185 ftevfika. Trst, v torek 5. julija 1904 5T Izhaja. r««Jr dan * t h n'vifcljab in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob un zjutraj. t*« »t;*« s se predajajo po 3 novč. (6 stotink) k^iu tobaknrrah t Tnstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Maribora, Celovcu, Idriji, et. Petru, Hežani, Nabrežini, Novtmmestu itd. ® ilAC* ta nrroibe sprejema uprava liata „Edinost", 1 8 Koiia clscoio štv. 7. — Uradne are od 2 pod. do 8 zvečer. .Mt ogl£-~cm 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, ;avr;e zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON «tv. *7«. Glasilo DGlitičnega društva ;Edinost" za Primorsko. V t-flinn#t1 je mod t H&ro&cina znaSa za vse leto 24 kron, pol leta 12 scron, 3 mesece 6 *rca. Na naročbe brez doposiane naročnine se apiava. ne orna Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liBta. Metra pkcVABS pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračale. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uoravo llato UREDNIŠTVO: Ulica Tcrre blanoa itv 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kor.3nrcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kontiorcilfc lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. zs Poštno-hraniLnieni račun 3t. S41.6V2. Tin nI ttra-i (Brzojavne vesti.) Izpred Port Arturja — Japonci zgubili lOOO mož. BEROLIN 4. Iz Petrcgrada so eporo-č li : Pri ti a p a d u na tnalo utrjeno pozimi o o h a 1 i v ti S i a u p i n t (20 vtrst i Port Arturja) sta dva japonska o o 1 k a pri trikratnem naskoku na en ruski bataljon zgubila 10CKJ mož. Ko so ee eprcž le pred pozicijo p >k žene mine, na katere so Japonci zašli, se • e bataljon umakn 1. Iz Mandžurije. — Ofenziva Japoncev izključena BERO LIN 4. liidi deževja ie isključeno, da prično J*ponr*i v b ižojem -Situ v Mandžuriji ofenzivo. K u r o p a t k i n, ki je vodil napad na višine zasedene po Japoncih Be je zopet povrnil v rusko glavno šoto-rišče. Japonci so ostavili prelaz Dalien po junaškem napadu R u a o v. Položaj v Mandžuriji za Japonce neugoden. — Mirovna posredovanja ' PARIZ 4. Glasom pore čil tukajšoj.h listov je položaj Japoncev v Mandžuriji sečaj jelo neugoder. Armtda Knrokijeva *ini pre mahati m nog j ovir. Veliki delvoja-kov p o g i n j a na boleznih, zlasti tifusu. Tudi zalaganje ni v rtdu. Francija smatra i-edanji trenotek ugodnim za mirovno j otret.ovt nje. Fianeoiki poslanik v L o Jonu je baje že prišel v stik z angiežkimi po i ti ki, da zagotovi ajiiijvo pc:aoč aa mi-lovcih po^ajanjili. Zlasti te pripisuje veliko važnost dejstvu, da uveljavlja Anglija svoj vpliv na Japonsko v smislu mitu. Z ozirom na že na-stopivšo d* že v no dobo, ki pojolnon.a prek:Dja vojue operacije, sodi se, ca ie bli?o konec vojne tudi brez odločilue bitk?. Tu ii v Pe-tregradu ie prišla baje na dvoru mirovna stranka na površje. Car, ki je od nekdaj nasprotnik vojne, s3 baje srdi na reaiicijonarne dvorne kroge in je pripravljen za mirovna pogr-janja. Zadnja pomorska bitka. BEROLI.V 4. Iz Tokija so brzoj a vili: O vladivostošiii esiadri so sporočili, da je ista pre» ea munic;jski voz. ] En kozak je b i ranjen, enega se Dne 29. m. m. je bilo v praski med ruskimi, patruljami in Japonci pri Tanahumu na ru-fcki strani ubitih t> mož, tri se je pogrešalo. Do 1. julija je bilo opaziti prodiranje Japoncev na centi iz Siakhot*na in Tind atina. Kon š at ralo se je, da je bilo med Japouci, ki eo prodirali proti Kuantianzianu, tudi več korejskih vojakov. n hajati ee v svojih tab. riščib ob obeh straneh pr-lfiz?. Neverjetna vest. TOKIO 4. Tukaj f?e širi glas, da Je Rus ja posredovanjem Francije ponudila Japonski im.čiti Port Artur z vsem topovi, orožjem in vojnimi ladijami, pod pogojem da se dovoli garniziji svoboden odhod. Ni mo goee dob ti potrdila tej vesti, ki ee zdi zelo neverjetoa. Vojne operacije so v Mandžuriji prenehale. LONDON 4. Rsuterjev biro je sporočil včeraj iz L aojanga : Ker so vojne opera- ■ cre vsbd deževja prenehale, se je povrnil Kuiopatkin z »pet v Haičeng. Porofilo, da eo Rusi zavzeli dalineki prelaz je priš.o prezgodaj v svet. Ni Japonci ni Rusi niso mogli priti v zadoBtaem štev i u do tega prelaza, da bi g* v resjici zasedli, ker oviia globok > blato prevažanje topov in trena. Obe armadi Brzojavne vesti. Dvorni lovi t Rumunski. BUKAREŠT 4. List »Adverul« poroča, da pride na jesenske love, ki jih priredi v svojih šumah rumunski prestolonaslednik, tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. Ameriška mornarica. WASHINGTON 4. Pomorski urad pri poroča gradnjo torpedovk z močnejšimi stroji, ki bi vozile 25 milj na uro, na mesto dosedanjih, ki vozijo 30 milj, V3.ed česar so dogajajo pogostoma nesreče. Grški diplomatičnl agent. CETINJE 4. Novoimenovani grški di-Siunei5ena 1 F'^01113^^111 a^ent Antonopulos je izročil knezu Nikoli na slovesen načiD svoje poverilno pismo. Tozadevni nagovori so bili zelo prisrčni. Prnski deželni zbor odgodjen. BEROLIN 4. — Z odobrenjem obeh zbornic je bil deželni zbor , ker bi sicer prišlo tudi v Carigradu do žalostnih dogodkov. CARIGRAD 4. Glasom poročil iz tur ških virov so se skoraj vsi armenski begunci povrnili v svoja bivališča v okraju Sasuo. Konzuli poročajo, da se vsled ukazov iz Carigrada turške civilne in vojaške oblastnije bolje vedejo, kar je tudi vplivalo na razburjenost Turkov in Kurdov. V zadnjih časih ni bilo večjib izgredov. Položaj se po malo boljš*. Vendar utegne sedanja st:ska trajati še dolgo. Trgovinska pogajanja med Avstro Ogrsko in Italijo. RIM 4. Jutri se vrši prva s?ja komisarjev za sk!ei> nove trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko ia Italijo. PODLISTEK. 24 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. VII. Moj prvotni tačrt po beg j iz Vjatke je bi), da estanem le nekaj mesecev v Sibiriji, potem ee pa čez Japon&ko umaknem v Arne-r ko. Tam eem hotel ztčeti novo, delavno življenje. P.išlj je drugače. Ko sem vstopil v družbo pramišljecikov, omililo ne mi je Djih svobodno ž.vljenje tako, da sem hotel tako živeti za vedno. Svoje nadaljno potovanje *em odlagal dan na dan in se med tem potep: I po gozdovih rahedne Sibirije. Ca je drišlo kje do nem rov nasproti Rueom, bili stao promišljeniki vedno prvi, ki smo ee potegnili za rje. Minila so tri leta. odkar sem prvič stopil na sibirska tla, ko sem jezdil b celo četo oiijateljev ob močvirnih bregovih A naivka. Bili smo izvr=tao oboroženi z novimi, močnimi berdankami, dolgimi lovskimi noži in ročnimi samopal?, lo pa zaraditega, ker naš namen ni bil sam j lov, ampak tudi boj z upornimi rodovi. Po gubernijah Irkutsk in Janisajsk s r la se je tedsj razburljiva vpst, da se hočejo Tunguzi in Jakuti, toraj d.a mjnevarnajša sibirska naroda, ud&r ti tam nekje cb Olenku. Ker so Tunguzi smitni eo-vražniki Rastje medtem ko ee mirnejš h Ja-kutov tedaj ni biio bati, želei je veaki Rus iz srca za.8gj poslednjim. Viada pa m hotela poseči vmes pred odločilnim bjjem, -ksr se je bala, da bi se pot=m oba naroda cbr-nilii proti rjej. Tu je zbral neki glasoviti promišljenik, Dolganov, četo šestdesetih tovarišev, da bi šil na svojo roko pomagat Jakulom. V tej čeli sem bil tudi jaz. Naš vodja Dolganov je bil tedaj eden najslavnejših promišljenikDV v vsej Sibiriji; kakor n hče drugi umel je on z maiimi četami ovirati velike, uničiti mnogo sovražnikov ia te vendar izogilati odloč.lnemu boju. Kakor voditelj takih čet slol je že čsz dvajsđt let; a ncjbaij se je proslavil s svojim pohodom v Mongolije. Oilpravil sa j« bil tja s tridesetimi promišljen ki, desetimi Jasač n;ji in osemdesetimi koraki, ki mu jih j3 podredila vlada, ktr so Mjngoli rjdu Harra vedno ropali v guberniju Irkutsku in Trans-bajkaliji. Tu je on požgal petnajst moDgol- Nadomestna volitev na Angležkem. LOND^)N 4. V volilnem okraju S.,\verby (Torkšire) je bil na mesto odstopiva ga liberalnega poslanca Mellerja izvoljen liberalni kandidat Highen z 6049 glasovi. Kandidat unionistoy je ostal v manjšini z 3877 glasovi. Angleži v Tibetu. GYANTSE 4. (Reuterjev biro). Polkovnik Vounghusband se je sešel včeraj s tibe-tanakimi posredovalci. Polkovnik je zahteval kakor prvi pogoj za pogajanja, naj se Tibe-tanci umaknejo iz trdnjava do torka epo-ludne. Posredovalci so obljubili vzeti stvar v pretres. Zopet veliku nesreča na morja. — Nad 700 ljudi utonilo. LONDON 4. Danski parnik >Xorge« z 80 mož posadke in z 700 norvežkimi^ danskimi in finskimi iz3eljenci je zadel na pečino Rcckallrif$. Število utopljencav se ceni na 700 oseb. LONDON 4. (Reuterjev biro). V Grimby došla ribiška ladija »Salvia« je imela na krovu 27 potnikov, ki so ostali edini na življenju od približno 800 potnikov, ki so se nahajali na parniku »Norge«. LONDON 4. Parnik »Norge«, na potu iz Kodauja v New York je zadei minoli torek na pečino Rockallriffj, 200 milj zapadao od hebridskih otokov. Parnik je zad .bil tako luknjo, da je takoj vdrla voda v parjik ter vse preplavila, tako da je bila izključena vsaka misei na rešitev. Oiem čolnov je bilo spuščenih v morje. Trije so se takoj razbili. OI pet čolnov, ki so bili napolnjeni s potniki, 39 je po3rečiio la dvema umakniti se o;l ladije. Mnogo potnikov, ki so skočili z rešilnim pasom v morje, je utonilo. Mnogo mornarjev je žrtvovalo svoje življenje, da so pomagali rešiti ženske in otroke. ST O R N O W A Y 4. Vaega sui:> se je tukaj izkrcal 101 potnik potooulega uorvež-kega parnika »Norge«. NEW ORLEANS 4. Parnik ^Gaiiciac hamburžko amer.ške črte je trčil z norvežkim parnikom »Ellis«. Nesreča na železnici. 20 oseb mrtvili. LICHTFELD (Illinois) 4. Eikpresni vlak Chicago Sr. Louis je skočil včeraj s tira rsdi nepravega položenja srečevališča. Lokomotiva je vžgala vagone, približno 20 oseb je bilo mrtvih, mnogo od teh jih je zgorelo. skih vasi, se nad stokrat spoprijel s sovraž-i nikom in ga oslabil, v vsakem boju, tako, I da je padlo nad dva tisoč Harrov. Končno se je z izgubo sedeminštiruiesetih mož vrnil, napadel z ostalimi rod OsDČanov v Trans-hajkaliji, ki je pobil in oropal nekrj ruikih trgovcev, in ga je skoro uničil. Nato ga ie generalni guverner v Irkutsk i ,'mjaoval , kozaškim stotnikom, a Djiganov je to mest} odklonil in živel diije kukir navaden pro-mišijenik; č?js bilo pa treba je zgrabil takoj za orožje. Dolganov je bil majiice, čokate postave in v svoji starosti precaj dsbel; njegov rde-čeiični obraz je bil okrogel, ter mu je dajal izraz toposti, katerega pa bj takoj spremenile njegove majhne, vodeno-modre oči, ki so zvez-davo in radovedno-dobrovoljno gledale v svet; pod malim nosom je samotarilo par trdih ščetin, katere je on ponosno nazival brke. Sam je trdil, da je Čeh; tudi seja imenoval Dolhanov. Najčudieje pri njeaa pa je bilo to, da S9 nikdar privadil streljati. S cer je imel vse lastnosti dobrega promišljenika ; n.hča ni zcal bolje najti sled, nihče na pri-pravnejšem mestu nastaviti past, nihče objta viti žival tako kakor od, a kadar je streljal4 Ljubljana vzdrami se! (Dopis iz Ljubljane.) Te dni poživlja ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar someščane, da naj okrase o priliki II, vsesokolskega izleta svoja j oslopja s zastavami. — Vsekako umestsn p^zv. Ne zadel je le tedaj, če je imel srečo, Mu krat se je vadil po cele tedne v samoti, pa ni šlo in ni ; tega daru ni imel, in naj si je postrelil Š3 toliko stralnega prahu vsa je bilo brezuspešno. Ta izvanredni človek je bil tedaj naš načelnik. Hodili smo že dva dni ob Anaiv^u okrog, pa nismo naleteli na nobanega Moveka niti djbili Bledi človeške pr SDtnosti. Vsled t?ga je Dolganov svetova1, da v hit. i ježi pridemo do O.eaka: kajti, da tu ni tovražni-kov, je bilo skoro gotovo. Vsled tega podili smo danes s^oje konje ki so bili itak že utrujeni io so mraz, ki je vladal tu že v oktobru kaj težko prenašali. Dežela pred nami je bila gričasta in valovita, pokrita z nizkim, vegaatim severnim drevjem. To bo za nas dobro, menil je Djiganov. Naši konji pridejo tu hitreje naprej, nego v močvirju«. Prekoračili smo komaj dva griča, ko smo nakrat zaslišali iz ne prevelike daljave pokanja p jšr. VA promišljeniki so bili v enem trenutku kakor izpremeDjeni, obrazi so se jim zisvetili in zgrabili so za puške. (Pride le.) m 1 pole srcu. norelo si pa kaj, da bi tudi mi ob t»j pri-j rij i in Vladivo&toku, in morda calo v Moskvo ! iki ne spregovorili na adreso naše metro- j Gornji vsklik v »Neue Freie Presae« zveni tega, ker nam že dolg* leži na kakor abdikaeija glede bojišča v Mandžuriji. Tudi z morja jmnmo zanimive vest-. Ljubljana je faktično naša stolica. Vesel j Zjpet je siromašni Kamimura lovil vladivo-e sleherni Slovenec, da smatra tako lično ] stosko brodovje in zopet — ga ni vje!. B !a mestece za svoj?; ra lost slehernega je ti m je zopet megla kriva ! Ta »megla« h jčb m^nda veča, ker ;e Ljubljana edina čisto slovensko j pcs'ati fatalen eleineDt za nbogpga Kimi-mt Ao, kajti borih par t seč Nemcev pri 40.000 muro. Kadar hoče kaj siorit;, se mu postavlja umikanje pred oblastniki v Budimpešti vsaj j pride na jeaen kralj Alfjnz na Franoozko tfj olepšala, oziroma opravičila, pa zastopa Kova-'se udeleži velikih vojaških vaj pod poveljni-čevic uprav brezobrazno odkr.t^srčnostjo misel j štvom generala Bruger. Kralj prida tudi v odkritega, nagega izdajstva. Kovačevid na- j Peris , kjer bo v mestni hiši slovesno ravnost hujska Madjare proti lastnemu na- vsprejet. ne prihajajo v poštev. Ponosni smo, da ona s svojimi kulturnimi zavodi reprezeniuje kulturo skromnega slovenskega narola. Skratka: Lj'ib'jana je ideal za slovenskega naioiojaka. Ia vendar sa narn ta idealna slika sprem nja v neugoden občutek isti hip, ko smo stopili v Ljubljano samo! Današnje njeno lice taoireč ne vzbuja pri Neljub!jančan;h sa-m zavesti. In kdo more prebujenemu ljub ljanakemu Slovencu zameriti, če se tuii njega polašča msiachoiija ? V srcu Slovenije vidi v uličnih, osobito pa tudi v druzih naipitih vidna znamenja narodne popustljivost'. Tamkaj, kjer naj bi zajemal bodrila za narodno samozavest in nevstrašenost, vidi skozi in skrzi znake neka bojazljivosti. In to opaža i nasproti. Kamimura zopet ni ujel "ladivo-stoške eskadre ; zopet pa po Be je začeli tembolj bati v Tokiju! Iz Tokija javljajo namreč, da je odpošiljanje tiansportov iz Nagtzakija zaustavljeno, ker ee boje napadov od strani vladi vostosk* ga brodovja ! In če bi trebalo se kakega drugega znaka, da jim v Tokiju ni posebno prijetno pri srcu, bil bi v tem, da eo se z:>pet začele lancirati v svet vesti o posredovanju vlasti, katere vesti celo izražajo nado, da vojna neha, ne da bi prišlo do ve ike odločilne bitke. Torej postajajo mehki Ž3 pred bitko. Japonske finance. V financijelnem gospodarstvu Japonske se že opažajo posledice sedanje vojne. Meseca roiu, on naravnost poživlja Madjare, nr,j pomadjarijo Hrvatsko. Ako bi šlo po njegovem, bi zadobilo vse javno življenje na Hrvatskem, izlatti v šolah in javnih državnih institucijah pretežno madjarsko lica. Po Ko^ačavicevem ee madjarski jezik še vse premalo širi po Hrvat-ekem, po njegovem bi merali po šolah v Hrvatskem veliko intenzivneje negovati ma- Kardinal R e s p i g h i v vojaški bolnišnici v Rimu slovesno v s p r e j e t. Včeraj je kardinal vikar Raspighi, ki izvršuje nad Rimom v papeževem imenu škofovsko jurisdikcijo, obskal z večjim spremstvom na svečan način kapelo vojaške bolnišnice na griču Celio. Kardinal je bil od upravn'štva bolnišnice vsprejet istota^o na djarski jezik. Skrajna konsekvenca vsemu, kar a]ovesen način. Kardinal se je najprvo podal hoče Kovačevič, bi bila končno neizogibno j v kapelo, na to ja pa Gbiskal po dvoranah ta, da bi se moral hrvatski jezik umakniti i tudi bolne vojake. v svoje zadnje zatočišče: do domačega ■ ---------LLJ----- - ognjišča borne hoče hrvatskega seljaka. ggftj jn položaj V Avstriji. Takov-le je kurz Kovačevieave politike: , JedeQ -markantnejih poiitikov v mla-Hrvatska naj se odreče svoji aamostamoat,,; dog€§kem taboru jo poa]aaec dr. F,.fL Mož bistrim vidom in bogatim naj izgubi svojo avtonomijo, naj sa napravi ^ ^ odlikife le črta čez vso samosvojo minolost naroda hr-i ^ ™ ° l^lasd na narodno gospodarskem vatskega, Hrvatska naj izgubi svojo državno- _ ^ ^ ^ krepka polit:fika ia_ pravdno individuvaliteto iu naj postane — Vfaki zavedni Slovenec. Saj imamo isti ob- : maja je b^o za i milijon fantov šterlingov čutek. če vidimo slovenski cadps v Ljub- 94 milijonov kron) manje dohodkov, nego ljani, k; kor čega gledamo v Goric?, Trstu, t ,e ^ilo proračuDjeno. Državni stroški so pa Caliu itd., kakor tudi čutimo povsod tl čno, i prekoračili za 640.000 fantov šterlingov ako tmo primorani gledali istega v blaženi 15 360.000 kron), v katerem pa niso tujšfiii : Vstopimo na Mestni trg v Ljub- uragunani stroški za vojno .Tudi rezerva zlata se je znatno zmanjšala. Mnogo zlata je odišlo ljani ! Tu je več samonemsKih firm, kakoi Rudh Izer, zum Sehnferhut, Piei\va;8 Ntffsn, i jz|aBli v Ameriko. Jebana Škofitz itd., nego tamoBlovenekib. Nsjvee je dvojezičnih in samoimenskih. — Kaj nam zna to ? Smo mar Slovenci boij Vojni dopisniki v svetlobi statistike. Dokazano je, da 90% v^eh vesti z bo- navaden ogrski komitat! A ta oseba v takozvani »narodni stranki«, je eden nje prvih govornikov v važnih debatah, in je nje in-apirator za postopanje narodne stranke v dušenje hrvatske opozicije v saboru in v preganjanje vseh opozicijonalnih elementov v javnem življenju HrvatBlie ! .. . ..... , , , v . - 1 - - enelne politike kluba. Te dni je imel mož v ogrski zbornici J govor, ki je jaeno markiral smer in namene Kovačev'ćeve politike. Ta govor pomenja škan-dalco ffero prve vreta in je «0 viharja razburil vse neodvisno javno mnenje na Hrvat- dividuvaliteta v tem, da vsikdar — in če treba tudi proti njim, ki eo mu sicer somišljeniki — uveljavlja svoje mnenje in svoje nazore. Faktično se je tudi že večkrat do-dogodilo, da je gleda taktičnega postopanja prišel v navskrižja se svojimi tovariši v dr-žavnozborskem klubu, da ni odobraval cii- Zato ja vsikdar zanimivo, kako Bidi ta mož o položaju v krit eoih momentih. Na bv. Petra in Pavla dan je govoril dr. Fort v v Kolinu. Govornik je priznaval, da češka pogurcai, nego zaspan', giavcem Nemci ? Nismo Slovenci b_lj pa ne?o Nemci ? Sliono, kakor trgu, :e drugod. S ponosom — .... ... .. taoonskih zgubab, omenjamo, da kažejo ravno mokarj;, mesarji,* črevljarji in manjši gostilničarji toliko narodne zavednosti, da imajo ekoro brez izjem sa m oelo venske n£.dp'ee. (Zvršetek pride.) stavil o tem zanimivo statistiko o ruak:h in kakor izhajajo iz teh laŽDjivih porcČil. — Po teh poročilih bi bili imeli Rusi do sedaj nič manje nego 86.000 mrtvih, 185.000 ranjenih, 95.000 vjetih ; potopilo se je 7 oklopnjač tipa >Rbt-vizana«, 38 oklopnjač oblike »Petropavlov-skega« in 1487 torpedovk! Na japonski strani je bilo 08.600 mrtvih, 149.000 ranjenih, 131.000 ujetih ; pogreznjenih 49 oklopnjač, 84 V T kiju so postali nekam čudno male- oklopnih križark, 98 uničevalk torpadov in betedii in skromni. Ta skromnost kričeče 594 torpedovk. Port Artur je po onih vesteh kontrolira s prejšnjim ponosom, ko bo me- padel že — 12 krat ! jisca ne odgovarja resnic:, a temu so največ 8kem> Gn je zagtopal ataliece, ki jednostavno Btvar trP[ radi ^bstrukcije, ali ob sedanjih okolnostih je neizogibna. Češka delegacija breztaktnoaLi vlade prisiljena v krivi vojni dopisniki. »Pester L'oji< je se- negira nagoibo od leta 1868, prav isto nagodbo, na katero opira takozvana »narodna je P° stranka« pravo do svoje politične ekzistenee. obstrukcijo. Ako bi Cehi sedaj odnehali od Ta nagodba je program narodni stranki. Po obstrukcije, bi Nemcem odprli pot do potem programu je »narodna stranka« obvezana Pobega nadvladanja političnih odnoSajev v , ... A , rr •*. a xx Avstr u in C-bom bi ostalo !e hlapčevstvo, braniti hrvatski teritorij. Kovačev:d pa rusi AVHL1 J1 v^cuuui ^ t ^ -- j ur j- (^eška dele^aciia mora po brezobzirnosti za- meje tega teritorija ter denuncira Madjarom ^ Husko-japonska vojna. Trst, 4. julija 1904. dobiti ravnotežje z nemško srditostjo in mora otrmoelaviti sedanji vladni sistem. Vlada polaga v češkem narodu mine za un čen;e mladočeške stranke, a v Cehih je ljudij, ki gredo vladi na roko o tem na škodj laet- niii, da Japonec more vse ! Da more on tudi zvezde klatiti z neba, če bi se mu to ravno poljub lo. Danes je cela vrBta vesti, a skoro vse iz ruskih virov, ki javljajo zopet celo vrsto ruskih vspehov v manjih bojih. Pred Ameriške Zjediujene države iu sedanja vojna. Javno mnenje v Zjedinjenih državah je na strani Japoncev. Ali »Journal de St. Pe-tersburg« trdi, da je to javno mnenje umetno vse one faktorje, ki delajo na to, da se bodo meje hrvatskega teritorija raspsktirale. On je v svojem govoru zahteval, naj se porušijo vsi zidovi, ki čuvajo samosvoj značaj Hrvatske. A Kovačev:c je odličen člen »narodne v vi Protirusko javn0 mnanje iz Ž9 zavzetih prelazov, vodil Kuropatkin v Zjedinjenih državah di od nekdaj, ampak sam. Hitro se je začel kazati efekt Kuropat- j da niao kfi. japonski vojn:. Kuropatkin ni storil ^ ^^ mi g petrolejem in sažgali ži. take pogreške, in njega načrti so — i . , . , , , . . . . vega. A vendar ni to oviralo židovskih novin, na tem ne dvomimo — konce^irani s posebnim . , . ... .... . . .... , , . r da ne bi slizmislja.e najgroznejih pripovedek ozirom na metereoležke in fclimatične razmere. . , ., , , o dogodkih v Kisenevu ter pozivale ameri-Ali umeio sedaj tudi slovanski ne3trpneži ... - - . J J . ... kansko javno mnenje na intervencijo v ime tudi ta vzrok, zakaj ni Kuropatkin drvil proti _, ,. m . . • • j. j- j-- J - r človečnosti. Tako ustvarjajo tudi sedaj javno iugu »uničit« Japonce ? i . T *r ■ A J 6 \ 3,1.. mnenje Japoncem v prilog. Kraj vsega tega Seiaj nastopajoča deževna doba, ki bo tra- , . , .. , . . . J r j t se pa vendar ni bati, da bi se Zjedinjene države umešavale, kajti predsednik Roose-velt in državni tajnik Hav vesta dobro, da je t~) javno mnenje umetno izzvano. Slednjič pa vojna sila Amerike ni tolika, da bi Bi mogli Japonci obetati od tam kakega praktičnega vspeha. Odločujoči državniki v Ame- ne opere od madeža, s katerim je Kovačev c kompromitiral veo stranko, to ne zadošča, 8ko pravite: v tem in onem st< mi ne strinjamo s Kovačevićam ! Ako ncČete, da bo svet sodil, da ste vsi kurzov. Ta delitev se izvrši baje početkom bodočega šo skega polletja na tačin, da ee zopet vzpostavi Čisto nemški značaj vseučilišča. Podrobno izdelanje orgauienih določb bo sledil-« med počitnicami. taki, kakoršen je on, morate nastopiti pozi- jala kacih 8 tednov, pride le Kusom v pr.log. V tem času pridejo na bojieče vse določene vojne b le in ni dvoma, da bodo Rusi potem v števiJni premoč:. Imeli bodo najmanje 350.000 mož s kakimi 900 topovi. — Japonci pa so že stavili — to priznava sedaj tudi »Neue Freie Presse< - svojega zadnjega ""T ^ b. ^^ kollka yažno9t 8Q 2a Zjedi moža na bojišče. — Kakor blesteči blisk njene države dobri odnolaji z Rusijo. osvetljuje vso spremembo, ki Be je v zadnjem tednu izvršila v položaju, nastopni vsklik HrVfttskC rečenega lista : »Ob takih okolnostih je po- * polnoma umljiva energija, s katero postopajo Glasoviti umirovljeni veliki župan Ko- Japonci proti Port Arturju. Za vsaki vačev:<5 se dviga z i glavo nad vso tisto ne- elučaj hočejo imeti v svojih srečno »narodno 3 ranko«. On je poeebnost v rokah vBaj eno jamstvo«. njej. Madjaronstvo, izdajstvo na interesih Vsaj eno zastavo bi torej hoteli imeti Hrvatov tira on — ako smemo tako reči Japoncih v svojih rokah ! Torej ne m slijo — brez figovega peresa. Dočim se ostala več na svoj triumfalni sprevod po Mandžu- narodna stranka trudi, da bi svoje večno tivno. Čim imate posla z izdajstvom in izdajalcem ne koristi, ako le nekako namigujete, da ne soglašate ! Izdajstvo se mora obsoditi sans phrase, izdajstvo treba tirati na javni , • j .... . 1 i sega mestnega sveta v sramotni oder, a z izdajalcem treba pred & licem naroda prekiniti vse zveze in vsako skupnost. Le na tak način mere »narodna stranka« dati domovini zadoščenje za nečuveno žaljenje. Ako »narodna stranka« ne Bt^ri tega, potem io bo narod moral smatrati z , _ ..... .. „ 6 ' v . / . ... scovich v Italijo, kjer je \stopil v vso pravico kakor sokrivko na sramot', ki mu jo je prizadel Kovačevic. Prikazni, ka-koršnja je Kovačevid, morajo izginiti iz naroda. Razlike v političnih nazorih in glede taktike, naj le bodo. Ali ob vseh teh razlikah ne sme biti na Hrvatskem stranke, v kut-ri bi bil možen takov Kovačevih ! Če pa je možen v strank', ki ima moč in oblast v rokah potem je to znakom, da je politično življenje zelo bolno in da izlasti nad stranko, v kateri je možen tak človek, plava ee vedco duh oaega moža, kije dva deđitl^tji pustošil hrvatsko domovino in upropašČal narod Hrvatski. Kovačevidu je mesto na strani onega Khuena, nikdar pa bi mu ne smelo biti mesto v stranki, ki samo sebe nazivlja »narodno« in ki jo veže dolžnost, da brani interese naroda. Drobne politične vesti. Potovanje kralja Alfonza naFrancozko. Iz Pariza javljajo, da Dnevne novice. Edvard Rascovich uiurl. V nedeljo j (_b 8. uri zvečer je umrl po dolgi bolezni Edgard Rascovich, drugi podpredsednik biv- 65 letu starosti. Rascovich je igral skozaj skozi 40 let znatno vlcgo v tržaškem javnem življenju. Ttr je pripadal ekrajno-radikalni italijanski stranki. Ko je leta 185S. nastala vojna med Avstrijo ter Italijo in Francijo podal se je Ri- Gčr, bfcl- dijeve čete. Po končani vojni je ostal v Ita liji ter se povrnil v domovino še le leta 1862, ko eo bili pomileščeni politični begune . Rsscovich je pomsgal ustanoviti v Trstu društvo: »Societii operaia«, katero je vodil do leta 1900. Leta 1883. je bil izvoljen v mestni svet, v zadnjih letih je bil celo II. podpred. mestnega sveta. Rascovich je pripadal vedno v mestnem Bvetu intransigentni italijanski stranki. Pred kakšnimi T> leti fe je b svojo utraoKo spri ter osnoval eovo demokratično stranko, a prišlo je kmaV) do pomirjenja in je b.l izvoljen II. podpredsednikom mestnega sveta. Raecovich je bolehal že dlje čaša za rakom v ustih, tako da s » ga morali meseca maja operirati. Všeraj zjutraj je mestna delegacija sklenila da se pogreb vrši danes popoludne cb 5. uri na ob činske stroške. Popravek. V članku »Rusija in Italija«, v četrti koloni vrsta 48, zadn e nedeljske številke se je ukrala debela tiskar asa pogreška, v stavko: »Ali morda nam Hrvatom in Slovene3m na teh italijanskih obalah«, treba čitati mesto »italijanskih« — »jadranskih«. Dramatično društvo. — Tajnikovo paroelo na III. občnem zboru »Dramatičnega društva« ea glasi v glavnih črtah : Će se cz:ram o sklepu drugega leta, odkar o' stoji »Dramatičao društvo« v Trstu, na pravkar prošlo dobo, prihaja mi na misel primera, s katero sem v svojem lanskem tajnikovem poročilu czsaČil us^novitev in deloven e »Dram. društva« v prvem letu njega obstanka, lekši, da je druš:vo zasadilo svoje korenike v trž-ška tla, iz katere korenine je vsklila sicer skromna, a čvrsta, življenja polna ml^lika. Hotečemu označiti delovanje druš:va v crugeoi letu, naj mi bo dovoljeno, da nadaljujem to primero. Kajti kakor z mladike ne more vzcveati hipoma krasno košato dre>o, katerega cvet naj raz-veeel u e Človeka in katerega ead naj poplača vrtnarja za negovanje in trud, ampak je pred vsem potrebno, da se korenike včvrstijo, da dobi drevo potrebnega i a močnega soka, da postane že mladika Čvrsta in nadebudna: tako ni sicer »Dram. društvo« že v drugem letu sv jega cb tanka pognalo dišečega cvetja in obrodilo svežega sadu, pač pa si je pripravilo močna lla materijelno in moralno, v katvra je ugreblo in razš;rilo svoje korenike za pr.hodnje čvrsto deblo, ako ga ne vzruvajo pre stre eape in zrdui-č kužna ozračja. Glavno delovanje in stremljenje cdbora v prešlem letu je ob3tojalo v tem, di je društvu dal kolikor toliko dobro matsrijelno padlego. — Kolikjr se je dela storiti v teh dragih časih, ko bo podporni čleci eploh nekako b V redke prikaznr, se je doseglo, tako, da šteje društvo 45 Eolidn h in vnetih podpornih členov. Bilo j'h je aieer že 56, a od teh jih e 11 odstopilo, bodisi, da so se zselili na tuje, bodisi, da jim je breme postalo pretežko, a jednega niim je ugrabila nemila smrt, tamrtč g. poštnega komisarja Vidmarja, kateremu bodi z?mlj:"ca lahka. Nadalje se je z možco varčnostjo o prirejanju predstav zdatno poboljšalo— kakor bo podrobneje poročal g os p. blagijnik — gmotno sta oje društva, tako, da ima ž a sedaj razmerno dobro premoženjsko stinje v garderobi in arhivu ter v gjtovin:. A tudi v moralnem pogledu j 3 druš:vo storilo svojo dolžnost, lies, da se ni izredno izkazalo, a v kolikor so mu rszmere — letos žalostne bolj n^go kedaj — dopuščale, rešilo je društvo svojo nalogo z vso častjo. Prire l lo je t> predstav in sicer tradieijontlno »Mlinar in njegova hči«, dvakrat francozko ljudsko igro »Mar jana«, dvakrat igro »Ženski Otelo« in s.edn ič h sklepu sezote s s>-delovanjem nekaterih ljubljanskih igralcev dva gri : »V Ljubljano jo d?jmo« in burko »Pri vratarju«. Društvo bi bilo tado uprizorilo kako večjo narodno igro, a ni ncoglo v to svrho dobiti absolutno nobenega gledišča. Vse predstave pa so b le jako dobro obiskovane in .društveni igralci-diletenti — kater.h šteje društvo v svojem seznamu 22 — so vsikdar povoljn > in za lovoljivo reš.li svojo nalogo ; nekateri eo se opetovano izkazal . Mimcgrtdč omenjam, da sta ~ili od ti predstav prirejeni 2 s polovico na korist družbe sv. Cirila iu Metodija, b Čemer je dokazalo društvo, da preko svojega tžjega namena — dramtt ke — vrši tudi splošna vspodbujevalno dejansko narodao delo. Odbor se je sestal tekom it t a devetkrat ter pretrefcoval razun ttkcčih stvari v glavnem pogoje za delovanje v bodočem čisu, ko -e je nadejat;, da bodo za društvo ugodnfje azitere, med temi gostoljubna streha v novem »Narodnem domu«, Rjer si je društvo preskrbelo primerno sot-o za 9edež in va;e, Q kjer bo imelo, kakor se je nadejati, primeren oder na razpolaganje. Tukaj omenja tajnikovo poročilo olš r-eje, kako je mislil oobor rtzsiriti program :a prihodnje leto s tem, da bi najel nekaj □četih igralcev in rež serja, ki raj bi v "užbi t diletanti prirejevali bolj pcgisto edstave. Toda, ker bi to zahtevalo razvemo previsokih troškov in bi stavilo tudi revelike zahteve do diletantov, je odbor -Klen 1, da ostane društveno delovanje za prihodnje leto ee ; na star* podlagi. Slednjič omenja poroSilo, da je fclavna Trž. posojilnica« darovala društvu za letos P jdporo 200 kron, za kar se društvo iBkreno zahvaljuje temu narodnemu zavodu, a željo, da bi ta veledušni č n cašel še drugih po- snemovalcev. Porcč'lo sklepa se zahvalo raznim dobrotnikom in povspeševateljem društva, med temi listu »Edinost« in raznim narodnim društvom, ki so dajali na razpolaganje svoje prostore »Dram. društvu« za seje in vaje. Tajnik je zaključil: »Dramatično društvo« je del one narodne organizacije, ki, sestoječa iz političnih, športnih, kulturnih in dobrodelnih društev, j stoji na braniku, da se obvaruje pristeječa j materijalna Isst, in da se razširi in obogati narodno duševno obzorje. Radi tega ni dovolj, da si ti tleli pomagajo med seboj in se dopolnujejo, ampak v vsakem posamičnem delu morajo vse sile harmonizirati in spopol-njevati ee, vsaka po svoji moči in možnosti : v »Dramatičnem društvu« izvršujoči členi s, svojim zanimanjem, delom in sgilnoatjo ; 1 podporni členi s svojo zvestobo in požrtvo-; valnostjo ; a vsi skupaj morajo imeti pred očmi namene in cilje društva samega in vsporedno napredek in prospeh narodne or-! ganizacije. Krčeč slučaj. V nedeljo zjutraj sva jaz in neka ženska nesla težkobolnega 9 mesečnega otrjka na zdravniško postajo. Čim smo dcšii tja, je sluga takoj šel zvat zdravnika, ki je imtl službo na pestaji, s. ki je bržkone spal. J Zdravnik pa je dal kar po slugi odgovor; da naj otroka kopljemo in mu stavimo mrzle obkladke na trebuh. Tako nam je naroČil ta zdravnik, ne da bi bil sploh videl otroka. Ker nismo tetnu navodilu prav zaupali, nesli emo otroka potem v bolnišnico za otroke pod sv. Jakobom. Tu pa nam je zdravnik Btrogo zabičat, da Bog ne daj rabiti vode in niti umivati da ne smemo otroka. I iodno dejstvo na t,-m je, da je zdravnik na zdravniški postaji dajal navodila za zdravljenje Bmrtaobolnega otx*oka, ne da bi ga bil pegiedal, in da je zaukazal nekaj, kar je zdravnik v boln šaici, ki si je ogledal otroka, odločno prepovedal ! To je menda kr čsč slučaj. Sodbo prepuščam obSinstvu. Josip Tomažič. Ciril-Metodijev dar. Rojak-, rojakinje! Kolo Čata ee je že zopet zavrtelo da one tJČke, ki nas spominja na velepomembii praz nik b v. blagovestnikov C rila in Metod ja. Nam Slovencem ni dano, da bi zimogli praznovati ta svoj narodoi praznik že sedaj v veselju in zadovoljstvu, pač pa smemo biti trdnega prepriC-anjs, da od sv. bratov zasco vani načrt je elino pravi in da nas doveda gotovo do zažaljenega ciija, atso smo vstrdjci v požrtvovaln >at;. Trst je ena najimanisnajših to?k za obrano naših pravic zato pa imamo tu j; najzagrlženejšega sovraža ka proti s^bi, kateremu got^v^r podležem^, ako na bo vsestranske pomoči. V odvrnitev te nevarnosti apelujeta m-šsa in ženska podružnica di užbo sv. C rila in M-itodija v Trstu m rodoljuba in rodoljubkinje širne Slovenije, da nam priskočijo na pomoč z običajnim C i r i 1-M etodijevim darom. V ta namen razpošljemo po deželi nakaznice potom »Edinosti« in pod omotom, katere naj te blagovole vrniti s svojim in nabranim zneskom. Pa tudi oni rodoljubi, ki ne prejmejo nakaznic naj blagovole nam poslati kaj. Vsaki še tako mali dar nam [pride prav. Pošiljatve vsprejema podružnični blagajnik Š.mon Skrinjar, Tret, ulica Stadion li', I. Odbor. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903. do vštetega 29. junija 1904. 18137 oseb. Od 23. junija 1904. pa do 29. junija je pri-rastlo 413 oseb. Dne 19. junija eo b le navzoče 703 o3eb«". 72 let stari birmanec. V L>bnem na gorenjem Štajarakem je Lil te dni birman 72 let stari rudar 8ebastijan Iglaver. Zopet tatvina v cerkvi. V noči od 30. junija na 1. julija s> vdrli neznani tatje v župno cerkev v Košani na Pivki. Ukradli eo monstranco, ciborij, 2 keliha itd. v skupni vrednosti 600—700 kron. Koparski umor. Dne 1. julija je na potu it Radeč v Sc. Janž na Kranjskem neznan hudolec ubil in oropal poštnega sla, I. Bregarja iz St. Janža in mu odvzel približno 400 kron, ki jih je imel poštni sel pri sebi. Tujci t Ljubljani. Meseca junija je došlo v Ljubljano 2055 tujcev (375 več nego ^ junija lanskega leta.) Krvav čin v Barkovljali. V žganja-riji g. Taecani v Barkovljah se je nahajalo včeraj predpoludne več pivcev domačinov in dva italijanska delavca. Govorč o delu in o vednem prihajanju italijanskih delavcev k nam na škodo domačih delavcev, so se pivci razgreli tako, da je prišlo do psovk mej domačini in Italijanoma. Eden teh poslednjih je pa potegnil iz žepa oster in dolg nož ter napadel žnjim enega domačinov. Ta poslednji je pa pobegnil, a Italijan jo je, vedno z nožem v roki, udri za njim. Sli so vsi iz žganjarije, a ko so bili pred gostil o g. Kocijančiča, je priletel Italijanu v glavo pol literaki kozarec, kakoršni so v rabi za pivo. Italijan se je s prebito črepinjo zgrudil nezavesten na tla, a iz r ane aa glavi se mu je vlila kri. Drugi Italijan je pa ko je to videl, skočil v bližnjo drvarnico, pograbil tam sekiro ter šel z isto nad domačine, a ti bo ga kmalu razorožili. Ranjeni Italijan je bil prenesen v bolnišnico, kjer so zdravniki konstatovali, da je jako težko ranjen. Njegov tovariš, Fran Di Marco, je bil pa aretovan. Glede ranitelja pravijo da ga je policija že prijela ter da je to neki Fran Prcšelj doma s Kontoveija. Razne vesti. Število Nemcev na zemlji. Profe3or Pavel Langhaus je izračunil, da je vseh Nem-. cev na zemlji 89 in pol milijonov. L9ta 1900 jih je isti naštel le 25,750 U00. V nemškem cesarstvu jih je 52 mil., v Avstrij 9 mil., ostali se razdele na druge dežele in dele sveta. Redek jubilej. Oba pomožna škcfa dunajske nadektfije, dr. Ivan Schneider in dr. Godfrid Marschall, ki sta bila š^Lka kolega, praznujeta na en in isti dan, namreč 25. t. m. obletnico, odkar sta bila pred 40 leti cd tedan ega nadškofa in kardinala dunajskega dr. Josipa Otmarja Rauscherja v stolnici sv. Štefana posvečena v Bvečenika. Koliko je Poljakov. Po statistica-,h podatkih cd leta 1900 je živelo v NemS-ji 3 in pol m lijonov Poljakov, na Ru=kem 9 in pol mil., v Avstriji 3 in pol milij., v severo-ame-riških državah 1 in pol m lij., v Južni Ameriki 150.000, v južnih deželah 50 000, skupno torej 18.730.000. 0 delavstvu v Ameriki. Po noveiš h sta- • tistiČn:h podatkih se nahaja sedaj v severnih zedinjenih državah G55.000 Iju li brez dela. O i teh jih odpada 140.000 na d-lavce na podjetjih železniŠKO stroke, 180.000 na že lemiške uslužbenci in 80.000 na tt-ksiiloa podjetja. Grobni spomenik Leonu XIII. Truplo pa-j eža Leona XIII. je začasno pokopano v cerkvi sv. Petra v R mu. Sedaj vladajoči papež Pij X in oni ž -veci kardinali, ki jih je imenoval Leon Xril, LoSejo o.u postaviti sp men.k v laterauski baziliki, nasproti spomeniku papeža Inocen-I c»ja II!.. ki ga je bil dal napraviti pokojn" | papež. Ko bo spomenik dovršen, prenesejo tudi smrtne ostanke Leona XIII. v omenjeno . baz liko. menjice na London 251.^5, avgtrijska zlata rent* 100.ES5 ogrska 4% zlata ronta 102.10, Landerbant —.— turške srečke 125.25, panžka banka 11.6o italijanske m^ridijonalne akcije 740.—, akcije Rio Tinto 13.20. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90'/» Lombardi 31/, srebro 2l>7/„, 5paiska renta 8o7/s italijanska renta 1013/4, tržai diskont ll5/lc, menjice na Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banka —.—. Mirna. Tržna poročila 4. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 8.90 do 8.9». Rž za oktober <>60 do 6.61. Oves za oktober za K 6.18 do 6.19 Koruza za julij 5.23 do 5.24, za avgust 5.36 do 5.37. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje poboljšano, trdno. — Prodaja 32.000 meterskih stot., 7 stotink zvišanja. — Druga žita 5 do 10 stotink zvišanja. Vreme: vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40 75 frk, za sept. 41.50. Ha m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santoa ■ average za julij 333/4 za september 34, za d , 34"1za marec 351/.,, mirno. — Kava Rio navaa-.. loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobi a 40—42. Hamburg. (Sklep ) Sladkor za julij 18 85, za avgust 18.95, za sept. 19.05, za oktober 19.20, za dec. 19.15, za marec. 19.50. Mirno. Vreme: nestanov. London. Sladkor iz repe surov 93/a Sh Java 10.3 Sh. Staluo. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 6S.00, za september K —— do ——. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Meliapil^ promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— da —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. Xew-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano. 10 stotink znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14—, rž b* avgust 14.—, za sept.-okt. i3.75, za septeinb er-de-cember 14.— 'stalno). — Pšenica za teko Č? mesec 20.50, za avgust 20.55, za sept.-okt. 20.45, za aeptember-decem ber 20.85 (trduo). — Moka za te. koči mesec —.— za avgust 28.50, za okt.-sept-28.15 za sept.-december 28.— (trdno). Repično oljo za tekoči me3ee 48.25, za avgust 47.75, z i za sept-december 49.50 z.i januvar-aprll 51.— (trdno.' Špirit za tekoči mesec 42.50, za avgust 41.75 za sept.-december 36 75, za janavar april 35. — (mlačno). Sladkor surov 88* uso nov 24V4 — (mirno), bel za tekoči mesec 273^, za avgust 275/a, za okt.-jan. 27%, za jauuvar-april 29Vs (stalno), rafiniran 601o--61 Vreme: vroče. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke ia odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na parcelanastili ploščati za spouieniie. Najnižje konkurenčne cene. Umn ulica S. (jiovamti št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Borzna poročila dne 4. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.-- 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.35 239.75 Francija K 95.05—95.20, Italija K 95 05 — 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.40, Ogiska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta K 102.— 102.50 kreditne akcije K 641.--- 643 — državne železnice K 632.-- 634—, Lombardi K 77.— 80.—, Lloydove akcije k 68u-bS8.— — Srečke: Tisa K 322.--3*27.—, Kredit K 458.— do 468. Bodenkredit 1880 K 296.— 308.— , Bo-denkredit 1889 K 290.— 29s, —, TurSke K 129.50 do 130.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url poool. : Tovarna pohištva Aleksander Levi fVSinzr zz=z ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konto rent«, Sprejemajo se vsakovrstna dela tuci i po posebnih načrtih. II astro van oenik breipl&flno la fra&JKc Državni dolg v papirja „ n v srebru Avstrijska renta v zlata „ „ v kronah 4°/«, Avst. investicijska renta 3V, Ogrska renta v zlatu 4% „v kronah 4»/, „ renta 3 xlt Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini predvčeraj 99.90 99.90 118 25 99.30 91.— 118.35 97.15 88 90 1620.— 64 i.50 239 42 117.321/* 23.45 19 01 95.10 11.30 danes Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.47 5°/# italijanska renta I0i.70, Španski ezterieur 88.47 akcije otomanske banke 589.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železni^ —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 8707 Užgaiti znak 11a zauiašku v varstvo proti ponarejanju MATTONIJA GiessliulJler Sauerbriiiiii. TOVARNa POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -== TRST =-- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. "•'prejema zavarovanje človeškega živ-jecja po najraznovrstnejših kombinaci-, ih pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je i godu o zavarovanje na doživetje in unrt z zmanjšuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 9r Ia A VI J A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 73,324.623* 17 K Po velikosti rirutra vzajemna zavarovalnica na^e države z vseskozi slovaasko-iiarodno upravo. V8A POJASNILA DAJE : Generaini za sto p v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah £kode eeniuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatr.e podpore v narodne in občnokoristne namene. Naznanilo. Xa mestni nižji realki v Idriji se bodo vpisovali učenci v I. realfni ra/red dne 10. julija in dne 13. septembra t. 1. « J 9. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Učenci naj se oglase v spremstvu sta-r-šev ali njih naAestnikov ter prineso seboj krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo. Sprejemni izpiti se bodo vršili 15. julija oziroma 16. septembra t. 1. Vpisovauie v pripravljalni razred dne 15. septembra H>04. v Idriji ni treba plačevati niti šolnine niti drugih V IDRIJI, dne 30. junija 1904. RAVNATELJSTVO. Xa mestni nižji realki Jenamih prispevkov. Svoji k svojim I M. Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. PAKOBKODNA PLOVIDBA Serafin Topić in dr. S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom VILA brza proga TRST—KOTOR tikajoča Lošinj mali, Zadar, Spljet, Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta vsako sredo ob 8. uri zvečer | Odlsizi iz Kotora vsako soboto ob 7. uri zjutraj Doltzi v Kotor vsaki petek ob 3. uri zvečer | Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj. S '24. junijem 11*04 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo. Piran. Rovinj, Lošinj mali. Zadar, Biograd, Trogir, Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odlaz iz T rala vsaki petek ob 8. uri zjutraj 1 Odlaz iz Metkoviča vsak ponedeljek ob 10. uri zj. Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz v Trst vsako sredo ob 1». uri zjutraj. Ostane tudi za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—KORCUL, tikajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, Starigrad, Hvar, Vis. Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. j Dolaz v Trat v*ak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki L, II. iu III. razreda s 50°/o popustom tarifne eene in sicer : iz Trsta v Kotor | iz Trsta v Lošinj mali 1. razr. K 19.50, IL razr. K 13.60, III. razr. K 7.80 \ I. razr. K 4.20, II. razr. K 3.—, III. razr. K 1.60 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja K 2 — brez pijače. Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še posebni popuat. Za prevozni listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20"70 popusta. Potniki na] >e obrnejo na Agencijo v uliei Vincenzo Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521. S y o j i k svojim! M. A I T E velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico nI. S Lazzaro St. 5. dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svo]' zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zate, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moSke in ženske obleke, srajce, ovratnike, t vratnice, tu je velikanski ivilj in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročil za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneje po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zaurškov. Poskušati za se prepričati ! . - ■- brez operacije. Profesor ANTON DE CASAGRANDE član nacijonalne akademije v Parizu, odlikovan z mnogimi zlatimi kolajnami, v zadnje se zlato kolajno na razstavi v Riniti. Ordopedist, specijalist za ki laste bolezni — došel iz Pariza se ustavi — v VIDMU (Udine) od II. do 25. julija 1904. Naznanja cenjenemu občinstvu, da odpre svoj atelje v ulici Cortazis št. 1., kjer bo ordinira! oD 9. ure preDp. Do 5. ure pop. ob delavnikih in oD 9. Do 12. ure preDp. ob nedeljah. V BENETKAH, Cano MOitS 1404.0(1 26. julija flO 9. avillSta 1904. Eden največjih napredkov znanosti, na katerem se je zahvaliti profesorju de Casagrande, je metoda, kako se ima zdraviti kila. Vsak dan se množi število nesrečnih, ki trpijo na tej strašni bolezni. Zasluga gre torej prof. Casagrandi, ki je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mnogim nesrečnim darovati zopet zdravlje. Dve električni ploči se postaviti na prostor, kjer se je pojavila kila ter se is'e zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako, da bolnik ne občuti nikake ovire. T kratkem času se mora kila popolnoma odpraviti. S pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, ki so večkrat zelo nevarna. Prof. Casagrande sprejme honorar le tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil. Soproga prof. Casagrande stavi gospem in otrokom zdravilne pasove. Prof. Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd. Uelik izbor električnih piiprav za vse nervozne bolezni. Zdravniška preiskovanja brezplačna. V SACILE, vitala provincija, v lastili palači ođ 10. avpsta do 29. septembra 1904. 0000000000000090 1 Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno I maslinsko olj e. Xa z-iht^vu ne pošilja vzorce. Zaročenci! Kupujte vaše pohištvo v dobroznani pMštva, manifaKtnr in tanetarij tvrd k e M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za mo5ke, dečke I in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu i nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al | platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici ; »>00 oblek | po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je ' vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Će^ke ! Kormina in Oervinjana. PODRUŽNICA; |flA£LA CITTA DX L0NDRA" nI. JPoste HUOTC št. 5. (vogal ul.Torre biancai Ivanka Doreghini C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezermi zakladi društva glasom bilance s^cccsccooccco 31. decembra 1902. scccc Zadružna glavnica (od kojih vplačano K. 3,200.000)....... Rezervni zakladi dobii'kov . . . . „ zaklad proti vpadanju ulica Madonnina štev. 8 ' vrednosti j javnih efektov . . . Jamči se za solidnost In trpežuost blaga. ; R<™1 zaklad prem.j za zavara Absolutno konkurenčne cene. 8,000.000 7.133.580 3,700.580 vanja........................„ 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 254,96ti.l40 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] „ 49S,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suliem in m rju; sklepa pogodbe za . zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačna do mrti ali po smrti zavarovanca, djto otrokom itd. Orana SSfct.; /' ^Sgrap- Sj Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. fcotrice in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in ni^ke cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povećanja Od gi. 2-50. ; zaloga vina, ena hiša s krčmo v Vipavi, Op mba: Atelje nima nikakega po-.ovalnega .v , -t-* t - • pooblaščenca za sprejemanje aaroČb. ena llisa S kremo pri -blizetll V Istri 111 en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. Antonu i S o r 1 i. trgovinska kavarna v Trsta. roda se Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. i Nalašč- pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konforf! Postrežba točna! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K. 2 000,000 Kupuje in prodaja 9m vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij. srečk, delnic, valnt, novcev In deviz. f^romeu isdaja k Tiakema trebuha. /.c.^mMiBH Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje In ^novčuje zapale — kepene. - r-aje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl — Izgub! - YJnku!uJe in dlvlrikuluje vojaške ženltnlnske kavcije. HsJtompt ia iakaeao mastio, m d&T" Borr*zs naročil*. HHMMMHflHMBi^aHHHBHBHHMaMHNMI DANSEL PILLSN - TRST - ulica Carpison IO. - TRST. __ Telefon 241. pK^pS Tovarna in velikanska zaloga Z^k^ cementnih plošč. Sprejema vsako naroebo tudi na deželo ter plošče polaga tudi sani. Brezkonkurenčne cene. LJUBLJANI Podružnica v Spijetu Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnin: obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga. ——------- Promet s čeki in nakaxnicasi.