem jeziku, a je zagotovil, da se bo to zgodilo v bodočnosti. Nato je preprosto, a temeljito razložil pomen in dolžnosti zakramenta sv. birme. Za njim je podal v slovenščini škofove misli in priporočila č. msgr. R. Klinec, nadškofijski kancler.
Po sv. birmi je šel Prevzvišeni v sprevodu v župnišče. Med potjo si je osebno ogledal ograjeni prostor za cerkvijo, katerega je g. župan zagotovil, da bo cerkvi darovan in na katerem naj bi se postavila župnijska dvorana, z oratorijem za našo mladino.
V župnišču je g. nadškof sprejel vodstvo domačega Kmečkega društva in cerkvene
FILM
V GORIŠKIH KINODVORANAH
od 26. junija do 3. julija
STELLA M ATU TI N A:
Archimede Le Clochard (V)
VERDI: II Con te di Montecristo (O) -Scapolo in Paradiso (Sl) - Fanny (P)
CORSO: Cartouche (Oz) - Sceriffo in gonella (O)
VITTORIA: La minaccia (Sl) - Amori celebri (P)
CENTRALE: 6 pištole sparano (V) - Feb-bre di rivolta (O)
KRIŽANI VAS VABIJO NA TRADICIONALNO PROCESIJO SV. PETRA IN PAVLA
Opomba: V = za vse; P = prepovedan; O = za odrasle; Oz = za odrasle s posebno zrelostjo; Sl = moralno slab film.
ključarje in se zanimal za njihove probleme. Kmalu nato se je poslovil od naše župnije.
Vsi naši verniki so se razveselili škofove dobrote in priljubljenosti, so mu zanjo hvaležni in so, po tem prvem srečanju, še bolj gotovi, da bo vsem dober in ljubezniv nadpastir.
Doberdob
Tudi pri nas smo živo občutili veliko izgubo s smrtjo č. g. Mirka Fileja. Na osmino pogreba je bila zvečer slovesna maša zadušnica, pri kateri je pel tudi ža-lostinke domači zbor, zavedajoč se, da nima več priljubljenega versko-kulturnega delavca, ki je tudi za domačo cerkev skomponiral marsikatero pesem. — Bog naj mu bogato poplača za vse!
*
Na praznik presv. R. Telesa je bilo tudi letos prvo sv. obhajilo. Čeprav samo pet otrok (običajno po 15), je vse potekalo v najlepšem redu v cerkvi, pri slovesni procesiji in popoldne v župnijski dvorani. Mladina je z zborno deklamacijo pozdravila prvoobhajance, nato pa prikazala precej zahtevno igrico »Vernih poglavar« ter filmin »Junaško sv. obhajilo« z domačo registracijo. — Naj bi se res poživilo prejemanje pogostega sv. obhajila, četudi za ceno žrtev!
H:
V nedeljo 24. junija je šolska prireditev priklicala precej domačinov in celo višje predstavnike šolske oblasti in iz vasi. Dolga vrsta lepo uvrščenih pestrih točk petja, prizorčkov, rajanja in zlasti igrici »Sestrin varuh« ter »Kmetič in volk« v pravi koži je vse pričujoče presenetila. Vsi so se zelo pohvalno izrazili bodisi malim igravcem (zlasti Jožkotu) bodisi požrtvovalnemu u-čiteljstvu. — Vsem iz srca čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov. Iskrena
hvala še za ves trud z otroci med šolskim letom!
*
Radio Trst A je prenašal v nedeljo zvečer »Oddaja iz Doberdoba«. Zelo so nas razveselili domači razgovori, krasna povezava, pa tudi petje narodnih pesmi naše katoliške mladine. — Vodstvu in sotrud-nikom Radia Trst A naša iskrena hvala!
*
V nedeljo 5. avgusta (Marija Snežna) bo pri nas sv. birma. Po petih letih se je nabralo več ko 50 otrok, ki bi seveda vsi na skupni praznik prejeli Sv. Duha, četudi bo treba nekaj potrpeti zaradi vročine ali kolonij. Za naše slovenske vasi je dan birme vedno velik praznik za celo vas, praznik vere, poživitev verskih idealov in izraz vdanosti vsakokratnemu prevzv. nadškofu. — Sorodniki, prijatelji, okoličani: le pridite tudi vi na naš praznik 5. avgusta ob 10. uri; pa tudi zvečer k vsakoletni Marijini procesiji s svečami!
Kanalska dolina
Odkar je skopnel sneg, imamo nekaj novic tudi pri nas. Koncem majnika so Ukvani počastili svojega župnika, ki že celih 25 let pastiruje med njimi in pripravlja izredno slovesnost v proslavo osme stoletnice fare. Sledilo je romanje na Staro goro, kamor č. g. Zaharija Suc-caglia rad vodi tudi mladino na izlet.
Zabničani pa so letos poromali na Brezje k Mariji Pomagaj. Dopoldne (3. jun.) so si ogledali tudi Bled; potem ko so se nekaj časa mudili v Ljubljani, so obiskali znamenito postojnsko jamo in se vrnili isti dan, čez Gorico in Videm, veseli in zadovoljni domov.
*
V petek 22. t. m. je umrl Janez Ander-wald, bivši gospodar na spodnjih Sedli-cah, star 83 let. Imel je veličasten pogreb, saj je bil dobroten in radodaren boter številnim faranom, zgleden kristjan, neutrudljiv kmet in tudi vesel lovec. — Naj počiva v miru v domači zemlji, kateri je ostal zvest v težkih časih hitlerizma.
Svete Višarje
Tudi letos so redno odprte od 24. junija, ko so poromale k Mariji fare Kanalske doline k večerni maši. Isto jutro so prispeli romarji iz Graza, iz Furlanije in skupina akademikov iz Trsta.
Naslednji dan pa sta prišla kar k nogam iz Beljaka dva fanta, ki sta hodila celo noč. Torej tudi v modernem času je še idealizma v mladini, ki pozna vrednost odpovedi in žrtvovanja.
Novi doktor
V petek 22. junija je na juridični fakulteti v Trstu dosegel doktorat iz političnih ved Alojzij Tul iz Mačkovelj pri Trstu. Branil je tezo o Evropski gospodarski skupnosti s prav dobrim uspehom.
Novi doktor je študiral gimnazijo v Gorici, kjer je tudi maturiral. Bil je ves čas gojenec Slov. Alojzijevišča. V Trstu je živo posegal v življenje slovenskih študentov in bil eden pobudnikov za slov. akad. listo Adria. Posvetil se je tudi časnikarstvu in že nekaj let je stalen sotrudnik Katoliškega glasa.
Novemu doktorju naše iskrene čestitke in voščila za nove uspehe v življenju.
opozorimo na okoliščino, da sta na P1* čelju šole dve kamniti napisni tabli, katerih je ena v slovenščini in druga 1 italijanščini. Da bi zakrili svojo pripa^ nost in sled za sabo, so nahujskani plačani fantalini opljuvali s sladoledom tablo z italijanskim napisom, medtem k® so slovensko tablo pustili popolnoma ^ strani. Ne verjamemo, da so to storili sl* čajno.
Slovenski starši, ki smo polnopravni enakovredni državljani, visoko cenim® vzgojno in kulturno poslanstvo, ki ga vri1 v vasi naša slovenska šola, zato naj mk* nozobi zlikovci in tisti, ki so jih poslal1' nikar me mislijo, da nas bodo s takii® umazanimi dejanji odvrnili od slovensk* šole! Nasprotno: vsakoletne šolske pri1* ditve, razstave, pevski nastopi v cerkvi * na tržaškem radiu nam zgovorno priča]®' da je naša slovenska šola res življenjsk® in delavna. Zato roke proč od naše šok gospodje tepisti! Vaše nekulturno in uffl8, zano delo ima v očeh vseh zavednih sl* venskih staršev in tudi treznih Italijani tisto vrednost, ki jo zasluži.
Ob zaključku naj opozorimo, da so ' vasi orožniki (karabinjerji), ki imajo ke točno določene dolžnosti. Njih dolžno®1 je na primer, da zlikovce izsledijo in primerno opomnijo, da se podobna & kulturna dejanja proti slovenski šoli bodo več ponovila ali celo stopnjeval® Našim učiteljem pa priporočamo, naj ^ devo javijo policiji, če tega še niso storil1. Zakaj: »Principiis obsta — V začetku $ zlu srčno upri!«
ŠPORT
Na praznik sv. R. Telesa so se trije P* raščajniki 01ympije udeležili lahkosti6' skega tekmovanja v Gradiški, ki ga je ganizirala tamkajšnja . R. Torriana. Rezultati, ki so jih atleti dosegli, so tUe' v metu kopja: 1. Fabreri 44,51 m; 3. T& ce 40 m (bronasta medalja);
v skoku v višino: 1. Valent 1,60 ml Bensa 1,55 m;
tek na 800 m: 1. Bertolin 2'48”8; 7. P^ šol j a B. 3'03 ”4.
RZA5KE
NOVICE
O BVEST1Lj
PRI ŠOLSKIH SESTRAH v ul. delle Doccie v Trstu se bodo vršile duhoV'1 vaje za dekleta od 16. julija zvečer 20. julija zjutraj. Vodil jih bo preč. t’ Ignacij Kunstelj iz Anglije. — Prijave sprejemajo v Trstu, ul. del Ronco št. ' Pelan.
IŠČEMO sposobno in vemo učitelji za kuhinjske in šivalne tečaje. — ^ jave na Mladinski dom, ul. ScorcoP' št. 26, Trst.
ZeM
HIŠNO POMOČNICO IŠČEMO. Trst, Strada di Guardlella 46 - tel.
788^
Pobalinsko dejanje proti slovenski šoli v Sv. Križu
V noči med 23. in 24. junijem je skupina neznancev s sladoledom vrste »Šanson« pomazala šipe pritlične učilnice, vrata in del zidu pri poslopju slovenske osnovne šole v Sv. Križu.
Neznani priložnostni »tepisti« so si izbrali prav to nedeljo, ker je ta dan v prostorih šole naša šolska mladina razstavljala svoja ročna dela. Hoteli so najbrž pokazati svojo »umetnost« v nasprotju z lepimi deli naših otrok. Morda poreče kdo, da je bila to le nedolžna paglavščina mleč-nozobih postopačev; mi pa imamo o tej zadevščini svoje mnenje. Naj tu javno
DAROVI
Za Katoliški dom: I. K. 10.000; Mari^ Sardoč 2.000; E. J. 3.000; namesto cve«3 na grob pok. prof. Mirka Fileja daruj6'( goriški Medanci 6.500; družina Bandelj isti namen 1.000; N. N. družbenica 1-®^' cerkveni pevski zbor iz Mavhinj v isti 11 men 12.000; B. B. iz Doberdoba v isti P3 men 10.000 lir. V počastitev spomina bla0* pokojnega g. prof. Mirka Fileja darujri* cerkveni pevski zbor iz štandreža Franc Trpin - Števerjan 5.000, N. N. 1-^ Jožef Perin - Števerjan 1.500, Josipina zavšček - Gorica 3.000, družina Zavadla^ Šempolaj 1.000, družina Terčon-Širca, ^ hinje 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Družina Bandelj na«1* sto cvetja na grob pok. prof. Mirka F>'6) 1.000 lir.
Za naš duhovniški naraščaj daruje $ G. M. 5.000 lir v počastitev spomina V° prof. Fileja, da bi izprosil pri Bogu duhovniški poklic in tako nadomestil zel, ki jo je pustil med nami.
Za Marijin dom v Rojanu:	Greg0'3
1.000; N. N. 1.000; ob prvem sv. oB^aj’ družina Volčič 5.000; dr. Simčič 1.000; sklepu šmarnic 21.000; Marija Fabij ^ 2.000; ob smrti prof. Rudolfa druži * 10.000; Z. M. 10.000; A. Bandelj 1.000; ^ Venieri 1.000; A. Mihelič 1.000; Sola^ 1.000; U. J. 1.000; M. M. 2.000; O. P61'1^ 1.000; G. Bandelli 1.000; St. 100.000; N-14.500 lir. — Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^,
trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
SV. KRIŽ PRI TRSTU - Znamenje pri vhodu v vas
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. AT Tiska tiskarna Budin v Gorici
M