Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 1 • 2002 • 181-196 KAJ JE LJUBEZEN?* A L A I N BADIOU I. Spola in filozofija Splošno znano j e , da s e j e f i lozofi ja kot sistematično hotenje zgradila z izklju- čitvijo spo lne razlike. Res j e , da najkonsistentnejši deli tega hotenja, vse o d Platona d o Nietzscheja, niso tisti, v katerih skuša priti beseda »ženska« d o koncepta . M o r d a to ni poklicanost te besede? Vendar, ali se besedi »moški«1 , ki j i j e odvzeto n j e n o gener i čno poslanstvo in j e vrnjena spolni obeleženosti , god i kaj bol je? Bi bi lo torej po t rebno zaključiti, d a j e pravzaprav spolna razli- ka tisto, kar filozofija ne-razlikuje? Ne verjamem. Preveč znamenj priča o nas- pro tnem, če s m o le pozorn i , da se zvijačnost takšne razlike (gotovo bolj sub- tilna o d zvijačnosti U m a ) precej d o b r o prilagodi temu, da nista izpostavljeni niti beseda »ženska« niti beseda »moški«. Pa čeprav le zato, ker j e filozofsko d o p u s t n o prestaviti v spola tisto, kar j e Jean Genet izjavljal o rasah. Spraševal j e p o tem, kaj j e črnec , in dodal : »Predvsem, kakšne barveje?« Če sprašujemo p o tem, kaj j e moški ali ženska, bi lahko izhajajoč iz legitimne filozofske preu- darnosti dodali : »Predvsem, kakšnega spolaje?« Moramo namreč priznati, da j e vprašanje spola primarna nejasnost, saj j e razlika misljiva zgolj za c e n o te- žavne odloč i tve identitete, ki j o ustvari. D o d a j m o , da se s o d o b n a filozofija, čemur smo priča tako rekoč vsak dan, naslavlja na ženske. Lahko ce lo domnevamo , d a j e kot diskurz de loma zaveza- na strategiji zapeljevanja. * Tekst je prevod razdelka Filozofija in ljubezen iz knjige Conditions [Pogoji] (Éditions du Seuil, Pariz 1992) .Je predelana verzija Badioujeve intervencije v okviru kolokvija »Izvrše- vanje vednosti in spolna razlika« (1990), ki je potekal na Collège international de philosop- hie. Tedaj je bil tekst naslovljen »Ali je ljubezen kraj spolno obeležene vednosti?« Skupaj z drugimi prispevki s kolokvijaje bil objavljen pri založbi L'Harmattan (1991). [Vse opom- be, ki so označene s številkami, so prevajalske. Badioujeva opomba je označena z asteri- skom.] 1 Gre za francosko besedo l'homme, ki pomeni tudi »človek«. 1 8 1 A L A I N B A D I O U Sicer pa se filozofija dotika spolov preko ljubezni, in sicer v tolikšni meri, da mora Lacan prav pri Platonu iskati, kako naj misel zapopade transferno ljubezen. Na tem mestu vseeno nastopi nek resnejši pomislek: kar je bilo zares real- nega povedano o ljubezni, mimo njene platonične inavguracije - in preden j e psihoanaliza omajala njen po jem - , j e bi lo v polju umetnosti, predvsem v romaneskni prozi. Povezovanje [appariement] ljubezni in r o m a n a j e bistveno. Med drugim bomo videli, da so se v tej umetnosti odlikovale ženske, da s o j i dale odloči len zagon. Madame de La Fayette, Jane Austen, Virginia Woo l f , Katherine Mansfield in m n o g o drugih. Pred vsemi naštetimi pa v enajstem stoletju, karje za zahodne barbare nepredstavljivo, Murazaki Shikibu, avtori- ca Gengijevepripovedi, izjemnega teksta, v katerem se razgrinja tisto, karje izre- kljivo o ljubezni v njeni moški dimenziji. Ne mi takoj očitati, da na klasičen način zamejujem ženske v učinke sub- limirane strasti in dimenzijo pripovedovanja. Najprej b o m pokazal, d a j e oz- načevalna vez med »žensko« in »ljubeznijo« p o m e m b n a za človeštvo v celoti in da celô legitimira njegov koncept. Nadalje, seveda vztrajam pri tem, da se j e ženska lahko in se bo lahko tudi v prihodnje odlikovala na katerem koli področju ter na novo utemeljila njegov obseg. Edini prob lem je , tako kot za moškega, vedeti, pod katerimi pogoji in za kakšno ceno . Končno , romanesk- no prozo smatram za umetnost izredne in abstraktne kompleksnosti, njene mojstrovine pa za eno najodličnejših pričevanj tega, cesar je subjekt sposo- ben, ko ga preči in konstituira resnica. O d kod j e m o g o č e opazovati povezovanje procedur resnice, kot na pri- mer tisto, ki sem ga zabeležil med strastjo in romanom? Z mesta, od koder se potrjuje, da se ljubezen in umetnost srečujeta ali da sta sestavljivi v času. T o mesto j e filozofija. Beseda »ljubezen« b o torej tu konstruirana kot filozofska kategorija, kar je , kot nakazuje status platonskega erosa, legitimno. Razmerje te kategorije do tiste ljubezni, k i j e v igri v psihoanalizi, na pri- mer v transferju, bo nedvomno ostalo problematično. Latentno pravilo j e pra- vilo zunanje koherence: »Poskrbi, da ostane tvoja filozofska kategorija, naj j e še tako partikularna, skladna z analitičnim konceptom.« Vendar pa te sklad- nosti ne b o m preiskoval d o potankosti. Razmerje te kategorije do razkritij umetnosti romana b o ostalo indirekt- no. Recimo, da b o morala biti generalna logika ljubezni, zapopadena v zevi med (univerzalno) resnico in (spolno obeleženimi) vednostmi, nato postav- ljena na preizkušnjo singularnih fikcij. Tokratno pravilo b o pravilo subsump- cije: »Poskrbi, da prizna tvoja kategorija velike ljubezenske zgodbe kot sintak- so, narejeno iz njenih semantičnih polj.« 1 8 2 KAJ JE LJUBEZEN? Končno , razmerje te kategorije do splošnih mnenj b o razmerje jukstapo- zicije (v primeijavi z umetnosyo , znanostyo ali politiko j e namreč ljubezen procedura resnice, ki ni nujno najpogostejša, j e pa najbolj ponujena). V na- šem primeru j e tu zdrava pamet, od katere se ni mogoče odvrniti, ne da bi bili učinki komični. Pravilo se lahko glasi: »Poskrbi, da ostane tvoja kategorija, naj so njene posledice še tako paradoksalne, vstiku s tisto ljubezensko intuici- j o , k i j e družbeno sprejemljiva.« 2. O nekaterih definicijah ljubezni, kijih ne bomo ohranili Filozofija, ali neka filozofija, utemeljuje mesto svoje misli na zavrnitvah in izjavah. V splošnem, zavrnitev sofistov in izjava, da obstajajo resnice. V prime- ru, s katerim se ukvarjamo, b o šlo za: 1) Zavrnitev stalitvene koncepcije ljubezni. Ljubezen ni tisto, kar tvori ekstatično Eno skozi domnevno Dvoje, ki je strukturno dano. Ta zavrnitevje v osnovi identična tisti, ki opusti bit-za-smrt. Ekstatično E n o j e namreč mišlje- n o onstran Dvojega zgolj kot potlačitev mnoštva. Odtod metafora noči, trmasta sakralizacija srečanja, teror, ki ga izvršuje svet, Wagneijeva Tristan in Izolda. V moj ih kategorijahje to figura katastrofe, ki se kot takšna nanaša na generično ljubezensko proceduro . Vendar pa to ni katastrofa same ljubezni, temveč spo- minjanje nekega fi lozofema, filozofema Enega. 2) Zavrnitev ablativne koncepci je ljubezni. Ljubezen ni polaganje Istega na oltar Drugega. V nadaljevanju b o m zagovarjal, da ljubezen prav tako ni izkustvo drugega. Je izkustvo sveta ali situacije pod podogodkovnim pogojem, da obstaja Dvoje. Eros želim izvzeti celotni dialektiki Heterosa. 3) Zavrnitev »superstrukturalne« ali iluzorne koncepcije ljubezni, kiji j e naklonjena pesimistična tradicija francoskih moralistov. S tem mislim zastavi- tev, ki naznanja, d a j e ljubezen le okrasni videz, skozi katerega gre realno spola, oziroma da sta osnova ljubezni želja in spolno ljubosumje. Lacan se te ideje včasih dotakne, na primer ko pravi, d a j e ljubezen tisto, kar zapolnjuje [supplée] odsotnost spolnega razmerja. A pravi tudi nasprotno, ko prisoja lju- bezni ontološko poklicanost, poklicanost »približevanja biti«. Vendar pa me- nim, da ljubezen ničesar ne zapolnjuje. Suplementira, kar j e nekaj povsem dru- gega. Spodleti le zaradi varljive predpostavke, da je razmerje. Pa ni. Je produk- cija resnice. Katere resnice? Te , da v situaciji deluje Dvoje in ne le Eno. 1 8 3 A L A I N B A D I O U 3. Disjunkcija Prehajam k izjavam. Tu gre za aksiomatiko ljubezni. Zakaj bi nadaljevali v tej smeri? Zaradi neobhodnega prepričanja, ki ga j e sicer dokazoval Platon: ljubezen nikakor ni dana v neposredni zavesti ljubečega subjekta. Relativno siromaštvo vsega, kar so filozofi izjavili o ljubezni, izhaja po mo jem mnenju iz tega, ker so s e j e vselej lotevali skozi psihologijo ali teorijo strasti. Vendar pa ljubezen, kolikor impli- cira zablode in trpljenja tistih, ki se ljubijo, v teh izkustvih nikakor ne razkriva lastne identitete. Ravno nasprotno, od same identitete j e odvisno, ali napočijo /adviennent/ subjekti ljubezni. Recimo, d a j e ljubezen proces, ki razporedi neposredna izkustva, ne da bi bilo iz notranjosti teh izkustev m o g o č e dešifri- rati zakon, kijih razporeja. Kar j e m o g o č e reči tudi takole: izkustvo l jubečega subjekta, ki je materija ljubezni, ne konstituira nobene vednosti o ljubezni. Prav to j e posebnost ljubezenske procedure (v primerjavi z znanos^o, umetnostjo ali politiko): misel, kije ljubezen, ni misel lastne misli. Ljubezen se kot izkus- tvo misli ne-misli. Poznavanje ljubezni prav gotovo zahteva preizkus njene moči, zlasti moči misli. Vendar pa je misel za to m o č tudi precej neprehodna . Potemtakem j e potrebno, da vzpostavimo d o patosa strasti, zmote, l jubo- sumja, spolnosti in smrti do ločeno distanco. Nobena tema ne zahteva bolj čiste logike kot ljubezen. Moja prva teza j e sledeča: 1. Obstajata dve poziciji izkustva. »Izkustvo« j e mišljeno v najbolj splošnem pomenu , prezentacija kot taka, situacija. Obstajata dve prezentacijski poziciji. Rekli b o m o , da sta o b e poziciji spolno obeleženi, in ju imenovali pozicija »ženska« in pozicija »moški«. Tre- nutno postopamo striktno nominalno: tu ne gre za n o b e n o empirično, bio- loško ali družbeno razdelitev. Tega, da sta dispoziciji, se ne da ugotoviti drugače kot retroaktivno. Edi- no ljubezen nas namreč avtorizira, da formalno izrazimo obstoj dveh pozicij. Zakaj? Zaradi druge, zares temeljne teze, ki se glasi: 2. Dve poziciji sta povsem razločeni /disjointes]. »Povsem« moramo vzeti dobesedno: ničv izkustvu ni isto za pozici jo »moš- ki« in za pozicijo »ženska«. Nič. Kar pomeni : poziciji si ne delita izkustva; ni prezentacije, ki zadeva »žensko« in prezentacije, ki zadeva »moškega«, ter nato območi j njune koincidence ali intersekcije. Vse j e prezentirano tako, da ni mogoče potrditi nobene koincidence med tem, kar zadeva e n o pozici jo in tem, kar zadeva drugo. T o stanje stvari b o m o imenovali disjunkcija. Spolno obeleženi poziciji sta razločeni kar zadeva izkustvo nasploh. 1 8 4 KAJ JE LJUBEZEN? Disjunkcija ni opazna, sama se ne more napraviti za objekt izkustva ali n e p o s r e d n e vednosti . Takšno izkustvo ali vednost bi se namreč tudi sama na- hajala v disjunkciji in ne bi srečali ničesar, kar izpričuje druga pozicija. Da bi imeli vednost o disjunkciji - strukturno vednost - , bi potrebovali tretjo pozic i jo . T o prepovedu je tretja teza: 3. Ne obstaja tretja pozicija. Ideja tretje pozic i je pritegne funkci jo imaginarnega: t o j e angel. Diskusi- j a o spolu a n g e l o v j e p o m e m b n a zato, ker j e njena vloga izjavljanje disjunkcije. V e n d a r pa slednje ni m o g o č e zgolj z mesta izkustva oziroma situacije. Kaj torej o m o g o č a , da prav tu razglašam disjunkcijo, ne da bi se zatekel h angelu, ne da bi si ga izmislil? Ker situacija za to ne zadostuje, mora biti suple- mentirana. Ne s tretjo strukturno pozici jo , ampak s singularnim d o g o d k o m . Ta d o g o d e k vpelje l jubezensko proceduro : imenovali ga b o m o srečanje. 4. Pogoji obstoja človeškosti Preden nadal ju jemo, se m o r a m o obrniti še k tako rekoč drugi skrajnosti prob lema . T o j e četrta teza: 4. Obstaja ena sama človeškost. Kaj p o m e n i »človeškost« v ne-humanističnem p o m e n u ? Izraza ne more utemeljiti n o b e n a objektivna predikativna poteza. Bila bi idealna ali biološka, v vsakem pr imeru pa neustrezna. S »človeškostjo« razumem to, kar tvori o p o - ro gener ičnih p r o c e d u r ali p ro cedur resnice. Obstajajo štirje tipi teh proce- dur: znanost, politika, umetnost in — seveda — ljubezen. Človeškost se torej izpričuje, če in samo če obstaja (emancipacijska) politika, (po jmovna) zna- nost, (ustvarjajoča) umetnost ali ljubezen (ki ni zvedena na mešanico senti- mentalnosti in spolnosti ) . Človeškostje tisto, kar podpira neskončno singular- nost resnic, ki se vpisujejo v te tipe. Človeškostje historično telo resnic. D o g o v o r i m o se, da b o m o funkci jo človeškosti označili s H(x ) . 2 Ta okraj- šava nakazuje, d a j e katerikoli člen, prezentiran z x, opora najmanj ene gene- rične procedure . Aksiom človeškosti nakazuje tole: če j e člen x ( rec imo, v skladu s kantovsko dikci jo , noumenalna človeškost = x) dejaven, ali natančne- j e , aktiviran kot Subjekta generični proceduri , po tem j e potr jeno , da funkcija človeškosti obstaja, kol ikor upošteva ta člen x za dokaz. Vztrajajmo pri tem, da obstoj človeškosti, t o j e učinkovanje njene funkci- j e , vznikne v točki x, ki j o resnica v procesu aktivira kot » lokalno potrditev« 2 Badioujevih oznak ne prevajamo. Znak H izhaja iz francoske besede humanité (človeš- kost). 1 8 5 A L A I N B A D I O U [»avérer local«], k i j e subjekt. V tem smislu j e kateri koli člen x d o m e n a ali vir- tualnost funkcije človeškosti: kolikor člen x preči procedura resnice, ga funk- cija človeškosti zajame v svoj obseg. Ostaja nedo lo čeno , ali člen x vzpostavi obstoj funkcije, ki ga jemlje za dokaz, ali pa j e funkcija tista, ki »poč loveč i« člen x. Ta nedoločnost je odvisna o d iniciativnih d o g o d k o v resnice, v katerih j e člen x operator zvestobe (na ta način vztraja težavno trajanje, ki ga srečanje iniciira kot ljubezen: zanj j e značilno, d a j e - česar meton imi ja je slovita sa- motnost ljubimcev - lokalizirano kot dokaz za obstoj človeškosti). Člen H kot tak (recimo: samostalnik »človeštvo«) se pojavi kot virtualna mešanica štirih tipov, politike (xaktivist), znanosti (xznanstvenik), umetno- sti (xpesnik, slikar, itd.), ljubezni (x, z Dvojim »dvignjen« iz disjunkcije, ljubi- mec, ljubimka). Člen H vse štiri zavozla. Prezentacija tega vozla j e , kot b o m o videli, v osrčju disjunkcije med pozicijama »moški« in »ženska«, v n junem razmerju d o resnice. Naša četrta teza, ki trdi, da obstaja ena sama človeškost, pomeni zdaj na- slednje: vsaka resnica velja za vso n jeno historično telo. Neka resnica, katera koli, j e indiferentna d o vseh predikativnih delitev svoje opore . T o j e mogoče enostavno pojasniti z dejstvom, da sestavljajo členi x, nou- menalne variable za funkcijo Človeškosti, h o m o g e n razred, ki ni podvržen nobeni drugi delitvi razen tisti, ki j o sprožijo subjektivne aktivacije, iniciirane z d o g o d k o m in mišljene v zvesti proceduri. Predvsem paje resnica kot taka odtegnjena vsaki poziciji. Resnicaje trans- pozicionalna. Sicer pa je to edino kar j e , zato b o m o za resnico rekli, d a j e gene- rična. V L'Etre et l'Evénement [Biti in dogodku] sem se lotil ontologi je tega pri- devnika. 5. Ljubezen kot ravnanje s paradoksom Če navežemo učinke četrte teze na prve tri teze, b o m o formulirali natan- ko tisti problem, ki nas bo zanimal v nadaljevanju: kako j e m o g o č e , d a j e resnica transpozicionalna ali resnica za vse, če obstajata najmanj dve poziciji, moški in ženska, ki sta glede na izkustvo nasploh radikalno razločeni? Pričakovali bi, da bi iz prvih treh tez sledila naslednja trditev: resnice so spolno obeležene. Obstajata ženska znanost in moška znanost, tako kot so včasih mislili, da obstajata proletarska znanost in buržuazna znanost. Obstaja- ta ženska umetnost in moška umetnost, ženska politična vizija in moška poli- tična vizija, ženska ljubezen (strateško homoseksualna, kar so ostro zatrjevale do ločene feministične usmeritve) in moška ljubezen. Seveda lahko d o d a m o , da tega, četudi bi bilo tako, ni m o g o č e vedeti. 1 8 6 KAJ JE LJUBEZEN? Vendar pa v prostoru misli, ki ga želim postaviti, ne gre za to. Tu hkrati trdim, d a j e disjunkcija radikalna, da ni tretje pozicije in d a j e resnica, ki napoč i , vendarle generična, odtegnjena vsaki pozicionalni disjunkciji. L jubezen j e natanko kraj, kjer se ravnaš tem paradoksom. I zmer imo obseg te izjave: p o m e n i predvsem, d a j e l jubezen operacija, ki j e izražena s paradoksom. Ljubezen ne razreši tega paradoksa, temveč z njim ravna. Natančneje , tvori resnico samega paradoksa. Slovito prekletstvo, da »bosta spola umrla vsak zase«, j e v resnici pojavni ali ne-paradoksalni zakon stvari. Če sledimo situacijam (če pustimo o b strani sup lement d o g o d k a , torej čisto naključje), spola ne nehata umirati vsak zase. Poleg tega so p o na logu Kapitala, ki mu j e za spolno razliko prav malo mar, d ružbene vloge nediskriminirane; bol j ko se, brez protokola ali posredništva, disjunktivni zakon razgalja, bol j spola, ki sta tako rekoč nediferencirana, vsee- n o umirata vsak zase. S tem, ko j e ta »zase« postal neviden, j e le še bolj prisilju- j o č , saj j e napoten na totalni značaj disjunkcije. Uprizoritev spolnih vlog, uvrš- čanje č l enov xv dva vidna razreda, rec imo hxmfx,3 nikakor ni izraz disjunkci- j e , temveč n j e n o zastrtje, t emačno posredništvo, v o d e n o z raznimi vrstami delitvenih o b r e d o v in sprejemnih protokolov. Vendar pa Kapitalu nič ne us- treza bol j kot to, da obstajajo le x-\. Poslej naše družbe odstirajo disjunkcijo, ki postaja zopet nevidna, brez posredniške parade. T o daje spo lno obeleženima pozic i jama n j u n o po javno nerazločljivost, ki dopušča, da ostaja disjunkcija takšna, kakršna je. Situacija, v kateri vsakdo izkusi, da v n jem umrtviči m o ž n o človeškost, zajetje tistega x, k i j e p o resničnostni zvestobi o n sam. L jubezen j e tako v svoji funkciji upora zakonu biti sama razgaljena. Zače- n j a m o razumeti, kako - daleč o d tega, da bi domnevnemu spo lnemu razmer- j u vladala » p o naravi« - tvori resnico spolne raz-veze. 6. Ljubezen kot scena Dvojega tvori resnico disjunkcije in jamči Eno človeškosti Da bi razumeli to določ i tev ljubezni in j o tako postavili za stalno novost v misli- kot pravi pesnik Alberto Caeiro, »ljubiti je misliti«-, se m o r a m o vrniti k disjunkciji. Trditi, d a j e totalna, da ni nevtralnega gledišča ah tretje pozicije, p o m e n i , da dve pozici j i ne moreta šteti za dve.4 O d kod bi bi lo m o g o č e tako 3 Znaka h in /pr i členu xsta začetnici francoskih besed homme (moški) in femme (žen- ska). 4 Le deux (oz. le Deux) prevajamo glede na kontekst kot dva (oz. Dva) ali dvoje (oz. Dvoje). 1 8 7 A L A I N B A D I O U štetje? Dvoje kot tako j e izraženo le v tro jem, kjer j e prezentirano kot n jegov element. L jubezen in par j e po t rebno skrbno ločiti. Par j e tisto, kar j e v l jubezni vidno za tretjega. Gre torej za dvoje, k i j e šteto izhajajoč iz situacije, kjer so trije. Vendar pa omenjeni tretji, k i j e po l juben , ne uteleša l o č e n e pozici je , trey'e pozici je. Dvoje, ki ga šteje, j e torej ind i ferentno dvoje , ki j e povsem zunanje Dvojemu disjunkcije. Pojavni videz para, k i j e podvržen zunan jemu zakonu štetja, ne pove ničesar o l jubezni. Par ne imenuje l jubezni, temveč stanje (beri državor') ljubezni. Ne imenuje l jubezenske prezentaci je , ampak reprezentacijo. Dvoje, šteto s stališča trojega, ni zavoljo ljubezni. Za l jubezen ni trojega in n jeno Dvoje ostaja izvzeto vsakemu štetju. Če ni trojega, m o r a m o trditev prve teze modificirati , saj j e s ledeča izjava strožja: l(a). Obstaja ena pozicija in obstaja neka druga pozicija. Sta » e d e n « in »eden« , ki nista dva, e d e n vsakega » e n e g a « j e , četudi p o - vsem razločen, nerazločljiv o d drugega. Predvsem pa n o b e n a ena-pozici ja ne vključuje izkustva druge, kar bi bi lo ponotranjen je dvojega. T o j e točka, k i je f enomenološke pristope k l jubezni vselej spravila v s lepo ulico: če j e l jubezen »zavest o drugem kot d r u g e m « , to p o m e n i , da je m o g o č e drugega identificirati v zavesti kot istega. Če pa to ni tako, kako p o t e m razu- meti dejstvo, da lahko zavest, k i j e mesto identifikacije jaza kot sebi-istega, sprejme ali izkusi drugega kot takega? Fenomenolog i ja ima potemtakem dva izhoda: - ali oslabi drugost. T o v m o j e m jeziku p o m e n i , da detotalizira disjunkci- j o in shizmo moški /ženska pravzaprav povrne k delitvi človeškega, kjer spolna obeleženost kot taka izgine; - ali uniči identiteto. T o j e sartrovska pot : zavestje n ičnost in ni pozici ja same sebe; j e zavest » o sebi«, ne-dejna zavest sebstva. Vendar pa d o b r o v e m o , kaj postane za Sartra ljubezen, če postavimo to čisto transparentnost na preiz- kušnjo: brez izhodno nihanje m e d sadizmom (narediti drugega za objekt-seb- stvo) in mazoh izmom (narediti se za objekt-sebstvo za drugega ) . Kar p o m e n i , d a j e Dvoje zgolj mahinacija Enega. Da bi lahko hkrati obdržali disjunkcijo in to, da obstaja njena resnica, m o r a m o izhajati iz ljubezni kot procesa, ne pa iz l jubezenske zavesti. Zato b o m o rekli, d a j e ljubezen natanko tole: nastop Dvojega kot takega, scena Dvojega. Vendar pozor: scena Dvojega ni ¿»¿i Dvojega, ki predpostavlja troje. Scena Dvojega j e delo , proces. Obstaja zgolj kot sled v situaciji, pod predpostavko, da 5 V prevodu se izgubi minimalna razlika v zapisu med stanjem (fr. état) in državo (fr. État). 1 8 8 KAJ JE LJUBEZEN? obstaja Dvoje. Dvoje j e hipotetični operator, operator naključnega raziskova- nja, takšnega dela, takšne sledi. Na-počitev [ad-venue] predpostavke Dvojega j e izvorno dogodkovna. Do- g o d e k j e naključen suplement situacije, ki ga imenujemo srečanje. Jasno, do- godek-srečanjeje le na način svojega izginotja, svojega mrka. Fiksiranje zgolj z imenovanjem, to imenovanje pa j e deklaracija, ljubezenska izjava. Ime, ki deklarira, izhaja iz praznine mesta, od koder srečanje črpa tiste malo biti svo- j e suplementacije. Katera praznina j e priklicana z ljubezensko izjavo? Gre za praznino, za ne-vedeno disjunkcije. Ljubezenska izjava spravi v obtok v situaciji besedo, izšlo iz ničnega intervala, ki razloči [disjoint] poziciji »moški« in »ženska«. »Ljubim te« združi dva zaimka, »jaz« in »ti«, ki sta, kakor hitroju napotimo na disjunkcijo, nezdružljiva. Izjava z imenom fiksira srečanje, čigar bit je prazni- na disjunkcije. Dvoje, ki ljubezensko deluje, j e natanko ime razločitve [dis- joint], zapopadene v njeni disjunkciji. Ljubezen j e neskončna zvestoba začetnemu imenovanju. Je materialna procedura, ki s p r e h o d o m skozi vso situacijo po fragmentih na novo ovredno- ti ce loto izkustva glede na n jeno povezanost ali nepovezanost z nominalno predpostavko Dvojega. Tu naletimo na številčno shemo, lastno ljubezenski proceduri. Shema izra- ža, da Dvoje lomi Eno in preizkuša neskončno situacije. Eno, Dvoje, neskonč- no : to j e števnost ljubezenske procedure, ki strukturira postajanje generične resnice. Katere resnice? Resnice situacije, kolikor sta v njej dve razločeni poziciji. Ljubezen ni nič drugega kot naporno vrstenje raziskovanj disjunkcije, Dvoje- ga, za katero se v retroaktivnosti srečanja potrdi, da je vselej že bilo eden od zakonov situacije. Kakor hitro napoči neka resnica situacije kot razločene, se razjasni tudi, da se vsaka resnica naslavlja na vse, in zagotovi, daje funkcija človeškosti H v svojih učinkih edinstvena. T u j e namreč ponovno potrjeno, da obstaja zgolj ena situacija, takoj ko j o zares zapopademo. Ena situacija, ne dve. Situacija, kjer disjunkcija ni forma biti, temveč zakon. In resnice so vse, brez izjeme, resnice te situacije. Ljubezen j e mesto, kjer j e na delu to, da disjunkcija ne loči situacije v njeni biti. Oziroma, d a j e disjunkcija zgolj zakon, ne pa substancialna razme- jitev. T o j e znanstveni aspekt ljubezenske procedure. Ljubezen lomi Eno glede na Dvoje. Izhajajoč iz tega lahko domnevamo, d a j e situacija, četudi mišljena skozi disjunkcijo, prav takšna, kot da obstaja Eno, in da se vsa resnica opira ravno na Eno-mnoštvo. V našem svetuje ljubezen varuhinja univerzalnosti resničnega. Pojasni n jeno možnost, ker tvori resnico disjunkcije. Vendar, za kakšno ceno? 1 8 9 A L A I N B A D I O U 7. Ljubezen in želja Dvoje kot podogodkovna predpostavka mora biti materialno zaznamova- no. Obstajati morata prva referenta njegovega imena. Ta referenta sta, k o t j e znano, telesi, kolikor sta zaznamovani s spolno obeleženostjo. Diferencialna poteza, katere nosilca sta telesi, vpiše Dvoje p o d svoje imenovanje. Spo lno j e navezano na ljubezensko proceduro kot nastop Dvojega znotraj dvojega: praz- nega imena (ljubezenska izjava) in materialne dispozicije, ome jene na telesi kot taki. Tako ljubezenski operator sestavljata ime, ki izhaja iz praznine dis- junkcije, in diferencialno zaznamovanje teles. Vprašanje napočitve [advenue] teles v ljubezni m o r a m o natančno določ i - ti, saj vpelje obvezno ne-razmerje med željo in ljubeznijo. Zel ja je ujetnica svojega razloga, ki ni telo kot tako, še manj »drugi« kot subjekt, temveč nek objekt, katerega nosilec j e telo, objekt, vpričo katerega se subjektu v fantazmatskem okviru pripeti [advient] lastno izgino^e. Ljubezen očitno vstopi v zagato želje, vendar pa objekt želje ni njen razlog. Tako se ljube- zen, ki zaznamuje telesi kot materialnosti s predpostavko Dvojega, ki j o aktivi- ra, objektu razlogu želje ne more niti izogniti, niti se mu ne more prilagoditi. Ljubezen namreč ravna s telesoma izhajajoč iz disjunktivnega imenovanja, medtem ko se želja nanaša na telesi kot na princip biti razcepljenega subjek- ta. Tako j e ljubezen vselej v zadregi, če ne glede spolnega, po tem vsaj glede objekta, ki se tam potika. Ljubezen gre skozi željo kot slon skozi šivankino uho. Mora iti skoznjo, vendar le zato, da živost teles restituirá materialno zaz- namovanje disjunkcije, katere notranjo praznino j e realizirala izjava ljubezni. Recimo, da ljubezen in želja ne ravnata z istim telesom, čeprav je natanko »isto«. V noči teles poskuša ljubezen vselej parcialen značaj objekta želje razširiti p o meri disjunkcije. Poskuša prekoračiti omejitev, narcistično oviro, in poka- zati (kar zmore le, kolikorje najprej omejena na objekt) , da telo-subjekt sledi dogodku in da je bilo to telo, nad-števen emblem prihajajoče resnice, srečano še pred razkritjem bleščanja objekta želje. Prav tako j e telesoma le v ljubezni naloženo, da zaznamujeta Dvoje. Te lo želje j e telo delikta [corps du delit], lastnega delikta. Pod pretvezo objekta si zagotovi Eno. Edino ljubezen pa zaznamuje Dvoje na način iz-vzetja [dé-jmse] objekta, ki pa deluje le, kolikor obstaja njegovo vzetje [prise]. Ljubezen lomi Eno najprej na mestu želje, da bi lahko napočila predpo- stavka Dvojega. Čepravje to videti nekoliko smešno - tako rekoč v stilu cerkvenih očetov - , moramo sprejeti, da izpričujejo diferencialne spolne poteze disjunkcijo le 1 9 0 K A J JE LJUBEZEN? p o d p o g o j e m izjave ljubezni. Zunaj tega pogoja ni Dvojega in spolna zaznamo- vanost ostaja v celoti v disjunkciji, ne da bi j o lahko izpričevala. Če se izrazimo malce brutalno: vsako spolno razkritje teles, kije ne-ljubezensko,je masturba- cijsko v strogem pomenu ; zadeva le notranjost ene pozicije. To nikakor ni obsojanje, temveč preprosta razmejitev: masturbacijska »spolna« aktivnostje namreč aktivnost, k i j e za o b e razločeni spolno obeleženi poziciji povsem ra- zumna. Poleg tega smo (retroaktivno) prepričani, da nima ta aktivnost nič skupnega, če pre idemo - toda, ali lahko »preidemo«? - od ene pozicije k drugi. Samo ljubezen pokaže spolnost kot figuro Dvojega. Tako j e tudi mesto, kjer se izraža, da sta spolno obeleženi telesi dve in ne eno. Ljubezensko raz- kritje teles j e dokaz, da se p o d edinstvenim imenom praznine disjunkcije po- javi [vient] sama zaznamovanost disjunkcije. To, kar j e pod njenim imenom zvesta procedura resnice, izve, da j e vselej že bilo radikalno razločeno. Vendar pa ta spolno obeležena potrditev disjunkcije pod podogodkov- nim i m e n o m njene praznine disjunkcije ne odpravi. Gre le za to, da tvori n jeno resnico. Zato b o kar res, da ni spolnega razmerja, saj ljubezen utemelji Dvoje, ne pa razmerja Enih v Dvojem. Telesi ne predstavljata Dvo j ega - za kar bi bilo potrebno troje, izven-spol - , temveč ga zgolj zaznamujeta. 8. Enotnost ljubezenske resnice, spolno obeležen spor vednosti Ta točka j e zelo delikatna. Treba j e razumeti, da tvori ljubezen resnico disjunkcije p o d e m b l e m o m Dvojega, vendar da to počne v neuničljivem, elemen- tu disjunkcije. Dvoje, ki ni predstavljeno, deluje v situaciji kot splet imena in telesne zaznamovanosti. Služi temu, da ovrednoti situacijo z marljivimi raziskovanji, vključno z raziskovanjem njegovega pomočnika, k i j e tudi njegov nespora- zum: želje. Spolnost, pa tudi skupno prebivanje, družbeno zastopstvo, druže- nja, govorica, delo , potovanja, spori, otroci: vse to j e materialnost procedure, njena sled resnice v situaciji. Vendar pa te dejavnosti partnerjev ne poenotijo. Dvoje deluje razločeno. V situaciji bo bila ena sama resnica ljubezni, a procedu- ra te enkratnosti se giblje v disjunkciji, katere resnico proizvaja. Učinki te napetosti so opazni na dveh ravneh: 1) V ljubezenski proceduri so do ločene funkcije, katerih grupiranje znova definira poziciji. 2) Tisto, kar prihodnost ene-resnice avtorizira z anticipacijo v vednosti, je spolno obeležena. Ali tudi: z izključitvijo iz resnice se poziciji vrneta v vedno- sti. 1 9 1 A L A I N B A D I O U V zvezi s prvo točko si b o m dovolil napotiti na tekst0, ki se op ira na d e l o Samuela Becketta in nosi naslov »Pisava gener ičnega« . V n j e m ugotavljam (in tako prihajam d o tistega, kar ima v romaneskni prozi funkc i jo mišljenja l jube- zenske misli), da zahteva po Beckettu postajanje l jubezenske p r o c e d u r e na- slednje: - funkci jo tavanja, aleatornosti, nakl jučnega potovanja skozi situacijo, ki podpira artikulacijo Dvojega in neskončnosti . Funkci jo , ki izpostavlja pred- postavko Dvojega neskončni prezentaciji sveta; - funkci jo negibnosti, ki varuje, zadržuje začetno imenovanje , ki zagotav- lja, da imenovanje dogodka-srečanja ne izgine skupaj z d o g o d k o m ; - funkci jo imperativa: vselej nadaljevati, c e l ó m e d ločitvijo. Vztrajati, d a j e sama odsotnost modus nadaljevanja; - funkci jo pripovedi, ki z nekakšnim arhiviranjem sproti vpisuje postaja- nje-resnice tavanja. Lahko torej zatrdimo, da se disjunkcija spet vpiše v tabelo funkcij . »Moš - ki« b o namreč aksiomatično definiran kot l jubezenska pozici ja, ki povezuje imperativ in negibnost, medtem ko povezuje »ženska« pozici ja tavanje in pri- poved. Ti aksiomi brez zadržka posegajo p o grob ih in dragocen ih ljudskih modrostih: » m o š k i « j e tisti (ali tista), ki ne naredi nič, h o č e m reči nič oč i tne- ga za in v imenu ljubezni, saj vztraja, da lahko tisto, kar j e svojčas veljalo, velja še naprej, ne da bi bi lo znova potr jeno. »Ženska« j e tista (ali tisti), ki naredi , da l jubezen potuje, in želi, da se njena govorica ponavlja in obnavlja. Ali, v leksiki spora: »moški«, n e m in nasilen; »ženska«, klepetava in zahtevna. Em- pirični material napornega dela l jubezenskih raziskovanj, da bi bila resnica. Druga točka j e bolj kompleksna. Najprej b o m spodbijal trditev, da se lahko v l jubezni vsak spol p o u č i o drugem spolu. Tega preprosto ne verjamem. Ljubezen j e raziskovanje sveta s stališča Dvojega, ne pa raziskovanje posamičnega člena Dvojega o drugem. Obstaja realno disjunkcije, k i j e natanko v tem, da ne m o r e n o b e n subjekt istočasno in z istega stališča zasedati o b e h pozicij . Ta n e m o ž n o s t počiva v sami ljubezni. Načenja vprašanje o ljubezni kot mestu vednosti: kaj j e , izhajajoč iz ljubezni, vedeno? Vednost in resnico m o r a m o natančno razlikovati. L jubezen producirá re- snico situacije, katere zakon j e disjunkcija. Resnico sestavlja v neskončnost , zato ni nikoli v celoti navzoča. Vsa vednost, ki zadeva resnico, se tako daje kot anticipacija: če se bo bila zgodila nedovršljiva resnica, katere s odbe o njej b o d o ne resnične, temveč resničnostne? Takšna je splošna oblika vednosti p o d p o - go jem generične procedure oziroma procedure resnice. Zaradi tehničnih raz- '' Gre za zadnje poglavje v Conditions. 1 9 2 KAJ JE LJUBEZEN? l ogov j i pravim prisila* [forçage]. Vednost lahko prisilimo s h ipotezo o tistem se- bo-bila-zgodila neke resnice, ki j e v teku. V primeru ljubezni se v-teku resnice nanaša na disjunkcijo. Vsakdo lahko prisili vednost o spo lno obeleženi dis- junkci j i izhajajoč iz l jubezni, s h ipotezo njenega se-bo-bila-zgodila. V e n d a r j e prisila v situaciji, kjer se odvija ljubezen. Ce j e resnica ena, pa je prisila, torej vednost , podvržena disjunkciji pozicij. Kar ve o ljubezni na podlagi l jubezni »moški« in kar ve »ženska«, ostaja razločeno. Ali še: resnič- nostne sodbe , ki se opira jo na Dvoje izhajajoč iz njegovega dogodkovnega odprtja, ne m o r e j o sovpadati. Se zlasti pa sta vednosti o spolih sami nepreklic- n o s p o l n o obeleženi . Spola se ne poznata, temveč se na razločitven [disjointe] način resničnostno vesta. L jubezen j e scena, kjer se skozi nespravljiv spor vednosti odvija neka re- snica o s p o l n o obe ležen ih pozicijah. Gre za to, d a j e resnica na mestu ne-vedenega. Vednosti sta resničnostni in anticipacijski, vendar razločeni. Formalno j e disjunkcija predstavljiva v in- stanci Dvojega. Pozicija »moški« podpira razcep Dvojega, tisti med-dvema, kjer j e fiksirana praznina disjunkcije. Pozicija »ženska« podpira to, da se Dvo- j e ohranja v tavanju. Imel sem priložnost predlagati sledečo formulo : vednost moškega uravnava svoje sodbe p o niču Dvojega, vednost ženske pa p o niču, razen Dvojega. Lahko bi tudi rekli, da razločuje [disjoint] spolna obeleženost vednosti o ljubezni: 1) s ledečo resničnostno moško izjavo: »Kar b o bi lo resnično j e , da sva bila dvoje in nikakor ne e n o « ; in 2) n ič manj resničnostno žensko izjavo, ki se glasi: »Kar b o bilo resnično j e , da sva bila dvoje in da drugače sploh nisva bila.« Ženska izjava meri na bit kot tako. T o j e njena destinacija v ljubezni, k i j e ontološka. Moška izjava meri na spremembo števila, na bo leč vlom v Eno s predpostavko Dvojega. Je bistveno logična. Spor vednosti v l jubezni pokaže, da se Eno resnice vselej hkrati izkaže za l o g i č n o in onto loško . T o nas napotuje na tretjo knjigo Aristotelove Metafizike in na njen nedavni občudovan ja vredni komentar, k i j e izšel pri založbi Vrin p o d nas lovom Odločitev smisla. Uganka tega Aristotelovega teksta leži v preho- du m e d onto l oško pozic i jo znanosti o bivajočem kot bivajočem in od lo č i lno poz ic i j o načela identitete kot čistega logičnega načela. Ta p r e h o d v splošnem ni bol j p r e h o d e n o d tistega, ki gre o d pozicije »ženska« k poziciji »moški«. Avtorja komentar ja pokažeta, da naredi Aristotel p rehod »na silo«, z goreč- nost jo sredinskega stila, tistega, ki spodbija sofiste. Med onto loško in log ično * Glede prisile cf. predgovor Françoisa Wahla, besedilo »Resnica: prisila in neimenlji- vo« v Conditions in, seveda, zadnja razmišljanja iz L'Etre et l'Evénement [Bit in dogodek]. 1 9 3 A L A I N B A D I O U pozicijo obstaja le medij spodbijanja. Tako lahko vsaka od pozicij, vpletenih v ljubezen, doseže drugo pozicijo le kot sofistiko, ki j o j e treba spodbiti. Kdo ne pozna utrudljive napornosti takih spodbijanj, ki j ih nazadnje povzame bedna sintagma »ne razumeš me«? Izčrpana oblika ljubezenske izjave, bi lahko rekli. Kdor d o b r o ljubi, slabo razume. Ne vem ali j e naključje, da sta komentar Aristotela, ki sem ga tu obarval po svoje, napisala ženska, Barbara Cassin, in moški, Michel Narcy. 9. Ženska pozicija in človeškost T o bi lahko bila sklepna beseda. Vendar pa b o m dodal postskriptum, ki me bo povrnil k mojim začetkom. Obstoj ljubezni retroaktivno razkrije, d a j e v disjunkciji pozicija »ženska« predvsem nosilka razmerja ljubezni s človeškostjo. S človeškos^o, k o t j o kon- cipiram sam, kot funkcijo H(x) , ki tvori implikativni vozel s procedurami re- snice, z znanostjo, politiko, umetnostjo in ljubeznijo. Rekli bodo , d a j e to še ena trivialna ljudska modrost. Kot pravijo: »žen- ska« j e takšna, da misli le na ljubezen, »ženska« j e bit-za-ljubezen. S o o č i m o se p o g u m n o s to ljudsko modrostjo. Aksiomatično b o m o postavili, d a j e pozicija »ženska« takšna, d a j o , za n jo samo, odtegnitev ljubezni prizadene z nečloveškostjo. Ali še, da funkcija H (se) nima vrednosti, kolikor ne obstaja ljubezenska generična procedura. Ta ak- siom pomeni , da ima za to pozicijo preskripcija človeškosti vrednost le, če j e izpričan obstoj ljubezni. Pripomnimo še mimogrede, da to pričevanje ne prejme nujno oblike iz- kustva ljubezni. Obstoj procedure resnice nas lahko »zagrabi« na način, ki nikakor ni način njenega preizkušanja. Tudi tu se moramo varovati vsakega psihologizma: kar j e pomembno , ni zavest o ljubezni, temveč dejstvo, d a j e za člen x izpeljan dokaz njenega obstoja. Člen x, noumenalna virtualnost človeškega, ne glede na njegov empirič- ni spol, aktivira funkcijo človeškosti le p o d p o g o j e m takšnega dokaza, in rekli bomo , da j e ta člen ženska. Tako j e »ženska« tista (ali tisti), za katero odtegni- tev ljubezni razvrednoti H(sc) v ostalih njenih tipih, znanosti, politiki in umet- nosti. A contrario, obstoj ljubezni virtualno razpre H(x ) v vseh njenih tipih, predvsem v tistih najbolj povezanih oziroma prepletenih. T o n e d v o m n o poja- sni - če priznamo, da gre v romanesknem pisanju za »feminiziran« člen x, kar pa bi bilo potrebno šele raziskati - izvrstnost žensk v pisanju romanov. Pri poziciji »moški« nikakor ne gre za isto: vsak tip procedure sam podel i vrednost funkciji H(x) , ne da bi se oziral na obstoj drugih. 1 9 4 KAJ JE LJUBEZEN? Tako postopoma prihajam d o definicij besed »moški« in »ženska«, izhaja- j o č iz zareze ljubezni v vozlanje štirih tipov procedur resnice. Oziroma, v raz- merju d o funkcije človeškosti j e spolna razlika misljiva le z uporabo ljubezni za diferencialni kriterij. A kako bi sploh lahko bilo drugače, ko pa ljubezen, in samo ljubezen, tvori resnico disjunkcije? Zelja ne more utemeljiti misli Dvojega, saj j e ujetni- ca dokaza biti-Enega, k i j i ga naloži objekt. Rekli b o m o tudi, d a j e želja, ne glede na n jeno spolno obeleženost, homoseksualna, medtem ko j e ljubezen, četudi gejevska, v osnovi hetero-seksualna. Prehod ljubezni v željo, katerega težavno dialektiko sem nakazal zgoraj, lahko formuliramo tudi takole: doseči, da heteroseksualno ljubezni stopi v homoseksualno želje. Konec koncev, in ne ozirajoč se na spol tistih, k i j ih ljubezensko srečanje nameni neki resnici, »ženska« in »moški« obstajata le v območju ljubezni. A povrnimo se k Človeškosti. Če priznamo, d a j e H virtualni splet štirih tipov resnic, lahko zatrdimo, da za pozicijo »ženska« tip »ljubezen« vse štiri zavozla, in da H, človeškost, kot splošna konfiguracija obstaja le pod njenim pogo jem. Ter da za pozici jo »moški« vsak tip metaforizira druge, ta metafora pa si želi v vsakem tipu imanentno afirmirati človeškost H. Imamo sledeči shemi: H p o »ženski« H p o »moškem« Ti shemi pojasnjujeta, d a j e ženska reprezentacija človeškosti hkrati po- gojna in zavozlana, kar avtorizira bolj celovito percepcijo in v tem primeru tudi bolj nenadno pravico d o nečloveškosti. Medtem ko j e moška reprezenta- cija hkrati simbolna in separacijska, iz česar lahko sledi precejšnja mera indi- ferentnosti, a tudi večja sposobnost sklepanja. Ali gre za omejeno razumevanje ženskosti? Ali ljudska modrost, kljub temu, da smo o njej razmislili, zopet naleti na shemo dominacije, ki se na kratko glasi: dostop d o simbolnega in univerzalnegaje bolj neposreden za moškega? Ali, rec imo, manj odvisen o d srečanja. Lahko bi ugovarjali, da je srečanje povsod: vsaka generična procedura j e podogodkovna . Vendar pa to ni bistveno. Bistvenoje, da j e ljubezen, kot sem rekel, jamstvo univerzalnega, saj samo ona pojasni disjunkcijo kot preprost zakon neke situacije. Temu, da je vrednost funkcije človeškosti H(x) za pozici- jo »ženska« odvisna od obstoja ljubezni, bi lahko rekli tudi: pozicija »ženska« zahteva za H(x ) jamstvo univerzalnosti. Komponente H zavozla le pod tem pogojem. Pozicija »ženska« se v svojem singularnem razmerju d o ljubezni vzdr- žuje tako, d a j e jasno, da »za vsak x, H(x )« , ne glede na učinke disjunkcije ali disjunkcij (saj spolna morda ni edina). Tu sem naredil dodaten obrat glede na Lacanove formule seksuacije. Ze lo shematično: Lacan izhaja iz falične funkcije i>(x:). Univerzalni kvantifi- 1 9 5 A L A I N B A D I O U kator pripiše moški poziciji (za-vsakega-moškega) in definira žensko pozici jo s kombinacijo obstoječega in negacije, kar za žensko pomeni , d a j e ne-vsa. Ta pozicija j e v precejšnji meri klasična. Hegel j e , rekoč, d a j e ženska ironija občestva, dobro ponazoril učinek eksistencialnega roba, s katerim žen- ska skrha tisti vse, ki ga skušajo moški na vsak način utrditi. Vendar pa j e to striktni učinek izvajanja funkcije 0 ( x ) . Najbolj razviden rezultat tega, kar sem povedal, je , da funkcija človeškosti H(x) ne sovpada s funk- cijoO (x). Glede na funkcijo H(x) j e v bistvu pozicija »ženska« tista, ki podpira univerzalno totalnost, in pozicija »moški« tista, ki metaforično širi virtualno- sti ene-sestave H. Ljubezen je to, kar s cepitvijo H(x ) o d <£>(x), v celotni razsežnosti proce- dur resnice, povrne »ženskam« univerzalni kvantifikator. Prevedla Ana Žerjav 1 9 6