271. številka. Ljubljana, nedeljo 27. novembra. XIV, leto, Icssi SLOVENSKI NAROD. Izl • vja vsak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v a t r o-o ge r» k o dežel«; /a eelu loto 16 jU, za p..! l.-u H g|M *a četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja aa dom za celo leto 13 >?ld. za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en uie-*eIJauU 20. novembra. —.r.— Gotova resnica je, da moramo mi Slovenci grofa Taaffeja vlado bolj ljubiti, kot smo ljubili grofa Auersperga z vladno njegovo modrostjo. Ali resnica je pa tudi, da grof Taaffe, ki se sam imenuje koalicijskega ministra, nij poseben prijatelj narodnostnega razvijanja, in ako bi se denes vsi narodi spremenili v konservativne Nemce, smejal bi se gospod grof v pest, ter si dejal, odšle bodem lažje vladal. Vse, kar so dosegli Slovani v obče, in Slovenci posebej pod vlado grofa Taaffeja, moralo se je tej vladi skoro iz roke izviti. In če nam je vlada kako slovansko koncesijo napravila, zdelo se nam je vselej, da se jej je koalicijska roka, s katero nam je ponujala svoj dar, — tresla. Vlada grof TaafTe-jeva je tuko rekoč — brez odločne barve; na jednej polovici svojega obraza se fsmeje prijazno narodnostnim znbtevam, na drugej polovici pa knže ravno istim zahtevam temno lice! Če postavim gospod prezident Taaffe obljubi slovanskim poslancem, da bodo dobili to ali ono koncesijo, skrbi pa gospod baron Conrad, da se obljubljena koncesija kolikor mogoče skrči, in da se potem, ko je je-denkrat pošteno skrčena, kolikor mogoče počasi v praktično življenje upelje. Grof Taafli je tu prijazna polovica vladnega obraza; baron Conrad pa predstavlja temno stran ravno istega obraza! Če ministerstvo sploh obljubuje, da bode Slovencem pravično, in ce v istini v vojvodini kranjskoj izvrši to ali ono, Če pa v vojvodin5 koroškej dopušča, da se tlaci in zatira ravno isti slovenski rod, potem vidimo zopet dva obraza : prijaznega v vojvodini kranjskej kaže nam gospod deželni načelnik Andrej \Vinkler, z grozečim in temnim pa sedi na koroških planinah gospod Smidt-Zabierow, ki je deželni načelnik jedne in iste koalicijske vlade! Mi s tem svojim člankom kratko nikar nečemo na padati zdanja vlade, ker smo prepričani, da je ravno taka vlada potrebna v denašnjih časih, ko še Nemci nijso toliko desorganizirani, da bi se v notranjej politiki mogli prezirati, kakor so se doz laj prezirali slovanski rodovi. A grof Taaffe in njegova vladna zistema pospešujeta desorganizacijo tudi mej Nemci, in nekega krasnega dne postali bodo avstrijski Nemci ravno to, kar so zdaj Čehi ali Poljaki to je narod, ki bode imel svoje nacijonalne in separatistične zahteve. Tedaj ti Nemci ne bodo več „oficijelni", kakor so bili dozdaj, temveč privatno narodni, kakor so Slovenci in drugi Slovani! Takrat p'3 ne bodo več nevarni, in ker v vsakej državi Vlada večina, morala bode tudi v Avstriji do večnega vladanja dospeti — slovanska večina! Ali za denes še nij času primerno misliti na tako piihodnjost; za denes je le toliko resnica, da morajo vsi slovanski poslanci grofa Taaffeja podpirati, ter skrbno čuti nad njegovim vladnim življenjem, da prerano ne ugasne. In ker smo Slovani dozdaj uže mnogo dosegli, privedli bodemo s pre« vidno politiko grofa Taaffeja v nekaterih letih morda do tja, da nam bode prijazen — na obeb polovicah svojega vladnega obraza! Vender pa ne smemo niti za jeden trenutek pozabiti, da je grof Taaffejevn vlada s svojo polovično prijaznostjo narodnemu razvitku nevarna. Nevurna pa je posebno nam Slovencem! Mi Slovenci stradali smo do zdaj, in vsled večnega stradanja nij mnogo manj kalo, da smo se vednega stradanja uže skoro popolnem privadili. Zdaj pa, če dobimo tu in tam kak grižljaj, zdaj napolni se nam srce s hvaležnostjo in s kipečo du3o smo prepričani, kadar smo prijeli malo drobtinico iz vladne roke, da imamo boljše življenje, kot smo ga imeli pod prejšnjo vlado! In če je vladat zistema Še tako modra, da nas v jednej krono-vini boža, v drugej pa temno gleda, potem postanemo tam, kjer smo božani, tako krotki in mehki, da se damo voditi, kakor le hote slavna vlada. Zdaj pa lahko vsakdo razvidi, v Čem da obstoji velika nevarnost, ki preti pod zdanjo vlado našej slovenskej narodnosti. V toh letih, kur je grof Taaffe na krmilu, razširil se je separatizem mej nami tako grozovito in to v prvej vr sti z at eg a d elj , ker i zv rS uj e v lad a skoro v vsakej kronovini, kjer bivajo Slovenci, drugačo politiko. Tov-sod, in tudi tam, kjer vlada Slovencev no ljubi, uživa grofa Taaffeja ministerstvo ime, da je Slovanom prijazno, dn pod takim mi-nisterstvom ne prete Slovanstvu nikak" nevarnosti! In ta zavest je tudi mej nami, Slovenci, splošna! Grofi Taaffeja ministerstvo je Slovencem prijauio, in ker je tako, potem ne tehtamo darov, katere dobivamo iz njfgovih rok! Zadovoljni smo, živimo lepo po svojih kronovinah, in ne oziramo se čez gore, in malo nas briga, kako se godi bratom v Istri, po Goriškem ali po Koroškem Nlačnost je občno, in vseslovenska zavest je mej nami skoro zamrla! V političnem življenji nijmaino nikacega središča in o političnem zjedinjenji ne smemo skoro n\j manjše besedice ćrhniti! In to vse zategadelj, ker je ministerstvo Taaffe Slovanom in Slovencem prijaznejše, kot so bila prejšnja ininisterstva Skrajni čas je, da se v tem O&iru zopet povrnejo nekdanji1 razmere, da se mej nami zopet vzbudi vseslovenska zavest, da se zamori nenaravni ta separatizem, ki s" ravno zdaj pol vlado grofa Taaffeja na vse strani razteza, tako da bode kmalu toliko Listi iz tujine. XIX. (Dnevniških črtic št. 5.) Barcelona 4. avgusta 1880. „Je bil enkrat slovenski fant, Zapustil je deželo Kranjsko, Ko tam prišlo je vse na kant, Podal prepevat' se na Španjsko." Take verze delal sem uže pred dvema letoma pri svojem odhodu v Italijo, ko mi je bilo podati se ravno v Barcelono, kjer se nahajam zdaj. Bilo je na čitalničnem vrtu v Ljubljani, kjer sem citiral improvizirane te verze g. dr. Blenveisu, in čudil se je čestiti mož, da se poda Slovenec tako daleč, da slovensko grlo gre prepevat tja v daljno Španj- sko deželo. Nu, veseli me, da denes, čez dve leti, tretja vrstica vsaj deloma nij več istini'> da se je uže marsikaj od tačas obrnilo na bolje v ljubej domovini. Bog daj, da skoro postane popolnem neresnična, ter da se raz cvete zopet narodno življenje povsodi po milej Sloveniji. Tu sem tedaj, v deželi Španjskej, o ka terej se mi pač pred nekoliko leti niti sanjalo nij, da jo bo kedaj gledalo moje oko, da mi bode dalje časa prebivati v njej. Kolikor sem je videl na potovanji svojem, je krasna, lepa dežela, tudi ljudstvo dopada se mi, no, imel bodem Se prilike oboje spoznavati bolje. Za denes preostaje mi najprvo zabeležiti najznamenitejše točke potniške od Venti miglia naprej, kjer sem bil moral prenehati predvče-ranjim v Marseillu. Prva postaja na francoskej zemlji je pri- jazno mesto JMentone s kakimi SO« ki prebivalci. Začudil sem se, ko je vstopil uradnik, zihte-vajoC naSe legitimacije", a zadostovala je vizitna karta, na katero sem Se pripisal, o«l kod in kam potujem, kajti p naj se i/trebi iz tega delovanja se parati stični plevel, ki zdaj ne dopušča, da bi seme vseslovenske zavesti pognalo mej nami svoje kali. Zategadelj mora vsakega /n čajnega rodoljuba veseliti, da se v Ljubljani v istini snuje odbor, ki hoče ob novem letu l H 8 2 sklicati političen shod v Ljubljani, h kateremu povabili se bodo vsi odlični narodnjaki s Štajerskega, Koroškega, (i o lis koga in Kranjskega. Upamo, d a b p d e u d " 1 e ž i t. p v ni nog o-brojna in d a so slovanski rodoljubi o potrebi L a k e g a shoda z nami j e d-nega mnenja! Ganimo se! XX Ako v kratkih potezah reasumiramo, kar smo do sedaj povedali, razvidi se, da bi imeli v izboljšanje naših gospodarskih razmer izvesti program, čegar glavne točke so: 1. UBtaoovjjunje kmetijskih posojilnic, 2. naprava kmetijsk h bralnih društev in knjižnic, 3. razvoj domače trgovine, n 4. povzdigni dtiinači* obilnije. Program je sicer precej obširen in na prvi pogled bi se utegnilo komu zdeti, di je tudi za nafte malo moči neizpeljiv; a mi pravimo, da nij na svetu nič ueizpeljivega, tem* več, da se vse more, samo ako se resno hoče. Se ve, da je za vsako večjo akcijo nevarno, ako se oni, kateri so poklicani, da jo izvedo, le preveč ukvarjajo z resničnimi in imaginarnimi potežkočami, kajti na ta način morajo izgubiti dobro voljo in euergijo, kar je pa oboje neobhodno potrebno. V i'.vedenje našega programa poklicani so v prvej vrsti domoljubi po deželi, kajti točko tega programa so take da je potreba pri vsakej o/.ir jemati na krajevne okoliščine in potrebe; a pri njih — naj nam te naše odkritosrčnost ne zamejijo — pogrešamo, kakor smo uZe v prvem članku omenili, premalo praktični delavnosti. Imamo sicer skoro v vsakem večjem kraji odličnih pristašev svete naše narodno stvari in mej njimi je tudi mnogo tacih, kateri bi se ne ustrašili niti najpožrtvoval-nejšega in najnesebičnejšega poslovanja, a zopet drugi — in teh je večina — imajo ono slabo navado, katera je, žal! pri nas prešla uže v meso in kri, da do poslovanja, do katerega sami nijmajo veselja, tudi ostalim jemljo isto z večino čisto ničevimi razlogi in ugovori, ali jim pa celo delajo ovire. In ker smo uže toliko resnice morali odkriti, naj konstatiramo tudi še to, da je pri nas po deželi preveč razširjeno samoljubje. Vsak hoče biti prvi, ter vsled tega oponira tudi najboljšemu predlogu, ki bi se ne porodil iz njegove inicijative. Kako priti temu v okom? Kako doseči poravnavo teh iz osobnega samoljubja in preživahnega čestihlepja izvirajočih protiv? Mi smatramo za najboljše sredstvo proti temu dobro organizirano, iz središča izvirajoče delovanje. Kakor se \:i srca razširja življenska moč po vseh ostalih udih človeškega telesa, tako naj bi se i« srca naše domovine, iz preljubijene bele Ljubljane, širilo v vse, — tudi najoddaJjenejše — kraje njene ono delovanje, katero bi bilo v stanu uovo, krepke j še življenje vdihniti v oslabelo telo naroda našega. Kaka naj bi bila organizacija za to delovanje, o tem ne bo demo tu govorili, ker to pač nij za javno diskusijo, temveč mora prepuščeno biti koin-petentnemu areopagu, zakakeršnega srna t ramo shod odličnejših rodoljubov iz vseh pokrajin naše slovenske domovine. Časi so važni, razmere ugodne. Pazimo torej še v pravi Čas, da se nam ne zgodi kakor onim svetopisemskim devicam. Ne pišimo, ne govorimo samo, delajmo tudi! Dolžni smo t o n a rodu sv o j emu in S1 o v a n s t v u. In kedaj bi bil pripravnejši čas za shod z.Hipnih mož slovenskega naroda, kakor o novem letu? Parlamentarna zborovanja tu za nekoliko časa prenehajo, cerkev praznuje svoje najvzvi-šeaejše, najlepše praznike, posel vsaj za nekoliko dnij miruje — vsem pa nove nade navdaj ej o srca ! Na delo torej, vi možje, katerim narod naš izkazuje največje zaupanje; vi, katerim je blagor tega naroda gotovo na srci. Naj bode o novem letu bela Ljubljana rendez-v o u s za odlične domoljube naše domovine in naj iz njihovega shoda p r i k 1 i j e nov.* sreča, nov blagor narodu naše m u! „A u to ime pomozi Bog!" —r. bele palače mesta, ki se vidijo iz železnico, kot da so le za ogled tja postavljene: tako pljšpaue in nežne so vse, skoro od prve do zasuje. MeBtO broji nekaj nad 15000 duš in to je \.-e, kar ima knez še v svojej vlasti, kajti gori imenovani mesti Mentone in Roauebrune, ki sta prej pripadali tudi h kneževini, prodal je k..oz leta 18G1 Francozom za 4 milijone frankov. Morda je v bližnjem Monte-Carlo malo preveč „riskiral", kakor nekedaj znani „Graf von Luxenburg" in se potem tako okoristil rekoč „t'ort mit Schaden"! Vozeč se mimo ki;.snih poslopij igralnice v Monte-Carlo in krasnih vrtov, ki so tik železnice, spomnil sem se mnogih onih nesrečnikov, katere je demon igre tu gnal do obupa. Koliko tacih, ko so v goljufivem skušanji igralne sreče izgubili vse do zadnjega zlata, vrglo se je pod kolesa m mo drdrajoče železnice, ali (pa na kak drug način vzelo si življenje! Ne daleko naprej je Nizza, svetovno znano mesto, zaradi svojega izredno prijetne in zdrave klime, posebno v zimskem času obilno obiskano. Broji preko 50.000 prebivalcev in ima kaj lepo lego mej morjem in mej podnožjem alp. Poprej italijanska, bila je Nizza in Savoja 1. 1860. odstopljena cesarju Napoleonu III. za „uese-bično" pripomoČ pri „odrešenji" Lombardije. No. mnogim Italijanom to nij nikakor po godu, kajti prebivalstvo Nizze je veČinom italijansko in za jedno pridobljeno „odrešeno" veliko deželo imajo zdaj majheno „neodrešeno", po ka-terej pa vender ne škilijo tako, kakor po naših večinom slavjanskih primorskih deželah. Ker se mislim nazaj grede v Marseillu iu v Nizzi nekoliko ustaviti, bode mi še prilika, govoriti obširneje o jednem ali drugem teh mest. (Konec prih.) Politični ra/^led. V Ljubljani 26. novembra. Odseki državnega zbora delujejo zdaj, da pripravijo materijal za zbor. — „Va-terland" zagovarja še vedno središčni klub in predvčeranjim mu je prišla misel, daje izjavil, da je ta nova frakcija krepak protest proti usurpaciji nemškega imena od stranke, ki je nevredna tega imena, ker duh, ki jo oživlja in vkup drži, nijma lastnostij, ki so slavo nemškega naroda ustanovile. Na te besede pa mu je odgovorila „N. fr. Pr." : „Kaiar ne bodo Nemci v Avstriji našli nobene roke več, ki bi jih branila, potem bodemo rajši apelirali na pravico!jubuost Riegerjevo, nego na narod ni čut Lienbacherjev". — V budget-nem odseku interpeliral je poslanec Durnba vojnega ministra Welsersheimba o razmerah v Dalmaciji. In ta mu je odgovoril na interpelacijo, ila je v južnej Dalmaciji izveden bram-beni znkon. V okraji dubrovniškem se nihče nij ustavljal. V Boki Kotorske j se zjikon nij izpeljal. Oba okraja pa dasta le jeden bataljon. — Pri odgovoru na interpelacijo Neuvvirthovo o „landerbauki" se bode skoto gotovo vršila burna debata. Večina baje misli v slučaji, če prouzroči levica debato o tem, v javnem parlamentu svetu odkriti goljufije v perij od i kraha pod Auerspergom in podati o tem zanimljive date. O nemiri b v 14. r i vošijaaiclli se denes oncijozno poroča, da se je avstrijsko ministerstvo sporazumelo s skupno vlado, kako da bi se ti nemiri zi dušili. V jednej poslednjih sej proračunskega odbora protestiral je dalmatinski poslanec dr. Klaič proti temu, da se ustajniki v Krivošiji oficijelno vedno imenujejo ni-oparjia. — V budgetnem odseku je dejal vojni minister, „da v Krivošijaneih brani -beui zakon res nij izveden, a treba pomisliti, da vse prebivalstvo tega okraja šteje le 1O0O duš, ki plačujejo 200 gld. davka in imajo dati okolo 14 mož v vojno. Resnično je, da so se v Dragali ulomiia šolska vrata in da se je šola zažgala, a prebivalci so sami pomagali gasiti". S temi besedami ministrovimi je dokazano, kako nesramno je legalo židovsko časopistvo, ko je p salo, da se dogajajo strašanske reči v Dalmaciji. VuirteaJ** «lHfc-fc*«% Nekateri fraucoski listi hote vedeti, da misli papež svoj sedež preložiti iz Bitna v Nemčijo, v mesto F u Ida. Mi tega ne verjamemo; ravno tako malo, kakor da bi Bismark šel v Kanoso, se bode uresničila vest, da gre papež v nemški Avignon. Čudno se je izvršilo prvo branje budgeta v :i aii-teni državnem /.boru. Mislilo se je za gotovo, tla se bodo debate o tem vršile vsaj tri dni, a- le dva govora, in končano je bilo. Ta dva govora govorila sta državni tajnik Schmolz iu poslanec liichter; slednii govornik je jako ostro govoril proti vladi. Po Itichterjeveni govoru nij predsednik debate odložil na drug dan, marveč dejal, da je dokončana, ker so vsi zaznamenovani govorniki se odpovedali besedi. Konservativci se nijso hoteli udeleževati debate in liberalci sami pa tudi nijso mogli govoriti ali napadajočib ali jadikujočin monologov. Najbrže se hočejo konservativci s svojih zdržanjem debat ogniti vsem napadom od liberalne stranko. V IrsKeJ je nekaj dnij sem dogodilo se zopet več zločinstev. V ponedeljek umoril je nekdo v Rosemountu najemnika, ker je ta plačal najemščino. „Neprijetno je, da moramo pripoznati, da so razmere v Irskej še vedno vznemirljive", pišejo „Times". Ta list meni, če se ne bodo razmere kmalu zboljšale, trebalo bode poslužiti se ostrejših sredstev, da se ljudstvo umiri. Doumet* stvari. — (Gospodu dr. vitezu Bleiweisu) bilo je včeraj in predvčerajšnjim prav zelo slabo, tako da se je uže katastrofa pričakovala. Ker se v vsakej slovenskej koci s strahom pričakujejo poročila o slavnem bolniku, prinašali budemo od sle dan za dnevom taka poročila. Bolnika muci bronhijalni katar in težave v želodci. Pretečeno noč mu je bilo jako slabo, zdaj se je obrnilo uže na bolje. Dihanje njegovo je sicer težavno, a žila mu 11, m. uročili smo materi zemlji truplo matere vse, ko je bil prašič bolan spoznan po /iviuo-zdravniku. Zatorej naj bi kmetovalci m trgovci s prašiči ne nasprotovali tej pametnej naredbi. — (Iz Ptuja) se nam piše: Dne 18. bije krepko in polno, iz česar se da sklepati, da se kmalu obrne na bolje. Da bi nam kmalu bila dana priložnost, poročati o zdatnem zboljšanji bolnikovem! — (Himen.) Včeraj ob 7-j 4. popoludne poročil se je v svetega Jakoba cerkvi v Ljubljani sloveeski plgu tri j in Urednik Ljubljanskega Zvona11 gospod profesor Fr. Leveč z gosp^co Pavlo Mrakovu. Cerkvene poročne obrede izvršil je gospoJ profesor Friderik Križnar; priči pa sta bila gospoda Janko Kr-snik, beležnik na Brdu in Ivan Mrak, finančne prokuruture koncipist v Ljubljani. Čestitamo! — (Slovensko urad o van je in deželna s od nij a v Ljubljani.) Lepšega boja nij, kakor je ta boj, kojega bijemo nekaj let za slovensko uradovunje. Naše bojevanje nij ostalo brez uspeha in na vseh črtah po- tukajšnjega vikarija, znanega slovenskega pisatelja gospoda Mihaela Lendovaka in jako talentiranega gosp. J. Lendovaka, profesorja v Gradci. Slovenski pevci zapeli so jej ,,nagrob-nico". Naj bode zemljica lahka materi, katera je rodda dva učena slovensKu sinu! — (Letno poročilo) o delovanji „sio venskegr. literarnega društva na Dunajf". V mi-nolem društvenem letu 1860,81 imelo je društvo 19 rednih sej ter jeden redni in je len izredni ob ni zbor. V sejah brali so društveni ki svoje spise in nabrano narodno blago. Brali so se ti-le spisi: I. Leposlovni: 1) Danilo Ma-jaron: a) „Ecee bomo" (novela), b) „Moj brat" (novela) ; 2. Ivan Kavčuik : a) „Nasptotni ljubezni" (novela), b) „Dva bratca4*, c) „Šte-tetov Jurij" (obraz iz naroda); 3« Josip Ško-fič: a) Pesni, b) „Čevljar bi bil ostal" (no- uik g. baron VVurzbach se je obema gospodoma za obljubljeno podporo kmetijstvu prisrčno zahvalil. Spoininal se ja potem predsednik poroke cesarjevičeve ter opomnil, da se bode 20. januvarja 1882 pra/.novala 100 letnica rojstva preblagoga nadvojvode Ivaua, kateri je bd od I. 1815 pokrovitelj kranjskej kmetij-skej družbi, se udeleževal muogokrat njenih občnih zborov iu bil v obče velik pospeševa-telj kmetijstvu v notranie-avstrijskih deželah. Predsednik obljubi, da se bode kranjska kmetijska dru/.ba udeležila slovesnosti, katero priredi kmetijska družba v Gradci o tej priliki. Velikim veseljem se spomina potem baron Wurzbach, da je bil dr. 131eiwe;s-Trsteniški I redom železne krone in plemstvom počasten po cesarji. Vsa družba iu cela dežela Kranjska je z radostjo pozdravljala odlikovanje sa prospeh kmetijstva in omiko naroda toliko zaslužnega moža ! Koliko ceni narod zasluge dr. vitega Lllei-weisa, pokazal je očividno o priliki njegovega 70ietnega rojstnega godu. (Živahno odobra- tisnili smo nasprotnika nekoliko nazaj. Sedaj vela); 4- i'etelin: .Pesni, iz literarne za-j vanje.) ..... i.........»i.....a__i..... rr......• .i______ ■ ■ m i i ii m, ■ nrof \Ldearin. •** Ji Vfttl.Pi Snime • I. v tem trenutku nij po celem Kranjskem in morda tudi po celem Slovenskem sodnije, k bi bila tako srčna, da bi odbila slovensko vlogo samo zategadelj, ker je slovenska. Deželna sod nij a v Ljubljani rada sprejema slovenske vlog€^, a rešuje jih konstantno t nemškem jeziku, mej tem ko mestna delegirana b o d ni j a in ko sodnije po deželi vsako slovensko vlogo tudi s slovenskim odlokom rešijo! Ali znano je, da gospod Gertscher, deželnej sooniji načelnik, (o katerem sedaj govorimo kot o pri-vatnej osobi), ne ljubi jezika, ki ga mu je govoril lodni oče, katerega je sani prej govoril, kot je govoril jezik nemški! Mi, ki smo nekoliko let pozneje zagledali luč slovenskega svet.i, mi ne moremo u meti, kako je mogoče, da človek, ki se je porodil h kmetske korenine, sovraži na stara svoja leta jezik, ki je bil jezik rodnej mu materi] Hvala Bogu, toliko smo uže napredovali, da nam kmetske matere ne rode več — nemških otrok! Do gospoda Gertscherja (o katerem govorimo sedaj kot o uradnej osobi) pa .ie obračamo, pušćnine prof. Melcerju;u -r>. Matej Suhač „Otroški to mladostni spomini". — II. zgodovinski in krajepisu i: 1. Anton Trstenjak: a) „o slovanskih runah", b) „o srb skilt razmerah'', c) „o poganskih navadah v Slovencih/, d) „o ledenej jami". 2. Anton Stritof: „ženitovanjske navade na Notranjskem". — III. jezikoslovni: 1. Kari Štrekelj: a) „o vokalizmu iu konsonantizmu v narečji goriških KrnSevoev" (dkrat), b) O B-.udotiino-vej knjižici „Note glottologiclie intorno alle lin^ue slave", c) prevod „Uvoda" iz Komun Biandtove knjige „Načertanie slavjauskoj ak-centologii", d) kritika „o g. Volkovih društvu poslanih spisih". — 2. g. Miku/: „0 glagolu". — IV. n a ra s I o v 0 o spis bral je J. llniml: „v gnnovji". — V. pravni: A. Hudovernik: a) ,.Prvavni običnji v Slovencih", b) „0 črnogorskem pravu". — VI. medicinski dr. Ferdo Lllek: „0 lokalnoj tuberkulozi''. VIL g o s p o d a rst veni: liadivoj Pozni k : „o aoalizovanji cen". — VIII. ž i v o t o p i s n i: Danilo Majaron : „Nekrolog J. K. Jarcu". — Vseh spisov čitalo se je torej 28. Narodno da naj tvojim svetnikom zaukaže, da bodo! blago so brali. Štrekelj, Poznik, Štritof, Kavč-slovenske uloge slovensko reševali, ker bi mi j nik jedenkrat, Hudovernik drakrat. — Oce Letina je letos na Kranjskem srednja. Reguliranje zemljišč nega davka seje za Kranjsko dobro izvršilo iu je zato izreči si. vladi gorka zahvala. Akoravao je izrekel g. kmetijski minister grof Falkenhavn v gosposkej zbornici dne 17. novembra t. 1. bojazen, da pretijo kmetijstvu še hujši časi ko zdoj, veuder ie v 1 a d ti uže mnogo storila n a prid kmetijstvu z zakoni, ki jih je predložila i n gotovo imajo vsi kmetovalci v njo najboljše in največjo zaupanje. Predsednik se spomina tudi praznovanja GOOletuice, kar je prišla Kranjska v oblast slavnej habsburškoj rodovini. Pri tej slovesnosti bode pokazala kranjska dežela, naj loja InejSa mej vsemi lojalnimi deželami Avstrije, kako prisrčno ljubi cesarsko avstrijsko obitelj. Kranjska dežela je uže 1. 1848 dokazala, da je nje zvestoba do habsburške rodovine neoinaa« Ijiva. Končuo pravi baron \Vuiv.baeh. da se bode tudi kmetijska družba udeležila dostojno iu slovesno bOOletnice in da bode centralni udbor o sklepih dotičnih o pravem c.asu poučil podružnice, S trikratnim živio in s'ava na pre-svitiega cesarja Franu Josipa 1. in celo njegovo rodovuio sklene svoj govor. ^Zbor navdušeno sicer morali državne slovenske poslance nad- »jati omenjenih spisov ne pristoji nam. Sodbo! zakliče živio in slavo.) legovati, da naj o deželnej ljubljauskej sod nij i in o načelniku gospodu Gertscherji na kompetentnom mestu spregovoro nekoliko besedic. Prva sodnija v deželi bode veuder slovenski uniela, če umejo to okrajne sodnije po deželi! — (Mesarji ljubljanski,) kateri koljejo prašiče, ustanovili so mej seboj zavarovalnico za iste prašiče, ki bi jih živiuozdrav-niki za bolne spoznali. Vsak mesar, ki kolje prašiče, vložil je v glavnicu 5 gld. iu je primoran vložiti še drugih 5 gld., ako glavnica opeša. Namnožuje se pa glavnica s tem, da vsali prodajalec prašiča pusti od določene cene 50 kr., katera se izroči zavarovalnici. Potem nijma no kmet (prodajalec) Škode, ue mesar. Kajti ako je prašič ikrast, ne terja mesar ničesar od prodajalca, nego dobi škodo za meso iz te zavarovalnice. Kmet, prodajalec pa ima, če je žrtvoval 50 kr., svoj denar gotovo v žepu, in*nij se mu brigati, ali je prašič zdrav aii ne. To je gotovo pametna naredba! Veliko zaslug za njo ima g. Tomec, magistratni komisar in vodja klavnice. Dozdaj so se izplačali uže trije bolni prašiči. Nek kmetovalec, ki se je branil plačati istih 50 kr., zgubil je o njdi izrekali so društveniki v dokaj živahnih kritikah. — O priliki tisočletuice Cirila in Metoda bilo je razpisalo društvo malo nagrado najboljšemu i-pisu o glagolici, cirilici in hitim i. Na ta poziv je poslal g. Volkov tri spise iu nekaj tablic k svojemu novemu alfabetu zra-nemu „Slavije". Po nasvetu pretresovalnega odbora društvo nij obdarilo teh spisov. - Slednjič izreka se iskrena zahvala g. dr. Poklu-karju, državnemu poslancu, ki je daroval društvu 14 knjižic, kakor tudi g. prof. Levcu za darovanih 5 brošur. (Prevod bodemo radi spre- Dalje prid.) jeli. Ur.) Odbor. Občui >;bor c. kr. kranjske kmetijske družbe. Zbor se je vršil v mestnej dvorani dne 23. t. m. Predsedoval je baron \Vurzbacb, navzočnih je bilo nad nO udov, mej njimi tudi deželni predsednik g. \Vinkler in deželni glavar g. grof Thurn. Oba sta pozdravila zbor z jako prijaznimi besedami in zatrjevala delovati vsikdar na prospeh kmetijstva. Izjave teh dveh gospodov vzbudile so glasno pohvalo zbranih udov, kateri so visokima govornikoma pritrjevali z „živio" in „slava"-klici. Predsed- l.isii.n.t opruviiiNtvu. t »otip. M. .Mule j n, ^iiiin. učitelj ii v LTralsku. Poslanih 15 rub. amo /.menjali t©r /.utije dobili IS %\d. f>U kr. Od toga «iuo poslali „Slovenskoj Matici" 2 gld. j |»ro«lajaInlci in i»ro-«lajalnlcl z iiKMiuim l»lifc£oiu, ki je popolnem /možen nemščine in slovenščine, želi dobiti službe. — Blagovoljne ponudbe sprejema pod šifro „Ij. M.. 15'* administracija „Slov. Naroda". (649—3) C e v a mu1i:i, JomenNkn, s 1 a. rr i o e prodaje na drobno in debelo, kože od divjačine (652—3) kupuje TTVnii I Davka, pri Kožarji, na cmonskoj cesti it. 8. Zobni zdravnik DR' HIRSCHFELD z Dunaja ordinira vsak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure v hdtelu „pri slonu", sobe It 46 Ln 47 in objed-nem naznanja j> n. bolnim na zobeh, da ostane tukaj samo 4 do fi tednov. (654—5) Velika zaloga! Bogata izber! Istranska naravna vina oferira na debelo in «iroi»no Yino konsnmno založišče lest ii Via A.cquedoi 111 ll. št. 11. N* zahtevan)e ae pošljejo za poaltušnjo in so tMM nasiiiiiii. (6(58 — 2) ♦ T Jiim* t ne 1595—10) ! zobe in zobovja! ♦ postavlja po najnovejšem amerikanskom J zisteiltli v /latn. \ ulitimi! ti ali «•«■! uloj i0 kr., z železnim jodirjeni združeno (posebno vplivno pri malokrvnib in kjer treba čistenja krvi) v steklenicah a 1 gld. Še pred beneško republiko privileg. Staroslavni Drešijanski zdravilni oHii, vplivnejši kot vsako jednako v prodaji se nahajajoče sredstvo, se 8 posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podftgrinih, živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnimi pre-hlajenji, otiskah itd. itd. 1 kos kr. 10 let uspeh ! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi toga mleka, iz vegetabilnib in neškodljivih sub-stancij sestavljenega, postane koža (614—3) mehka, žametasta in nežna, bepatične pike, pege, ogrci, Brabi, nenaravna ru-dečiea iglncjo, prezgodnje gube se odstranijo in poltzadobi zopet svojogib-čnost in svežost. V taekleiiicali A 1 gld. Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vsak v prodaji pe na-hajajoči bonbon, se rabijo z najboljšim uspehom pri k-si ji. hripavosti in kiitaralnosti dihalu i i; firganov. Vskat-Ijtcah a 10 kr. Znamenito! Kot slavno izkušeno, nepteseženo naravno zdravilni* gredltvo pri trganji |io udih, rmvniati/.mu, živčnej slabosti, pri bolečinah v hrbta ali r prsih se more od kemika bndevita Kocin izumljeni in od njega narojani vter \l smerekovih i^lic pajtopleje priporočati. Cena '/,, stekleni«! lo kr.. I Ntokleni^l 70 kr. Naročila se izvrse najhitreje s poštnini povzetjem. Razširjenje prodaje. Sploh priljubljeni originalni Howe, Singer, potem Wheeler \ Wihon šivalni stroji katere jedino za HranjMlio le jaz prodajam, so me primorali zaradi obilega ik> povprafievapja po njih, da sem odprl im i ti U aj&ii jem