, Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 41 - Leto XXII - 22. oktober 1983 Nasedanje ds sozd iskra lelativno dober izvoz, ihko pa bi bil Š6 večji -t' k S sili: Dr, N' V četrtek, 13. t.m. je bilo pod predsedstvom Jožeta Čebele 8. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra. Potem ko so delegati potrdili sklepe 7. zasedanja in izredne seje DS z dne 12.7. so razglasili listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra, ki jo objavljamo posebej, uga točka dnevnega reda je bila hi večena poslovanju SOZD Iskre v ern polletju letošnjega leta. Poroče-'pc Zoran Polič je predvsem sprego-Slll. ^ o oceni poslovanja Iskre v drugi Joviči letošnjega leta in prvih ocenah j’ Prihodnje leto, pri čemer je svoja Manja ilustriral z nekaj številkami, »ko ocenjujejo, da bomo letos v Iskri jjarili celoten prihodek v vrednosti g. milijard dinarjev, pri čemer pa opo-jiajo na hitrejšo rast materialnih iz-j kov, medtem ko bo znašal letošnji °hodek 24,6 milijarde dinarjev, gjaskrbljenost pa je Zoran Polič izra-j. Slede investicij, ki so v Iskri dosegle Maj 45% plana, kar je še posebej za-Joljnjoče, ker to poteka v času visoke jJacije Delavski svet je po njegovem i ajanju sprejel sklep, da sprejema Močilo o poslovanju SOZD Iskra za Mobje I-VI 1983 in ugotavlja, da so e v prvem polletju dosežene dokaj e rasti proizvodnje, izvoza na ;kra lelu Ije- po-niz TA ZD rni' ) i° ilila ,ma •adi lili; liti- sta ralj fSodn' I avertibilno področje, celotnega pri-j°dka, dohodka in akumulacije. Pol->• rezultati dajejo solidno osnovo za Mdni poslovni zaključek letošnjega j a. kar pa je, glede na oceno gospo-.rskih gibanj do konca leta, v veliki rit odvisno od učinkovitega izvajanja ; "nem programu zastavljenih nalog Mrepov. , v tretji točki dnevnega reda so dele-Poslušali informacijo Miloša Re-Ma o zunanjetrgovinski menjavi /re v času januar-avgust in o oceni za Member letos. Vendar je imel poro-, Mec pri roki že natančne podatke M za september in pri tem ugotovil, so letošnji devetmesečni izvozni re-‘tati malce boljši, saj smo v tem času konvertibilno območje izvozili za ."h 97 milijonov dolarjev blaga, kar Jdstavlja 63% izpolnitev plana na to f očje, oz. je tako za 32% večji izvoz ^Primerjavi z enakim lanskim obdob- Sjabše je z izvozom na klirinško ob-."Jje, ki smo ga v devetih mesecih iz-,, nili v višini slabih 38 milijonov do-Jjev ali 40% letnega plana. Skupaj je Iskra v devetih mesecih izvozila za sj bilijonov dolarjev blaga, kar pred-I^Jja 54% letnega plana, oziroma /o več kot lani v istem obdobju. Uvoz i. le v devetih mesecih znašal dobrih trilijonov dolarjev s konvertibilnega J.rtočja ali 50% letnega plana, Motna 9 % manj kot v istem ob-°biu lani. S klirinškega območja pa smo uvozili za 9 milijonov dolarjev, ali 66% letnega plana, oz. 22% več kot lani v istem obdobju. Tako je znašal celoten uvoz Iskre v prvih devetih mesecih letos skupaj 73,6 milijona dolarjev ali 51% plana letnega, oziroma 6% manj kot v istem obdobju lani. Po Resnikovih besedah smo lahko z izvozom na konvertibilno območje relativno zadovoljni, manj pa z izvozom na klirinško območje. Bolj zaskrbljujoč pa je uvoz. opreme, ki je nujno potrebna za povečanje izvoza, saj kljub razmeroma dobremu izvozu v prvih devetih mesecih stanje v primerjavi z letnim načrtom še ni zadovoljivo. Kajti naš izvoz bi bil v teh devetih mesecih lahko za 15 milijonov dolarjev večji, če bi se držali dogovorjenega, tako pa smo ponekod kasnili v dobavah in podobno, zaradi česar so delegatom DS predložili tudi akcijski načrt za izpolnitev načrta izvoza 1983, ki naj bi pripomogel k uspešni izpolhitvi zares zahtevnega in ne lahkega letnega načrta izvoza Iskre v letošnjem letu. Četrta točka dnevnega reda je zadevala informacijo o izvajanju sanacijskega programa DO Elektrozveze, informacijo strokovne komisije o delu na pripravi elaborata za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze in predlog za odobritev nepovratnih sredstev za zagotovitev razlike med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi OD za mesec september in oktober v TOZD TTS in podaljšanje kratkoročnega kredita. Poročevalec k prvi .podtočki Franc Štancar je govoril o težavah glede samoupravne organiziranosti v DO Elektrozveze, neuspelem referendumu v Horjulu, izvajanju plave knjige, fluk-tuaciji v tej DO in o tem, da so bili rezultati poslovanja v tej DO v prvem polletju letos mnogo boljši od lanskega leta. Nato je v drugi podtočki član KPO Janko Sekirnik obvestil delegate o tem/ da je KPO SOZD enoten v tem, da brez doslednega izvajanja plave knjige ni moč izpeljati reorganizacije omenjene. DO, da se varnostnopolitična situacija v tej DO čedalje bolj zapleta in da so kadrovski problemi postali temeljeni problem te DO. Za njim je Ivo Klešnik v imenu strokovne komisije za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze povedal, da komisija in njena podkomisija intenzivno pripravljajo elaborat in da bodo končali z delom do konca oktobra, pri čemer je prosil, naj DS podaljša rok za dokončanje elaborata do konca oktobra, kar je DS tudi storil. Ob koncu te točke je DS tudi odobril nepovratna sredstva za zagotovitev razlike med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi osebnimi dohodki za september in oktober v V Ankari podpisali pogodbo V 36. septembrski številki glasila Iskra smo obširno poročali o pripravah in poteku velike mednarodne licitacije za avtomatizacijo 600 km železniške proge, Is Kenderun—Divrigi, na kateri je me.d najvidnejšimi svetovnimi proizvajalci tovrstne opreme nastopala tudi Iskra Avtomatika. Omenili smo, da gre za izredno pomemben projekt — ne le zaradi same velikosti, strateškega pomena in dolgoročne povezave, ki izhaja iz nje, temveč predvsem zato, ker je turška železnica od ponudnika zahtevala tudi prenos know-howa, odstop pravic za proizvodnjo. škega tržišča, saj si bo ob sodelovanju s turško industrijo, ki bo postopno osvojila našo tehnologijo, lahko pridobila nova naročila, tako v Turčiji, kot v deželah tretjega sveta. Na slavnostnem sprejemu, ki je sledil podpisu pogodbe, so bili prisotni predstavniki turške vlade in železniškega gospodarstva, ambasador Jugoslavije Iskrini partnefji, s katerimi nas veže, že dolgoletno sodelovanje (Turktelefon, Turk Telekomunikasyon, Tekfen insat), ter člani Iskrinega zastopstva v Ankari. Ob podpisu pogodbe so obširno poročala tudi njihova sredstva javnega obveščanja. Š.D. s v Petek, 14. t.m. pa je bil v prostorih Ježa direkcije turških železnic v An-M slavnostni podpis pogodbe, ki jo je . Jenu turške železnice podpisal gene-j ni direktor, g. Ender Cetinkaya, v enu Iskre pa predsednika poslovodja odbora SOZD Iskra, Boris Lasič *skra Avtomatike, Marcel Božič, ca celotno Iskra pomeni to največji Jjekt, ki si ga je kdajkoli pridobila na . nanjem trgu, saj gre za vrednost, ki ie Jga40 miljonov dolarjev — od tega j konvertibilni del cca. 30 miljonov Sjj/jev. Še bolj pomembno pa je to, da jjkra s tem odpira nadaljnje možnosti uveljavitev na tem področju tur- TOZD TTS in podaljšanje kratkoročnega kredita. Nato je član KPO Miloš Kobe poročal o razvojnoraziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za lansko leto in zaključkih VI. internega posvetovanja o razvojno inovacijski problematiki z osnovno temo inovacijska orientacija v razvoju sistema SOZD Iskra. Delavski svet je sprejel tako poročilo kot tudi zaključke 6. internega posvetovanja. Poročilo o kakovosti je podal član KPO Gojmir Blenkuš in v njem nanizal vrsto slabosti in pomanjkljivosti, ki spremljajo našo proizvodnjo, zlasti tisto, namenjeno izvozu. V tem smislu je DS sprejel na znanje poročilo o kakovosti za leto 1982 in v zvezi s tem sprejel sklep, da DS SOZD Iskra priporoča samoupravnim organom DO in TOZD, da zaradi vedno bolj prisotne problematike kakovosti, predvsem pri izvozu podvzamejo energične korake za izboljšanje stanja na odročju kakovosti s tem, da vsaka TOZD in DO izdela svoj program izboljšanja kakovosti in da realizacijo programov prevzamejo in izvedejo poslovodni organi ustreznih OZD ob pomoči strokovnih služb in v skladu s samoupravnim sporazumom o kakovosti proizvodov in storitev. Predlog samoupravnega sporazuma o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema DO Iskra IKM za nabavo uvozne merilne opreme je pojasnil Anton Simonič in delavski svet je sklenil, naj omenjeni predlog sporazuma potrdijo DS naših DO do 15. XI. letos. Ob koncu zasedanja je predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič še utemeljil predlog kandidatov za podelitev »Nagrade Borisa Kraigherja« v letu 1984. V tem smislu je DS sprejel sklep, da predlaga Komisiji za nagrade Borisa Kraigherja pri Gospodarski zbornici Slovenije kandidaturo za podelitev nagrade Borisa Kragherja v letu 1984 skupini delavcev Iskre in sicer: Ljuban Artič, Peter Kobal, Stane Kovačič, Anton Stipanič in Marko Štular za izredne dosežke pri izvozu, doseženem v delovnih organizacijah SOZD Iskra v letih. 1980—1983. D.Ž. TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV Delali v soboto in nedeljo Sobota popoldne. Dan, ko navadno počivamo, poslušamo glasbo, gledamo televizijo, ali pa postorimo doma to in ono. V večini delovnih organizacij ob takih dnevih stroji in tekoči trakovi stojijo in tako je tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki. In vendar, prejšnjo soboto, 15. oktobra ni bilo tako. To je novica, za katero mora izvedeti čim širši krog naših bralcev. Na delo, ob tekoči trak na liniji glavnega sestava v tovarno malih zaganjalnikov je prišla celotna izmena, 15 delavk je na dan, ko bi morale biti proste delalo od 15. do 23. Še z večjo zagnanostjo, kot sicer so sestavljale zaganjalnike, ki jih montirajo v kragujevški Crveni zastavi na stoen-ke. Delo je bilo nujno potrebno, v nasprotnem primeru bi se ustavili trakovi v Crveni zastavi. Stali bi zaradi Iskre. Ne, tega ni moč dopustiti, to so rekle in razumele tudi delavke in presenetljivo dobro so sprejele odločitev o delu v popoldanskem času proste sobote. Res, deležne ste pohvale! To je prva polovica novice, drugo polovico boste izvedeli zdajle. Kljub sko- ' raj rekordnemu številu izdelanih zaganjalnikov v soboto popoldne pa le še ni bilo dovolj za zadostitev potreb kragu-jevškega giganta. In tako je prišla pobuda s strani vodje linije glavnega sestava Danila Arčona, naj bi se »pomeri- (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik skupščine SFRJ v Telematiki Predsednika skupščin SFRJ in SRS na obisku v Iskri. V petek, 14. oktobra sta Iskro Telematiko obiskala Vojo Srzentič, predsednik skupščine SFRJ in Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS, v tovarni na Laborah so ju sprejeli Ivan Cvar, predsednik skupščine občine Kranj, Pavle Gantar, član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, Alfonz Medved, direktor za program in razvoj ter namestnik glavnega direktorja Iskre Telematike in Maksimiljan Erzin, direktor za organizacijo in kadre. Gosta sta si najprej ogledala proizvodnjo telekomunikacij, nato pa so jima predstavniki Iskre v zelo izčrpnem pogovoru predstavili vse bolj zapleteno gospodarsko situacijo delovne organizacije. Razvoj telekomunikacijskih sistemov v svetu je zadnja leta zelo hiter, saj govorimo celo o novi tehnološki revoluciji. Vrh tega je že nekaj časa jasno, da so kvalitetne telekomunikacije eden temeljnih dejavnikov za razvoj sodobne družbe in vstop v tako imenovano informacijsko družbo prihodnosti. Tega tempa razvoja pa Iskra ob svojih sedanjih razvojnih zmogljivostih in vzporednih administrativnih ukrepih ne bo dolgo vzdržala. Ob sedanjem poteku stvari bo njena konkurenčna sposobnost zlasti na konvertibilnem trgu vse manjša in zmanjšale se bodo njene izvozne možnosti. Zato bo treba najti poti, da se podpre novi Iskrin tehnološki korak v digitalizacijo telekomunikacijskih sistemov, ki je pravkar v teku. Bavarska delegacija Od 10. do 11. oktobra jev Ljubljani potekalo 15. zasedanje Stalne komisije za sodelovanje med SR Slovenijo in svobodno državo Bavarsko. To priložnost je bavarska delegacija, ki jo je vodil dr. Rainer Kessler, direktor bavarskega državnega urada, izkoristila tudi za ogled naše delovne organizacije. Na Laborah je delegacijo sprejel Peter Mihelič, direktor za tehnologijo in proizvodnjo Iskre Telematike in jo seznanil z delovnim utripom delovne organizacije. Sovjetska delegacija, ki jo je vodil tov. Stoljanov, trgovinski predstavnik sovjetske ambasade v Beogradu, je v Iskro Telematiko prispela 7. oktobra. Obisk je bil namenjen razgovorom o možnostih tesnejšega sodelovanja Iskre s sovjetskimi delovnimi organizacijami, zlasti na področju mednarodne delitve dela, na področju razvoja telekomunikacij in medsebojne prodaje elementov, izdelkov in opreme. Vse to sicer med Iskro in sovjetskimi podjetji že poteka, vendar sodelovanje nameravajo še poglobiti in razširiti. Miha Ravnik v idrijski Iskri V petek, 14. oktobra so delavci Iskre v Idriji v svoji sredi pozdravili sekretarja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miho Ravnika in predstavnike medobčinskega komiteja ZKS za Severno Primorsko. Gostje so si najprej ogledali proizvodne zmogljivosti v tej Iskrini tovarni, nato pa so se udeležili še razširjenega sestanka osnovne organizacije ZK. Osrednja tema tega srečanja so bile naloge komunistov po 8. seji CK ZKS. Direktor idrijske iskre Edvard Svetlik je v uvodu seznanil goste s sedanjimi poslovnimi rezultati tega mladega, 650-članskega kolektiva. Po njegovih besedah bodo letošnja planska predvidevanja izpolnili, izvozne načrte pa bodo celo presegli, saj so že do zdaj Spregovorili so tudi o problemih z oskrbo z reprodukcijskimi materiali in surovinami, ki pogosto zmanjšujejo dosežene uspehe. Na to pa žal nimajo skoraj nobenega vpliva. Ena izmed rešitev je povečanje proizvodnje polizdelkov, za katero so se kljub težavam in nekate- dokaz, da je mogoče tudi v zapletenih gospodarskih razmerah dobro delati in gospodariti. Med razpravo na seji OO Z K je bilo precej govora o kadrovski politiki in odgovornosti. Miha Ravnik je menil, da je od z odgovornostjo tesno povezane kadrovske politike najbolj odvisno reševanje nakopičenih gospodarskih težav. Kadri so namreč'ključ uspeha. Predstavniki kolektiva so pri tem povedali. da temu vprašanju namenjajo veliko pozornosti, da skušajo na zahtevnih in odgovornih delovnih mestih zaposlovati resnično najsposobnejše kadre ter da pri tem ne pozabljajo na odgovornost. Med pogovorom so nadalje poudarili, da številni administrativni ukrepi, razni zakoni, predpisi in drugi normativni akti ožijo prostor samoupravljanju, tako da ljudje oz. samoupravni organi skorajda nimajo več možnosti odločanja o posameznih pomembnih zadevah. S tem se je strinjal tudi Miha Ravnik, ki je poudaril, da gre v sedanjem trenutku tudi za bitko za večje zaupanje v delavca. Drago Balažič INTERBIRO ‘83 Uspešna predstavitev Iskre na Miha Ravnik si ogleduje proizvodnjo. izvozili toliko, kot šo načrtovali za vse leto. Tako naj bi letos izvoz dosegel 9 milijonov dolarjev, v prihodnjih letih pa bodo prodajo na tuje še povečevali. Ti rezultati so podlaga za ambiciozne načrte, po katerih naj bi se število delavcev Iskre v Idriji že v prihodnjih letih skoraj podvojilo, nova investicijska vlaganja in širitev zmogljivosti pa naj bi omogočila bistveno povečanje proizvodnje, kar je pogoj za uresničitev izvoznih načrtov. Po besedah delavcev te tovarne jih pri tem skrbijo številne administrativne omejitve, spopadajo pa se tudi z nasprotovanji izven tovarne, čeprav rezultati kažejo, da so bili dosedanji koraki narejeni v pravo smer. rim odporom tudi odločili. Med razpravo je sekretarja predsedstva CK ZKS Miho Ravnika posebej zanimalo, kako se ti rezultati odražajo pri osebnih dohodkih. Po njegovem mnenju je od pravilnega nagrajevanja dela, ki mora biti edino merilo pri delitvi osebnih dohodkov, odvisno, kako bomo uresničili naloge, ki jih pred nas postavlja program ekonomske stabilizacije. V zadnjem času se pogosto pojavljajo pobude, katerih cilj je uveljavitev uravnilovke pri delitvi dohodka. Te pobude moramo odločneje zavračati, saj nas iz sedanjega težavnega položaja ne bo pripeljala uravnilovka, temveč boljše in bolje nagrajevano delo. Iskra Idrija pa je po besedah Mihe Ravnika »INOV ATOR LETA 1983« Priznanja tudi inovatorjem ■ rNjfA Tolž&msitilfa njih letih sledile tudi druge inovatorke. I “l“I S saj so se že začele bolj pogosto oglašati s V začetku oktobra je v prostorih skupščine občine Kranj potekala manjša slovesnost: podeljena so bila priznanja »Inovator leta 1983«. Med dobitniki omenjenih priznanj sta bila tudi dva sodelavca iz Iskre Telematike, in sicer Nataša Bulovec in Edvard Lozar. Nataša Bulovec, ki izhaja iz tozda ATC, zdaj pa je zaposlena v tozdu ZTS, je priznanje III. stopnje prejela za programski paket za izpisovanje diagramov poteka zveze za centrali EPABX 32 in EPABX 100. Nataša je prva ženska v Kranju, ki je doslej prejela to priznanje. Zagotovoji bodo v nasled- svojimi inovativnimi predlogi. Edvard Lozar je bil pred reorganizacijo prav tako zaposlen v tozdu ATC, kjer je razvil popolnoma nov nosilec vtičnih ženskih delov konektorjev za uporabo v stojalih s položenim mul-tipleksom. Čisti prihranek od te inovacije znaša 7 131236,20 din. Vendar je to le del prihranka, ki je izračunljiv. Še večja gospodarska korist je dosežena s konkurenčnostjo, ki seveda pogojuje tudi večjo prodajo in izvoz. Tako je naš sodelavec Lozar prejel priznanje II. stopnje. Zdaj je zaposlen v tozdu RR. Nataši Bulovec in Edvardu Lozarju ob tem uspehu iskreno čestitamo! Bojan Pretnar, K. Mohar Delali v soboto in nedeljo (Nadaljevanje s 1. strani) li« v sestavljanju zaganjalnikov tudi režijski delavci iz te tovarne. Direktor TOZD je bil takoj za to akcijo, vodja proizvodnje tudi. prav tako tudi vodje linij, preddelavci in reparaterji. Tako je nastala prava izmena. Prišli so v nedeljo in v osmih urah naredili toliko. kot vajene delavke prejšnji dan. Sprva je bilo sicer malo težko, kar je razumljivo, vendar so se prsti in roke kmalu privadile na utečene postopke in začetne težave so bile premagane. Delo je potekalo v izjemnem razpoloženju, zato tudi uspeh ni izostal. In tu ni bilo nadur, le po en prosti dan bodo izkoristili ob ponujeni priložnosti. Toliko o tem delovnem uspehu delavk linije glavnega sestava in režijskih delavcev tovarne malih zaganjalnikov. O uspehu smo pisali tudi zato, ker je vreden posnemanja.... Marko Rakušček zagrebškem velesejmu Specializirana mednarodna razstava Interbiro pritegne vsako leto precej pozornosti na Zagrebškem velesejmu. Tudi letošnja je bila zanimiva, čeprav je potekala v znamenji) varčevanja domačih razstavljalcev, ob seveda slabši udeležbi tujih proizvajalcev, zaradi omejenih možnosti prodaje pri nas. Iskra skupaj z Iskro-Delto je imela v zakupu celotni 7. avstrijski' pavilijon. Večino razstavnega prostora je zasedla panoga računalništva, o kateri pa smo v našem glasilu že podrobno poročali. Od novosti sta prikazali le delovni organizaciji Kibernetika in Avtomatika nekaj še nerazstavljenih izdelkov. Posebej velja to za mikročitalnike. Vega je prikazala kar tri prototipe. Dva 2/COM in 2/Univerzal sta izboljšani inačici (s skupno osnovo) sedanje vrste Primat. Ustrezata za projekcijo tako imenovanih mikrofišev (microfish), velikosti 105 x 148, oziroma 105 x 187 mm. Oba mikročitalnika imata vgrajeno posebno elektronsko vezje za mehki vklop žarnice in premoreta tudi stikalo za regulacijo svetlosti. Pomembno je, da je življenjska doba žarnice sedaj precej večja in le-ta ne potrebuje tudi ventilatorja za hlajenje. Vegini razvojniki so tudi povsem samostojno konstruirali mikročitalnik 3-roll 16, ki je prirejen za čitanje 16 mm mikrofilmov v kolutih in kasetah. Motorni pogon naprej in nazaj omogoča hitro in lahko iskanje posnetkov. Z zamenjavo objektivov pa so možne razne povečave. Na razstavi je vseskozi sodelovala Milena VVebrova, voditeljica Vegine prodaje v PPC. Povedala je, da je bilo ob demonstracijah mikročitalnikov ogromno zanimanje ne samo šolarjev in drugih obiskovalcev, marveč tudi strokovnjakov iz vrst bančništva, zavarovalništva in predstavnikov velikih podjetij. Celo predstavniki nekaterih domačih izvoznih podjetij so se zanimali za morebitne posredniške izvozne posle. To je tudi razumljivo, saj novi mikro-čitalniki tehnično ustrezajo vrhunski kakovosti in so primerni za prodajo na tuja, seveda konvertibilna tržiščq. Osrednji prikaz Kibernetike je bila demonstracija naprave za nadzor konice L 308. To je pravzaprav elektromehanski sistem za celotni nadzor obremenitve električne energije, razvit doma (konstruktorja Milovan Mihorko in Aleksander Jurjevec) in sestavljen iz domačega materiala, ki ga izdelujeta Kibernetika in Avtomatika. Sistem je bil sicer že prikazan na minulem jesenskem Zagrebškem velesejmu, vendar ni deloval, na Elektroniki pa ga nismo predstavili. Njegova odlika je, da je poceni in primeren za odjemalce električne energije od 100 kW do 3000 k\V. Res je, da drugi proizvajalci izdelujejo podobne naprave, vendar so tako drage, da pridejo v poštev samo pri veleodjemalcih s porabo nad 3 MW. na leto seveda. L 308 je za- nesljiv, logičen in robusten sisttjm, namenjen energetikom v industriji, ki sedaj niso imeli nobenega vpogleda pri odjemu električne energije in nadzoru obremenitve pri konicah. Z novo napravo bo industrija ogromno prihranila. naprava pa se amortizira že v nekaj mesecih. V Iskri so jo zaščitili s paten- tom, izdelovala pa jo bo tovarna v Ot0-čah. Na razstavi je bilo še več eksponatov’ npr. Iskramatic SEP —sistem evidei’11 w ranja in upravljanja porabe elektnci) ^ energije in še nekateri drugi, o katcn pa smo že poročali z mednarodne r32. stave Sodobna elektronika. M. Kra) Potrebe po sodelavcih Na tern mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki san" želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodil"3 in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubi)3" na, E-11, telefon 324-061, int. 21-25. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije, komisije za delovna razmerja ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja finančno računovodskega sektorja Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Novo mesto, izpolnjevati še naslednje pogoje; — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidat za razpisana dela in naloge bo imenovan za dobo 4 let. Vloge z opisom dosedanjega dela z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služb3 temeljne organizacije 15 dni po objavi razpisa. Vloge naj bodo v zaprti kuverti z oznako ,,Razpis za vodjo FRS" in se pošljejo na naslov: ISKRA Avtomatika TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, Bržljin 63 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge 1. Konstruktor I Pogoji: — dipl. ing. elektrotehnike — elektronike — 2 leti delovnih izkušenj s področja konstrukcije, tehnologije ali razvoja — poskusno delo 60 dni 2. Tehnolog kontrolnih postopkov I Pogoji: — dipl. ing. elektrotehnike — elektronike — 3 leta delovnih izkušenj s področja kontrole, tehnologije, konstrukcije — poskusno delo 60 dni 3. Kontrolor II — dva izvajalca ■ Pogoji: — ing. elektrotehnike — elektronike — 2 leti izkušenj s področja kontrole, tehnologije, konstrukcije ali proizvodnje — poskusno delo 45 dni 4. Kontrolor IV Pogoji: — elektrotehnik — elektronik ali energetik — 2 leti delovnih izkušenj s področja kontrole, tehnologije, konstrukcije ali proizvod nje — poskusno delo 45 dni 5. Odpremnik — 1 izvajalec Pogoji: — ustrezna poklicna šola — 1 leto delovnih izkušenj — tečaj za viličarista — poskusno delo 40 dni 6. Strugar — 1 izvajalec Pogoji: — KV strugar — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 30 dni 7. Snažilka — 1 izvajalec Pogoji: — končana osnovna šola Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Industrija za avtomatiko, TOZD Tovarn3 napajalnih naprav Novo mesto, Bršljin 63. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ISKRA AVTOELEKTRIKA, NOVA GORICA, TOZD KOMERCfALA, odd. II-vgradnje, Celovška 91, Ljubljana 1. PK skladiščni delavec v skladišču 90 Pogoji: dokončana ali nedokončana osnovna šola Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh na naslov: Iskra Avtoelcktrika, TOZD Komerciala, oddelek prodaje II. vgradnje, Celovška 91, Ljubljana. ISKRA 1EZE TOZD MAGNETI. STEGNE 21, LJUBLJANA 1. Strojni mehanik (2 sodelavca) Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri (ključavničar) 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo 3 mesece 2. Orodjar Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poizkusno delo 3 mesece Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra IEZE TOZD Magneti, Stegne 21, Ljubljana. ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA, TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH IN VARILNIH NAPRAV LJUBLJANA, STEGNE 13 1. Vodje oddelka operativne priprave Pogoji: ekonomist, organizator dela. 4 leta delovnih izkušenj na področju priprave in planiranja proizvodnje, poskusno delo 90 dni 2. Organizatorja poslovnih sistemov Pogoji: dipl. organizator dela. dipl. ekonomist, 4 leta delovnih izkušenj na področju poslovnih sistemov, poskusno delo 90 dni 3. Merilnega inženirja . Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike — merilne ali računalniške smeri, 2 leti delovnin izkušenj, znanje angleškega jezika, poskusno delo 90 dni 4. Tehničnega administratorja za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: administrativni tehnik. 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Iskra—Avtomatika, TOZD Avtomatske in varilne naprave, kadrovska služba. Ljubljana, Stegne 13. kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Kandidate bomo obvestili v petnajstih dneh po sklepu o izbiri. DELOVNA SKUPNOST ZA SKUPNE ZADEVE LJUBLJANA. KOTNIKOVA 6 Varnostnega inženirja Pogoji: varnostni inženir, 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dne. po objavi na naslov: Iskra—Avtomatika, DSSZ, služba kadrovanja, Ljubljana, Kotnikova 6, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri. T; °Pti iarj D Ptoi Hite dar lati znai kar Proj •ivg %< >0. v$e $aj Pop Z goč ieir dr0 Hic vre. vin 8()' t nie Cel iije ozi ?a< 'tri Pri za sio vei vse To 1 ki ta: kt aki ter ak rai V| Pri »si Po da nil ve ka Zn na vii de 3l m- va la dr v$ ča le iti Pt 0 * J SEJE ODBORA ZA GOSPODARJENJE IN DOHODKOVNE ODNOSE SOZD ISKRA 2 doseženim zadovoljni Poslovanje SOZD Iskra v prvem polletju 1983 je bilo sorazmerno ugodno, saj je bila dosežena dokaj ugodna rast proizvodnje, izvoza na konvertibilno področje, celotnega prihodka, dohodka in akumulacije. Ta sklep je posredoval v obravnavo delavskemu svetu SOZD Iskra odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose s svoje seje 11.10. Hkrati je bilo tudi rečeno, da polletni rezultati poslovanja Iskre dajejo solidno osnovo za ugoden zaključek poslovnega ieta 1983, seveda, če bodo gospodarska gibanja do konca leta takšna, kot jih predvidevamo zdaj in, če bomo učinkovito izvedli v letnem programu zastavljene naloge in ukrepe. Takšna ocena odbora vsekakor vliva jjPtimizem in je podlaga oceni gospo-“arjenja v Iskri v letu 1983. Družbeni proizvod industrijske froizvodnje v Jugoslaviji naj bi na-Jfeč v letu 1983 padel za 1,5 %, ven-ar bi v Sloveniji zadržali ob tem nez-atno rast. V Iskri bodo doseženi ,a5tno boljši rezultati. Zato smo lahko arzadovoljni, saj vemo, da so na obseg Ptoizvodnje vezane tudi vse druge ak-Vr>osti in zato bi njen padec posredno Soočal tudi socialno varnost delavcev, oslovanje na domačem trgu postaja Se bolj odvisno od izvoznih rezultatov, al so možnosti uvoza repromaterialov Pogojene z izvozom. 2a elektronsko industrijo pač ni mo-p'e nabaviti vseh materialov na doma-etn trgu. Vemo, da je za Iskro izvozno I IPornembnejše konvertibilno polšje, kamor naj bi izvozili že za 154 j110 dolarjev, oz. 1(10% načrtovane fednosti. S substitucijo uvoznih suro-j!'1 z ‘domačimi uspevamo, da ob le u % izpolnitvi uvoznega plana ohr-. larno ugodno rast obsega proizvodnje. «0] er|dar je že videti, da v tej smeri ne povečuje tudi padanje vrednosti dinarja proti dolarju, saj le-tega ceni jo že na 150 dinarjev v letu 1984. 2091 ustvarjalnega družbenega proizvoda pa bo šlo za poravnavo obveznosti do tujine, to pa je nekaj več kot znaša akumulacija jugoslovanskega gospodarstva. Pričakujejo, da bo zato neizogibno treba poseči po še novih kreditih. Meni- jo. da bi z 18% porastom celotnega izvoza, oz. 20% porastom le-tega na konvertibilno področje lahko zagotovi- li. kljub navedeni devizni obremenitvi, dovolj deviz tudi za solidno rast uvoza. Treba pa bo seveda tudi skrbeti, da ne bomo s prevelikim izvozom preveč osiromašili domačega trga. Ob tem pa je seveda pričakovati tudi še vedno veliko povpraševanje oziroma pritisk na cene na domačem trgu: Menijo tudi. da bi bil velik uspeh naše družbe, ko bi uspeli rast inflacije omejiti na raven 30 do 35%. V takih gospodarskih pogojih v letu 1984 v Jugoslaviji bo morala Iskra stremeti po ohranitvi dinamične proizvodnje. izvoza in akumulativnosti. V nadaljevanju seje je področni kolegij obravnaval še možnosti družbe-no-gospodarskega razvoja SOZD Iskra v letu 1984 (o čemer bomo poročali v naslednji . številki našega glasila) ter sprejel informacijo o razvojni usmeritvi Iskre do leta 2000. mak mogli dolgo časa. Pozorni smo lahko tudi na spre-ernbe v strukturi celotnega prihodka. e'otni prihodek bo namreč v letoš-' Jem letu dosegel že kar 86,2 milijarde Ottoma presegel planiranega za kar glede na lanskega pa bo večji celo J ^5’^ %. Hkrati so porastli materialni p^ški za 45,6 %, kar je več kot celotni Itihodek, tako da bo dohodek porastel ^ 41,8%, torej nekoliko manj. Vse to *lcer kaže na močan vpliv inflacije, vendar pa bo realizirani dohodek kljub J^tiu za 14,9% večji od planiranega. 0 je seveda uspeh. Racionalno poslovno obnašanje, ki Jedel naših stabilizacijskih prizadevanj, Iarri omogoča, da za osebne dohodke v e*u 1983 namenjamo 9,3 milijarde, za ^Umulacijo pa 4,1 milijarde. Pri eJti je treba omeniti, da bo s tem Iskrina kurnulacija porastla kar za 64 %. Za-adi hitrejšega dviga osebnih dohodkov •etu 1982 pa bodo glede na povišane Pdmerjalne osnove ob koncu leta bruto °sebni dohodki ob koncu leta 1983 jj0ra'st!i le 26,6 %. Pričakuje pa se na-a*jnje padanje realne vrednosti oseb-dohodkov (dinarja). Omejevalna politika na področju in-estiranja prizadeva tudi SOZD Iskra. j~a,o bomo realizirali le 2,5 milijardi, ar je le 45 % od planirane vsote. I 0rast na tem področju napram lanske-e,u pa skoraj ni omembe vreden, saj le 3 %. Seveda bo to vplivalo tudi a Zaposlovanje, ki bo realizirano le v lsini 98 % plana. Ocenjuje se, da bo povprečno v Iskri rialo 2.8 več kot lansko let, to je 1 10 delavcev. Letos se je Jugoslavija tudi prvikrat °rala soočiti s posledicami zadolže-‘lnja v tujini. Likvidnostna situacija !| Pra.m tujini je namreč postala nevz-rzna, je pa dominantnega pomena za .VSe jugoslovansko gospodarstvo v tem vsu in bo tudi ostala še v letu 1984. V 'ti 1984 zapade v plačilo ponovno 5,3 '"'■jarde dolarjev kreditov in obresti, "ra|ežno s konvertibilnega področja, "remenitve družbenega proizvoda S seje področnega kolegija za razvojno-raziskovalno dejavnost Na 59. seji področnega kolegija za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra ki je bil v sredo, 12. t.m., so se člani najprej pogovorili o tezah samoupravnega sporazuma o oblikovanju in izvajanju skupnih projektov v SOZD Iskra. V zvezi s to problematiko so se člani načelno opredelili o dilemah ali je treba oblikovanje in izvajanje skupnih projektov v SOZD Iskra urediti bolj radikalno, ali pa naj bodo projekti skupno, ali drugače združevani, oz. ali naj bodo združena sredstva SOZD za strateške razvojne programe namenjena drugače. Dogovorili so se, da bodo član: kolegija do 1. XI. dostavili pisne pripombe na osnutek teh tez, hkrati pa so menili, naj bi bile teze oblikovane tako, da bi bilo v rfjih predvideno močnejše povezovanje, treba pa bi bilo redefinirati tudi, kaj je poslovni sistem Iskre, katere poslovne funkcije združuje, oz. povezuje, kako naj bi nastopali nasproti zunanjim razvojnim institucijam, kakšen naj bi bil odnos do tehnološkega kompleksa v Iskri, ali je delovna organizacija popoln poslovni sistem ipd. Ugotovili so, da so nekatere navedene dileme še povsem odprte, na primer tudi, ali naj bi vodili enotno politiko investiranja ali ne, kako skrajšati proceduro dogovarjanja, kaj gre v poslovno politiko SOZD in kaj ne ipd. Na področju proizvodnje, so poudarili, še ne delujemo kot poslovni sistem Iskre. Pri tem je treba še posebej paziti, saj funkcije delovne organizacije ni mogoče enostavno preslikati na SOZD. Iz navedene problematike vidimo, da je vsekakor potrebno prehodno obdobje, v katerem bi uvedli določene izboljšave, odpirali in koncipirali, oz. pripravljali spremembe, še zlasti pa bi se dogovorili, ali bi se moral celotni poslovni sistem usmeriti produktno. Ko so obravnavali te in druge dileme, so se odločili, da bo treba iti hitreje v tesnejše povezovanje in se pri tem vključiti v diskusije poslovodnih delavcev ter ljudi iz tržne sfere. Zaenkrat pa naj bi pri izdelavi vzorčnega modela uporabili tudi rešitve, ki so bile uporabljene pri modelni rešitvi 16-bitnega računalnika. Te, nove teze. ki bodo pripravljene po teh novih dogovorih pa bo potrebno znova pregledati skupno z delavci, ki delajo na področju trženja ter šele nato bo predlog ponovno obravnaval poslovodni kolegij za razvojno delo. Sprejet je bil tudi predlog za združevanje in usmerjanje sredstev za strateške razvojne programe v letu 1984. Združili so 1,24% dohodka SOZD, čeprav je bilo v srednjeročnem samou- pravnem sporazumu o temeljih plana za 81-85 predvideno 1,40%, upoštevaje oceno realizacije planiranega dohodka SOZD ter celotna vlaganja v RR. To pa bi zneslo 8,9% od celotnih vlaganj v RR. Na ta način bi bili združili 406,074 milijonov novih dinarjev, oz. le T,23 % planiranega dohodka SOZD v letu 1984, to pa zato, ker bodo vrnjena sredstva, ki so bila vložena v posamezne projekte v preteklem letu v višini 3,926 milijona dinarjev. DO AVTOMATIKA Obisk predstavnikov republiškega sekretariata za notranje zadeve V petek, 30. septembra so obiskali delovno organizacijo Avtomatiko predstavniki Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS: Jože Kuhar, Jože Vehovc, Venčeslav Šmon, Igor Zupančič, Boris Orehek, Miran Lepič-nik in Jože Medved. V imenu delovne organizacije jih je pozdravil Vlado Podlogar, v.d. direktor TOZD Trženje s sodelavci: IvomVVrit-zlom, direktorjem področja za alarmno tehniko v TOZD Trženje, Božem Grgičem, direktorjem programa za opremo zgradb v TOZD Sistemi in Božem Štimcem, svetovalcem za alarmno tehniko v TOZD Trženje. Hkrati jih je tudi seznanil z razvojno—proi- Usmerjena skupna vlaganja strateških razvojnih projektov ne predstavljajo porabe (prek svobodne menjave dela ali na drug način), temveč le prerazporeditev sredstev za skupne strateške interese. Pri tem pa je pomembno, da vsa sredstva dobe delovne organizacije v direktno uporabo in so zato obvezane, da v določeni dogovorjeni dinamiki vrnejo in plačajo združevatelji-cam, dogovorjeno nadomestilo za uporabo. Projektov je 12 in za vsakega je zainteresiranih več delovnih organizacij, projektni teami, v katerih so pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij pa se bodo dogovorili za strateško vsebino dela v njihovem okviru in zanjo potrebne deleže iz združenih sredstev. Poleg tega so se na kolegiju dogovorili še o dopolnjenem programu RR šole v Iskri ter o tehnološkem dnevu v Iskri, o čemer bomo poročali v naslednji številki. mak DO AVTOMATIKA Ogled DCV Elektro Ljubljana-mesto Na posvetovanju »Vodenje in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov VA-ES 83«, ki je bil od 6. do 10. t.m. na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Elektronike, je bila s tremi referati prisotna tudi delovna organizacija Avtomatika. Prvi, ki sta ga podala Peter Peterlin in Nikola Panič iz TOZD Razvojni institut je bil namenjen »Multimikroraču-nalniške izvedbe centrov vodenja elektroenergetskega sistema«. Drugi je obravnaval »Povezavo operatorja z elektroenergetskim sistemom prek te-(Nadaljevanje na 4. strani) Gostje m ogledu v Elektro Ljubljana-mesto. zvodnim programom delovne organizacije. Obisk pa je bil namenjen seznanitvi s programom alarmne tehnike, oz. dejavnosti na področju zaščite s tehničnimi sredstvi, ki dobiva v Avtomatiki vedno večji pomen. S sistemom za prenos alarmnih signalov — PASO, ki so ga v delovni organizaciji razvili za potrebe intervencijskih služb in njegovo manjšo izvedenko PASO—MINI, ki je namenjen za hitro aktiviranje intervencijskih enot ob alarmih na zaščitenih objektih, jih je v nadaljevanju seznanil Božo Štimec. Nakazal je tudi trenutno in dolgo- ročnejšo Iskrino razvojno-proizvodno usmeritev, ki izhaja iz potreb naše družbe, oz. stanja na jugoslovanskem ■tržišču in ponovno poudaril kako pomembno je dobro in tesno sodelovanje s službami, ki so dolžne skrbeti za varnost celotne družbe. Le na osnovi izmenjav izkušenj bomo lahko v Iskri izdelali, dopolnili in ponudili kvalitetni alarmni sistem, ki ga porabnik od nas pričakuje. Po končanih razgovorih so si gostje ogledali tudi demonstracijo delovanja sistema PASO-MINI ter izrazili zadovoljstvo nad dosežki in skrbjo, ki jo Iskra vlaga v to dejavnost. § p, Gostje iz RSNZ na ogledu. S" ■; Dušan Žefeznov »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« v, o^. ,len' našem zgodovinskem boju lahko kofaj° pomembno vlogo tudi ljudski du-! n'ki. Zato, kot pravoslavni duhovnik, s kov 11165(3 Poz'vam tovariše in brate, du-nike vseh veroizpovedi, da se v teh težkih in usodnih dneh postavijo na stran svojega naroda. (Ploskanje). Mislim, da moramo mi duhovniki skrbeti ne za mrtvo cerkev, temveč za živo cerkev — za svoje ljudstvo. Kaj bomo mi duhovniki tedaj, čemu bodo tedaj te hiše, ki jih imenujemo cerkev, če bodo naši narodi uničeni'.’ Sovražnik pa je, saj vidite, tako nečloveški in krvoločen, da bi nas vse uničil, če bi le mogel. Zato je sveta dolžnost tudi nas duhovnikov, da z vsemi silami pomagamo svojemu napadenemu ljudstvu in njegovi pravični borbi za svobodo. In prav mi duhovniki lahko pomagamo mnogo pri najbolj važni stvari, pri krepitvi naše najbolj važne sile — pri širjenju bratstva in enotnosti naših narodov. Boj za bratstvo in enotnost naših narodov, za svobodo naše napadene domovine — tu je danes mesto vsakega rodoljubnega duhovnika. ne glede na na to. kateri veroizpovedi pripada... Predsedujoči: Besedo dajem tovarišu Luki Steviču. svetniku iz podrinjske vasi Mojkovac, junaku iz prejšnjih vojn in prvoborcu naše osvobodilne vojne. (Ploskanje). Luka Stevič (Srbija): Tovariši in tovarišice svetniki Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, govorim vam v imenu tisočev srbskih kmetov, ki danes v okupirani Srbiji umirajo in trpijo zaradi okupatorja in domačih izdajalcev, ki jih vodi ljudski krvoses in zato miljenec prekletega kralja, samozvani general Draža Mihailovič. Težko je naše življenje, življenje srbskih kmetov. Težko je bilo vedno, od kar po- mnimo, ker so se vsi naši gospod je vedno brigali le za to, da bi bilo kmetu težje, da bi ga odirali in ogulili in vodili na bojišče za njihovo korist in po volji dvorne kamarile. Devet let smo se mi srbski kmetje vojskovali, devet let sem tudi jaz prebil v naši slavni srbski vojski in šest let sem bil v vojni. Tudi jaz sem se boril v balkanski vojni celi dve leti in potem, čeprav se še nisem niti dobro odpočil, sem že padel v prvo svetovno vojno. Borili smo se zavzeto, nismo štediii ne sebe še manj pa svoje sovražnike, ki so se bili namerili na malo Srbijo, da bi jo pokorili in zasužnjili, ker ni bila pogodu dunajskemu cesarju. Štiri leta sem se vojskoval po mačvanskih jarkih, po šumadijskih planinah, se vlekel po k raški Albaniji, se bojeval na solunski fronti in doživel strašne spopade na Kajmakčala-nu. Pa sem se vendar živ, čeprav le z malo IOt variši, jeseni leta 1918 vrnil v svoj rodni kraj z zmagovitimi srbskimi četami. Vrnil sem se, utrujen in izmučen, toda z nezmanjšanim poletom in ljubeznijo do svoje domovine in do svojega ljudstva. Vrnil sem se z enajstimi odlikovanji, med katerimi je tudi Karadjordjeva zvezda, katero mi je sam regent, prekleti Aleksander, pripel na prsi. Mojega poleta, moje moči niso zlomile vse vojne muke in ne vojno trp- ljenje in ne tolikšne življenjske nevarnosti, v kakršnih sem bil, temveč ga je zlomila stvarnost, ki je nastala poletu 1918, po tako imenovani osvoboditvi. Kajti namesto svobode, pravice in bratstva, za kar sem se boril skupaj s sto tisoči mojih srbskih in jugoslovanskih bratov, sem na vseh straneh videl samo nasilje in ropanje ljudstva, teror žandarjev, krvave ječe in krivičnost, krivičnost predvsem do invalidov. Ko je bila vojna končana, smo se vojaki , vrnili naopustošena in uničena ognjišča, tudi invalidi so se vrnili na svoje domove z ranami, ki so še krvavele, ker jih je država zavrgla, jih prepustila same sebi, tako da so dajali še zadnji novec, da bi se pozdravili. Država jim še umetnih nog ni dala, temveč so se mučili in uničevali, da so na njihovem trpljenju bogateli brezvestni zdravniki in špekulanti—lekarnarji. Vojaki so se vrnili osiromašeni, tako da so morali delati na tuji zemlji, na zemlji generalov, trgovcev in bankirjev, ki so od kmetov zaradi dolgov odvzeli najbolj plodno zemljo v nižinah, nam revežem pa ni preostalo drugega, kot da smo se zavlekli v hribe, kjer so se nekoč skrivali pred Turki naši dedje. Medtem ko smo mi tam živeli, je Slaka iz Lešnice, ki je v prvi svetovni vojni hčerko edinko omožila z avstrijskim oficirjem, uži- Sklepi 8. seje CK ZKS Centralni komite ZKS je sprejel poleg dokumenta »Usmeritve in naloge komunistov pri uresničevanju programa dolgoročne ekonomske stabilizacije« tudi naslednje delovne sklepe za vsakodnevno aktivnost komunistov: # Podlaga za delovanje komunistov pri uresničevanju programa dolgoročne ekonomske stabilizacije so: Usmeritve in naloge komunistov pri uresničevanju programa dolgoročne ekonomske stabilizacije, uvodni referat predsednika Andreja Marinca, obrazložitev predloga načrta uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v Sloveniji, ki jo je podal Janez Zemljarič, in celotna razprava na seji. • Upoštevajoč pobude iz razprave pred sejo in na sami seji CK, je. centralni komite Zveze komunistov Slovenije za delovanje komunistov pri praktičnem ravnanju in v institucijah političnega sistema, ki so pristojne za y urejanje teh vprašanj, sprejel naslednje delovne usmeritve: 1. CK ZKS ocenjuje, da je potrebno nadaljevati skupno in poenoteno aktiviranje za uresničevanje usmeritev in priporočil Skupščine SR Slovenije za hitrejše prilagajanje delovnega in obratovalneg&časa potrebam delovnega procesa ob hitrejšem uvajanju večizmenskega dela. Pri tem je potrebno upoštevati zlasti prometne razmere, posebnosti proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti,' izmensko delo in fleksibilnost delovnega časa ter mednarodne vozne rede. Pri večizmenskem delu naj organizacije združenega dela prilagodijo svoj delovni čas glede na svoje razmere, vendar naj upoštevajo skupne interese. Ugotavljamo, da občine s svojimi določitvami niso povsod in vedno zagotovile uskladitev v skladu s priporočili Skupščine SR Slovenije. Zato morajo vse občine urediti delovni čas za tiste dejavnosti, ki so neposredno v njihovi pristojnosti in jih tudi uskladiti v okviru medobčinskega sodelovanja. 2. Prodaja za devize mora ostati v okvirih, določenih s predpisi. Dokler je takšna prodaja dovoljena, morajo organizacije združenega dela isto blago prodajati tudi za dinarje. Sicer pa je treba čimprej uveljaviti dinar kot edino plačilno sredstvo na notranjem trgu. 3. Učinke uredbe o depozitu je potrebno vsestransko oceniti in jo nadomestiti z ukrepi, s katerimi bomo učinkoviteje preprečevali odliv dinarskih in deviznih sredstev iz Jugoslavije in ki bodo v skladu s temeljnimi načeli politike SFRJ na področju mednarodnega sodelovanja, odprtosti meja in mednarodnega sožitja ter s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi naše države. Udeleženci srečanja mladih I.C. Ogled DCV Elektro Ljubljana-mesto (Nadaljevanje s 3. strani) leinformacijskega .sistema TI—30— (avtorji: Peter Peterlin, Bojan G rilec, Janez Novak in Marjan Markelj), tretji, ki ga je podal Janez Petelinkar iz TOZD Sistemi pa »Programska oprema DC v Elektro Ljubljana«. Ker se je problematika slednjega od navetienih referatov nanašala na konkretno udeležbo, oz. sodelovanje Avtomatike pri gradnji procesov informacijskega sistema, so si udeleženci — strokovnjaki s področja energetike v Jugoslaviji po zaključku ogledali dispe-čerski center vodenja v prostorih Elektro Ljubljana — mesto. Avtomatika gradi trenutno dva od planiranih petih dispečerskih centrov vodenja: enega za območje Ljublja-na-mesto v Ljubljani, drugega za območje Ljubljana—okolica v Domžalah, tretjega v rsovem mestu, četrtega pa v Trbovljah. Sem sodi tudi izgradnja koordinatnega centra Elektro—Ljubljana. Za vsak center je predviden priključek za cca. 12 objektov. Kakor pri večini te-leinformacijskih sistemov v elektro-go-spodarstvu je tudi gradnja sistemov za območje Ljubljana-mesto potekala fazno, odvisna od finačnih sredstev. Zato so se tudi oprema, proizvajalec in tehnologija spreminjali. Iz navedenih razlogov smo v Avtomatiki obstoječemu sistemu za daljinski prenos informacij dodali enojni procesno-računalniški sistem PR 330 R 30. Po končani seznanitvi s sistemom so si gostje ob prisotnosti strokovnih delavcev iz Avtomatike ogledali tudi demonstracijo. Š.D. vala na ogromnem posestvu, na katerem so grobovi naših očetov in dedov, kmetje in vojaki pa so ji delali za tretjino. Poglejte, kakšna pravica je bila to! Boril sem se proti taki »pravici« in sem zato dobil 174 dni političnega zapora, ker sem bil zoper kralja in za republiko. Nekoč, ko so pri nas proslavljali zmago slavne junaške srbske vojske, je na to slavje prišel tudi kralj. Mi vojaki nismo mogli priti do njega, da bi mu povedali, kaj nas tare in kakšne krivice se dogajajo ljudem. Nismo mogli.do njega zato, ker je ob njem stala dvorna kamarila in debeli bankirji in oderuhi, zato sem se povzpel na drevo in z njega protestiral. Pomislite, kaj se mi je zgodilo. Namesto, da bi me poklical dol in me vprašal, kaj in kako je, je k njemu pristopil debeli general in mu je nekaj rekel; kralj pa se je samo nasmehnil, kakor da me pomiluje, ker mu je najbrž oni raportiral, da sem nor. (Vzkliki: Sramota!) Vse to me je razbesnelo. Stopil sem v opozicijo do vseh teh dvornih kamaril in vlad. Ko pa je prišlo tisto najhujše, ko se je zgodil vrhunec vseh zločinov, ki so jih oblastniki s kraljem na čelu počenjali med leti 1918 in 1941, ko je tako imenovana se-demindvajsetmarčevska vlada s kraljem na čelu tako strahopetno pobegnila v inozem- stvo, tedaj se mi je zabliskalo pred očmi in jaz, stari srbski vojak, sem spoznal, kje je moje mesto. Moje mesto je bilo med vami, tovariši, med partizani, ki so se borili proti okupatorju. Ko pa je izdajalski kralj po svojem tako imenovanem ministru Draži Mihailoviču in po njegovih klavcih začel podpirati okupatorje in podpirati bratomorno vojno, tedaj sem, tovariši, s prezirom odtrgal Karadjordjevo zvezdo s svojih borčevskih prsi. Na tem velikem in veličastnem zboru v imenu izmučene in domoljubne Srbije, pred vsem svetom obtožujem četnike in klavce Draža Mihailoviča, jugoslovansko vlado v emigraciji in kralja Petra kot izvor vseh muk in trpljenja, ki jih preživlja srbsko ljudstvo. Obtožujem jih v imenu milijonov Srbov, ki niso nikoli bili za sodelovanje z okupatorjem in sovražnikom, ki so se vedno borili za čast in svobodo zlato in nikoli niso klonili pred sovražnikom, pa če je bil videti še tako močan in krepak. Prepričan sem v našo skorajšnjo zmago, v zmago pravične stvari in v zmago naše boljše ureditve, večje pravice in boljšega življenja vseh narodov. Živeli! (Ploskanje.) Predsedujoči: Besedo ima tovariš (fr. Milivoj Jambrišak, svetnik iz Hrvatske. (Ploskanje.) Jubilejno srečanje mladih Iskre Commerce Seveda pa srečanje ni bilo zgolj menjeno analizi samega dela in ^ tom mladih v prihodnje ter pred"* njem: izkoristili so ga za različna a W Pisali smo že o 10. jubilejnem srečanju mladih Iskre Commerce, ki je bilo v Poreču od 29. septembra do 1. oktobra. Udeležilo se ga je le borih 50 mladink in mladincev, kar glede na prejšnja srečanja kaže na določeno neaktivnost mladinske organizacije Iskre Commerce. Seveda so vzroki tudi drugod, saj so morali mladi prihraniti dan dopusta, sami so prispevali tudi večji del stroškov itd. Kljub temu je tudi tokratni SMIC dobro uspel, precej po zaslugi dobrih organizatorjev in prizadevnosti samih udeležencev, pa tudi po zaslugi gostov iz Iskre Commerce, ki so mlade obiskali med srečanjem ter zanje pripravili res izčrpna in zanimiva predavanja. Prvi delavni dan so mlade obiskali di- žabna in športna srečanja, za izlet v vinj itd. Ker je bilo to jubilejno srv^ nje, so na njem podelili tudi Pr‘zn.a[]j, nje, tistim ki so se udeležili vseh sr pomagali pri njihovi organizacij1 kako drugače skrbeli, da bi to sreC>|s ostalo še naprej resničen vrhunec mladih z Iskre Commerce. Ju^jJ priznanja so prejeli: Vida Prinčič, Burnik, Jani Šavs, Meri Koželj, Stal rektor Iskre Commerce Simon Primožič, direktor TOZD Zunanji trg Miloš Resnik in sekretar IC Marko Celebič. Simon Primožič je mladim spregovoril o Iskrinih načrtih do leta 2000. Pri tem jih je pozval k še marljivejšemu delu ter poudaril, da so višji osebni dohodki izključno povezani le z boljšim delom. Opozoril je, da bo prihodnje petnajstletno obdobje terjalo od vseh velike napore, vsakdo pa bo moral pokazati veliko več znanja in strokovnosti ter odgovornosti pri delu. Med pomembne cilje razvoja Iskre do leta 2000 je uvrstil skrb, da se Iskra čim bolj približa svetovni tehnologiji, kajti zdaj zaostajamo za njo tudi za pet in več let. Dotaknil se je tudi proizvodnih težav ter odnosov med Iskro Commerce in proizvodnjo. Mlade je seznanil tudi z reorganizacijskimi načrti celotne Iskre, ko naj bi nove organizacijske oblike omogočile večji tehnični in tržni napredek, boljše dohodkovno povezovanje in še marsikaj. V zvezi z vlogo Iskre Commerce pri Iskrinem razvoju do leta 2000 je direktor Primožič opozoril tudi na določene nedorečenosti v Iskri Commerce sami, »naloga Iskre Commerce pa mora tudi naprej na tržnem področju zagotavljati, da bo Iskra v Jugoslaviji ostala vodilna delovna organizacija in da se bo njen delež na svetovnem tržišču še povečeval.« Direktor zunanje-trgovinske temeljne organizacije Iskre Commerce Miloš Resnik je mladim spregovoril predvsem o Iskrinih izvoznih prizadevanjih. Marsikoga izmed udeležencev je presenetil podatek, da je Iskra od leta 1971 do leta 1981 povečala izvoz za desetkrat, s tem, da tudi zdaj ohranja letno povečevanje izvoza med 20 in 25%. Zanimiv je bil tudi podatek, da proda Iskra na tuja tržišča nekje med četrtino in tretjino svoje proizvodnje, do leta 2000 pa naj bi se ta delež povzpel na polovico. Miloš Resnik je orisal tudi organizacijo in sploh delo njihove 520-članske temeljne organizacije, velik poudarek pa je dal tudi Iskrinim poslovnim enotam v tujini. Ob tem je ponovil podatek, da gre kar 80% od celotnega Iskrinega izvoza preko te mreže. V nadaljevanju je mlade seznanil z letošnjimi izvoznimi prizadevanji. Podal jim je tudi že oceno 9-mesečnega izvoza. Na konvertibilno območje je Iskra v prvih treh četrtletjih izvozila za dobrih 95 milijonov dolarjev, kar je precej pod planom, na klirinško območje pa za 37 milijonov dolarjev. Kot že rečeno, je mladim prvi delovni dan srečanja spregovoril tudi sekretar Marko Čelebič. Največji poudarek je dal svetovnemu položaju in s tem oboroževalni tekmi in številnim lokalnim vojnam, letošnjemu zasedanju. Generalne skupščine združenih narodov, vlogi neuvrščenih držav, kriznim žariščem, dekolonizaciji itd. Glede varnostnega položaja v Jugoslaviji je dejal, da je dober, vendar pa obstajajo krizna žarišča kot na primer na Kosovem, BiH in še kje. Drugi delavni dan jubilejnega srečanja sta mladim spregovorila pravnika France Pance in vodja nagrajevanja Marjan Hodnik. Prvi je predstavil Zakon o delovnih razmerjih, drugi pa je najprej spregovoril o organiziranosti SOZD Iskra, nato pa še o nagrajevanju po delu. Blaj, Devo Kerič, Simon Pr'iri0|Jog Lado Drobež, predstavništvo PjaVe gune v Ljubljani in Hotel Delfi11' Lista arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra s % Po sklepu 8. zasedanja DS SOZD Iskra, z dne 13.10.83 objavljamo v skladu s 14. členom Pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra. Mandat arbitrov traja 2 leti- Telematika KONČNIK Anton, DSSS RAČIČ Brane, DSSS KNAVBERT ŠORLI NATAŠA, TOZD ATC Iskra Delta TOPLAK LUDVIK Kibernetika KRISTAN JANEZ, DSAT LAMPIČ BOŽO, DSAT TRČEK MATEVŽ, TOZD Stikala Električna orodja ČERNE FRANC Elektrozveze ANDREJČIČ KIŠ ZLATKA, DSSS VRABL RADOVAN, DSSS ZADERGAL KAREL, TOZD Komerciala Elektrooptika PAPIČ JOŽE Avtomatika JUVAN STANKO, DSSZ GERJOL VILIJEM, TOZD Trženje DEMŠAR CVETO, TOZD Avtomatske naprave Elementi KURENT BREDA, TOZD SEM NOLDA JANEZ, DSSS ŽAGAR MIHA, TOZD Polprevodniki Mikroelektronika SATLER MILENA Široka potrošnja ROT BOŽO, TOZD TV Pržan PAHOR ALBIN, TOZD Prodaja SELJAK SIMON, TOZD Antene Avtoelektrika ŽAGAR JANEZ, TOZD Žarnice PAHOR IVO,TOZD Komerciala ŠILER ZVONKO, DSSS Kondenzatorji ŠABEC MARINKA ŠTEFANIČ JANEZ MUŠIČ VLADIMIR , Baterije Zmaj MAVER MARIJAN, TOZD Baterije ALIBEGOVIČ FADIL, TOZD Specialne baterije HOSTNIK DARIA, DSSS Iskra Commerce BORKO FRANC, DSSS KLEMENČIČ SARAŽIN STANKO, TOZD Marketing DERŽAJ GVIDO, TOZD ZT IKM KRAMAR BORIS NASTESKI BLAGOJE, TOZD Indok STRMOLE SAVO, TOZD Bil PISKAR ANDREJ, DSSS Invest servis ROZMAN RUDI Šolski-center ZEVNIK METKA Iskra banka BELE DUŠAN DSSS SOZD JENKO STANE kSt k k "Pr ‘C k Pfei Uh i(re "h k nve v % k c n k k k k k hei k k k k $o k k / k Ž k k !‘io H U' Dr. Milivoj Jambrišak (Hrvaiska): Tovariši in tovarišice, mislim, da ste tudi vi, tako kot jaz, prišli iz globokega prepričanja, da se danes dogajajo v tej stavbi nepozabni zgodovinski dogodki, morda največji od nastanka naših narodov, dogodki, ki temeljijo v uspešnem boju naše narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov. In ti dogodki potekajo v trenutku, ki je za nas izredno važenj ko se naša bratska ruska vojska bliža mejam fašističnih barbarov. (Vzkliki: Živela Rdeča armada!) Po referatu našega tovariša Tita sem prepričan, da je našemu ljudstvu prvič dana pravilna formulacija njegove državne ureditve za njegov napredek in srečnejše življenje. (Ploskanje). Mi, tovariši, moramo poudariti, da je Komunistična partija Jugoshn vije organizirala odpor v vseh krajih naše domovine in da so v tem odporu in v narodnoosvobodilnem boju padli mnogi pogumni komunisti. (Vzkliki: Slava jim!) Komunistična partija je organizirala odpor in začela ljudski boj v času, ko je kazalo, da ni mogoče uspeti, ko sta Nedič in Pavelič ob podpori Nemcev in Italijanov, katerim se je pridružil pozneje tudi Draža Mihailovič poskušala uničiti boj naše narodnoosvobodilne vojske. Kazalo je, da ni mogoče usta- noviti močne velike države, temveč le neke majhne državice, ki ne bi bile sposobne niti živeti, kaj šele, da bi se branile. Toda po zaslugi nase komunistične partije, ki je v našem ljudstvu dvignila armado za obrambo, se uresničuje velika ideja, ki danes premika ves svet. In mi, nekomunisti, hočemo s tega mesta izraziti tej partiji in tej veliki ideji hvaležnost in ji tako dati priznanje, da se v tem trenutku spomnimo morda največjega živečega človeka Josifa Visarionovi-ča Stalina! (Burno ploskanje.) Predsedujoči: Besedo ima tovariš France Lubej, svetnik iz Slovenije. (Ploskanje). France Lubej (Slovenija): Tovariši, z referatom tovariša Tita se v celoti strinjam in se sklicujem na ugotovitev iz referata, da je narodnoosvobodilni boj v dveh in pol letih združil vse narode Jugoslavije. Rad hi omenil, kar ste že slišali iz besed tovariša Vidmarja in Kidriča, da je že devet dni po zlomu Jugoslavije nastala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Morda se je kdo od vas začudil, da je nastala prav v Sloveniji, v kateri je bilo, kakor se je govorilo več kot dvajset let, veliko nasprotje med klerikalci in liberalci. Prav tako’ste slišali tudi, da je bila s pomočjo slovenskega naroda omogočena mračna spletka med hrvatskim in srbskim narodom. okolf Rad govorim kot Slovenec, kot s0 ^ l| kot nacionalist. Kot sokol — kot član^ k stva slovenskega sokola, sem se trudil, da bi na podlagi Tyrševih sme‘ ,em ■ ■ • • todav vzgoji naroda dosegel uspehe, luu» ^ času so režimi preprečevali delo praV! iab, i doljubov. Tistega domoljuba, ki je h' ^ |,j| "t so odpeljali med lopove, tistega, ki J močan pa v zapor. S tem hočem povedati, zakaj je bd® ^ goče, da se je slovenski narod po apr1 'j,: kij zlomu Jugoslavije tako hitro znašel, z;uue| l,\j in osnoval Osvobodilno fronto in zakaj ,al (q takšna politika sploh ni bila mogoča.z c. ^ prej ni mogel dati dokazov o tolikš"1 ( j lični zrelosti. frof Res je, da so jedro Osvobodilne aj predstavljali Komunistična partija.110 ‘ ue organizacija in krščanski socialisti. Ve11^. .v. so obstajali tudi v Jugoslaviji, toda v slavi ji je bilo življenje takšno, kakršne^ tv0 iznali. Po zlomu Jugoslavije so n‘,:nn 'l po: no’ liP0 'ove razmere. Povedal bi rad, da so ,ii zlomu Jugoslavije tisti dejavniki, ki s0 prej v Jugoslaviji preganjani, najpoiv ( trioti, se pravi ljudje, katerim prej niso ^ priznati patriotizma le-ti so ga zdaj v njih dokazovali. (Dalje r^0' M* ;olj 1a' n n3C •edav3' ia*u :tvR°- ’ sre1a izn^i rečaH: ,ciji f; reca» ecde ,bilcJ" 1,3 10.1983 Po sklepu 8. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra z dne 13. objavljamo — predlog Sporazuma o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra — Institut za kakovost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme in Predlog Sporazuma o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra-Institut za kakovost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme posreduje v sprejem delavskim svetom DO udeleženkam. Postopek sprejemanja naj se zaključi do 15. 11. 1983, obvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD Iskra. ,‘^e Obrazložitev , °Porazumu o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra -Novost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme J „ ^/s kri se je izoblikovala skupna ugotovitev, da je mogoče zahtevne izvozne načrte Pbhodnjih letih izpolniti le z izdelki, ki dosegajo visok nivo kakovosti in zanesljivo-r Na konferenci mednarodnega trženja Iskre na Brdu 1982 je bilo ponovno ugo-'eno, da nizka konjunktura in zaostreni konkurenčni pogoji bistveno otežkočajo ^ '-‘v, uu ru^Ku /Kunjuriniuru m zaostreni Konkurenčni pogoji oisiveno oiczkocujo ffie Iskre na svetovnih tržiščih. V poostrenih pogojih trženja je zlasti pomembna .*°vost proizvodov. Ta pa še vedno ni takšna, kot jo zahteva tržišče, saj je še vedno eveč reklamacij, da ne omenjamo izgube tržišč, ker ni mogoče izpolniti postavlje- - Institut za J1 Zahtev. Zato je bilo sklenjeno, da se uvede sistem internega atestiranja in poo-kontrole kakovosti izdelkov za izvoz, dasepreskusi vsakproizvod, ki jename-}(n Za izvoz po mednarodnih standardih oziroma standardih ciljne dežele in izda n! interni atest. Sklenjeno je tudi bilo, da se izračunavajo napovedi naprav, izvajajo Jskusi zanesljivosti elementov in po možnosti naprav, uvedejo izločilni preskusi, j, ec*e ugotavljanje kakovosti elementov po t.im. sistemu IS 9000, ki ustreza britan-standardu BS 9000, zahodnoevropskemu sistemu CECC in svetovnemu si-l|?u< EICO. V realizaciji vseh teh nalog je dobil IKM kot specializirana organizacija 9 °ge, ki so za Iskro kot celoto ključnega pomena. „ : j-prema IKM je v dobršni meri iztrošena in zastarela —večina preskusne opreme . ‘la nabavljena iz kredita nekdanjega zveznega sklada za znanstveno delo in je še Grabna samo zaradi skrbnega vzdrževanja. Zato je posodobitev nujna. Oprema : 0ra biti po svojih karakteristikah in merilni točnosti najmanj za stopnjo nad nivo-jj^ ‘Zde/kov, ki jih je treba preskušati. Če IKM te opreme nebo imel, potem nalog, ki , °d njega pričakujejo proizvodne organizacije, ne bo mogel opraviti. S tem bi bil V°žen Iskrin načrtovani izvoz, senca bi pa padla tudi na zaščitni znak Iskre, ki odstavlja z vidika kakovosti enoten pojem za vse izdelke. čdede na navedene ugotovitve smo v DO IKM izdelali investicijski projekt za na-v° opreme, ki je nujna zato, da se izboljša kakovost in zanesljivost Iskrinih proi-Sklep o tem je že v letu 1982sprejel svet IKM, v katerem so tudi predstavniki r‘nih organizacij. !g Investicijskem programu vsebovana oprema je v pretežni meri uvozna, pri čemer j Posamezne pozicije tako v pogledu karakteristik kot v pogledu proizvajalcev ob-a'ie zelo preudarno, ki v tem trenijtku predstavlja optimum svetovne proizvodnje. jeznano,je IKM v letih / 982 in 1983 med prioritetnimi investicijami v okviru ^ Z D Iskra. Ker IKM nima lastnega izvoza in ne lastnih deviznih sredstev, predlaga “noviteljicam združevanje deviznih sredstev, da bo mogel uvoziti nepogrešljivo J‘Jn o in preskusno opremo. ir 5^ se tudl obvezuje, da bo udeleženkam, ki bodo v ta namen združevale devizna dstva, tekoče odplačeval dinarsko protivrednost plačanih deviznih anuitet. ].realizacijo te investicije seboIKM v večji meri prilagodil potrebam ustanoviteljic. ;f *-° bi lahko pomagali povečati kakovost Iskrinih proizvodov, prispevali k bolj-trženju ter zmanjšanju reklamacij iz tujine. S tega vidika je treba celotno investi-v za obnovitev in izpopolnitev preskusne in merilne opreme v IKM obravnavati kot lni del izvozno usmerjenih investicij. DO IKM nimi sredstvi v merilno in preskusno opremo bo mogoče dvigniti kakovost in zanesljivost Iskrinih proizvodov in tako povečati njihov izvoz. 2. člen Predračunska vrednost naložbe v merilno in preskusno opremo IKM znaša 1 mio US dolarjev z možnostjo odstopa do 10%. 3. člen Udeleženke ugotavljamo, da bo podpisnik kreditne pogodbe za nabavo merilne in preskusne opreme z zunanjim kreditodajab cem Iskra IKM, garant za zavarovanje pa Iskra banka. 4. člen Udeleženke se sporazumemo,.da je ključ delitve deviznih obveznosti udeleženk korigiran dohodek za leto 1983. 5. člen Udeleženke ugotavljamo, da je osnova za združevanje deviznih sredstev odplačilni načrt, ki bo izdelan po ključu delitve iz prejšnjega člena in po letni dinamiki, ki izhaja iz kreditne pogodbe IKM do kredito-dajalca. 6. člen IKM se obvezuje, da bo udeleženkam sporazuma tekoče odplačeval dinarsko protivrednost plačanih deviznih anuitet po tečaju, veljavnem na dan odplačila anuitet. 7. člen Udeleženke pooblaščamo Iskra banko, da operativno izvaja odplačila anuitet z internih deviznih računov udeleženk. 8. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delavski sveti udeleženk po obravnavi, kot ga določa njihov statut in podpišejo pooblaščene osebe udeleženk. 9. člen Spore, ki bi nastali v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, bo reševala notranja arbitraža SOZD Iskra v skladu s Pravilnikom o notranji arbitraži SOZD Iskra. Pravilnik o nagradah in priznanjih Iskre Na podlagi 4. in 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra — Elektrokovinska industrija, Ljubljana, je delavski svet SOZD Iskra na svojem 8. zasedanju dne 13. 10. 1983 sprejel naslednji PRAVILNIK O NAGRADAH IN PRIZNANJIH ISKRE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa pogoje in način podeljevanja — »Nagrad Iskre« in »Priznanj Iskre«, — »Inovacijskih nagrad Iskre« in — »Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra«, (v nadaljevanju: »nagrade« in »priznanja«), postopek za delo organov, ki sodelujejo pri podeljevanju nagrad in priznanj, kakor tudi način združevanja sredstev. . 2. člen O podelitvi nagrad in priznanj dokončno odloča delavski svet SOZD Iskra na predlog pooblaščenih komisij in po postopku, kot je določeno s tem pravilnikom. II. NAGRADE IN PRIZNANJA ISKRE Pogoji in način podeljevanja a) Glavna nagrada Iskre 7. člen Nagrade iz 3. in 5. člena slavnostno podeli predsednik delavskega sveta SOZD Iskra na vsakoletni proslavi Dneva Iskre — Dneva borca 4. julija. Hkrati z nagradami se podeli tudi posebna skulptura. c) Priznanja Iskre 8. člen »Priznanja Iskre« se podelijo domačim in tujim fizičnim in pravnim osebam, ki z Iskro dolgoletno sodelujejo in s tem sodelovanjem na poslovnem, znanstveno-raziskovalncm in izobraževalnem področju pripomorejo k uveljavljanju Iskre r: k uresničevanju razvojnih ciljev Iskre ooma ali v tujini. 9. člen Priznanja se podelijo v obliki posebne plakete. ■ 10. člen Podeljevanje priznanj ni številčno in časovno omejeno in jih slavnostno podeli predsednik delavskega sveta SOZD Iskra. Komisija za nagrade in priznanja PREDLOG 21. 9. 1983 sporazum o vračanju deviznih anuitet 's kredita, ki ga najema Iskra-Institut kakovost in metrologijo za nabavo Uvozne merilne opreme Na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij združenega dela SOZD Iskra, sklepov delavskega sveta SOZD Iskra o zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti izdelkov Iskra za izvoz ter sklepa sveta Iskra — Institut za kakovost in metrologijo, katerega člani so delegati delovnih organizacij Iskre kot ustanoviteljic, je delavski svet SOZD Iskra na svojem zasedanju dne.sprejel ugotovitveni sklep, da so udeleženke l(L*S*tra — Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Telematika, n.sol.o., , "j. Savska loka 4 •Iskra — 1 ■fa — Delta, proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o. Ljubljana, Parmova - Kibernetika, n.sol.o,, v' kkra — Industrija merilno-reguladjske in stikalne tehnike Kranj -Savska loka 4 ' Jskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o. Kranj, Savska loka 4 ' Jskra — Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o. Ljubljana, Stegne 7 ' *skra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Stegne 15b ‘ jsltra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 17 • Jskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. Škofja Loka, Titov trg 3a — Indus,r'ia avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica Šempeter pri Gorici, i?‘ J^ra — Industrija kondenzatorjev, n.sol. o. Semič, Vrtača 1 u Iskra — 1 ;ok0lj a n v3 |j' ‘skra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23 ^ sIci'a — Commerce, n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 ,evVl ;vihf; ’** 1"il j,6.1 dajalec storitev ,yeiiiij i lj "Porabniki storitev in Iskra — Institut za kakovost in metrologijo (IKM) Ljubljana, p.o. Ljubljana, Tržaška 2 1 '■'•»U naslednji ^RAČaNJUDEViŽnIH ANUITET IZ nir 3. člen Vsako leto se podeli ena »Glavna nagrada Iskre« delavcu Iskre — za dolgoletno ustvarjalno delo ali' — za vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbeno-ekonomske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti. 4. člen »Glavna nagrada Iskre« iz prejšnjega člena znaša sedem poprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov na zaposlenega v SOZD Iskra, doseženih v preteklem letu. b) Nagrade Iskra 5. člen Poleg nagrade iz 3. člena se podeli vsako leto še pet »Nagrad Iskre« posameznim delavcem Iskre, skupini delavcev Iskre in drugim fizičnim oz. pravnim osebam — za izjemne dosežke na posameznih področjih pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnostih in — za pomembne dosežke na področju inovacij, trženja, gospodarjenja, razvoja organizacije, poslovodenja, produktivnosti dela kvalitete, oblikovanja, izgrajevanja odnosa do dela, izgrajevanja odnosov med Iskro in zunanjimi institucijami ter na drugih pomembnih področjih v SOZD Iskra. 6. člen Vsaka nagrada iz prejšnjega člena znaša štiri poprečne mesečne netto. osebne dohodke na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežene v preteklem letu. 11. člen Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo komisiji za nagrade in priznanja (v nadaljevanju »komisija«): — vsak delavec, — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. 12. člen Komisijo sestavljajo. — predsednik delavskega sveta SOZD Iskra, — vsi predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij Iskre in — predsedniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v SOZD Iskra (sindikat, mladina in združenje borcev NOV). 13. člen Komisija izvoli vsako leto na prvi seji izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika, ki sta lahko po preteku enoletnega mandata še enkrat izvoljena. 14. člen Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili. Komisija zbira in vrednoti prispele predloge, zbira podatke in dokumentacijo za izbor kandidatov ter vsako leto oblikuje utemeljen predlog delavskemu svetu SOZD Iskra za podelitev nagrad, sproti pa predloge za podelitev priznanj. 15. člen Tajništvo samoupravnih organov SOZD Iskra (v nadaljevanju »tajništvo«) pripravlja :u,"jej k„'-‘JITA, KI GA NAJEMA ISKRA — i d°s i^TUT ZA KAKOVOST IN METRO-H„\'IJO ZA NABAVO UVOZNE ME-OPREME Ocena amortizacijskega načrta na temelju predvidenega ključa delitve in predvidene dinamike iz kreditne pogodbe Predviden ključ delitve deviznih obveznosti in predvidena dinamika vračanja po letih (ocena temelji na planu dohodka za letq 1983) : frof; Dkol$ ndafk e v no -,, ,13^ •f* S5 vdel3 1. člen pt -—vtciiKe soglašamo, da investicijski Eram IKM kot organizacije skupnega Udeleženke ju2tr grdena na področju kakovosti in metrolp-oSflf iV(y,ernelj* na usmerjenosti delovnih in ra-j6 Jn'h ciljev Iskre v smislu prestruktuiranja y. Profesionalizacije ter večjega vlaganja i(Vskega dela, kar naj bi omogočilo večji večjo uveljavitev Iskre na svetovnih ■ll|'Clh- Za izpolnitev tega programa je |)jtj merilna in preskusna oprema, ki mora e P° svojih karakteristikah in merilni toč-ičt ttrJ naJmanj za stopnjo nad nivojem proi-t odov, k; jijj je treba preskušati. Z vlože- odflj1 Teh. it. Delov, organizacija Ključ % Delež DO leto 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1. TELEMATIKA 20,0 337.536 10.382 20.764 20.764 20.764 56.650 52.576 49.101 45.325 41.550 19.360 2. ELZICTR. ORODJA 2.0 33.754 1.038 2.076 2.076 2.076 5.665 5.288 4.910 4.334 4.155 1.936 3. KIBERNETIKA 15,5 261.590 8.046 16.092 16.092 16.092 43.905 40.979 38.052 35.127 32.201 15.004 4. IEZE 8,7 146.828 4.516 9.032 9.032 9.032 24.643 23.001 21.359 19.717 18.074 8.422 5. ELEKTROOPTIKA 5,1 86.072 2.647 5.295 5. 295 5.295 14.445 13.483 12.521 11.559 10.595 4.937 6. AVTOELEKTRIKA 7,7 129.951 3.997 7.994 7.994 7.994 21.811 20.357 18.904 17.449 15.997 7.454 7. AVTOMATIKA 10,8 182.269 5.606 11.212 11.2l2 11.212 30.592 28.553 26.514 24.476 22.437 10.455 8. ŠIROKA POTROŠNJA 10,5 177.206 5.450 10.901 10.901 10.901 29.742, 27.760 25.777 23.796 21.814 10.164 9. ZMAJ 1,4 23.628 727 1.453 1.453 1.453 3.966 3.701 3.438 3.173 2.909 1.355 10. KONDENZATORJI 3,8 64.132 1.973 3.945 3 .945 3.945 10.764 10.046 9.329 8.612 7.895 3.678 11. ISKRA COMMERCE 8,8 148.516 4.468 9.136 9.136 9.136 24.926 23.265 21.605 19.943 18.282 8.519 12. ISKRA DELTA 5,7 96.197 2.959 5.918 5.918 5.918 16.146 15.070 13.993 12.916 11.842 5.517 SKUPAJ 100,0 1.687.679 51.909 103.818 103.818 103.818 283.255 264.379 245.503 226.627 207.751 96.801 ustrezno gradivo za seje, skrbi za izvajanje sklepov komisije in opravlja druge naloge v zvezi z delom komisije, zlasti pa: — o vsaki seji sestavi zapisnik, ki ga podpiše predsednik komisije, — vodi posebno evidenco komisije in je zanjo odgovorno, — vodi evidenco vseh prispelih predlogov, ki omogoča pregled tudi za pretekla leta, — priskrbi posebna pisna priznanja oz. plakete in skulpture, — izdela poročilo o delu komisije ter bistvenih statističnih podatkih o prispelih predlogih delavskemu svetu SOZD Iskra, ki ga podpiše predsednk komisije. Postopek pred komisijo 16. člen Vsako leto se v rpesecu februarju objavi v glasilu Iskra razpis za nagrade, s katerimi se pozove delavce, organizacije in organe iz 11. člena tega pravilnika, da predlagajo komisiji najpozneje do 30. aprila kandidate za nagrade. Predloge za priznanja komisija zbira in jih sproti predlaga delavskemu svetu SOZD Iskra. 17. člen Predlog mora biti pisen in vsebuje: — ime in naslov predlagatelja, — priimek in ime, poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravlja(jo) oziroma firmo ali ime domače oz. tuje organizacije, — predlog za vrsto nagradč oz. priznanja, — vrsto, področje, obseg in uspeh dolgoletnega ustvarjalnega dela ali vrhunskih dosežkov trajnega pomena (iz 3. člena tega pravilnika), — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnih ali pomembnih dosežkov na posameznih področjih (iz 5. člena tega pravilnika), — vrsto, področje in uspeh sodelovanja (8. člen tega pravilnika), če gre za priznanje, — obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili in — družbenopolitično oceno kandida-ta(ov), če gre za domačo fizično osebo(e). 18. člen Predlagatelj podpisan predlog dostavi tajništvu. Če gre za predlog podelitve nagrad, ga mora dostaviti tajništvu najpozneje do 30. aprila. 19. člen Tajništvo dostavi vse predloge predsedniku komisije, da jih pregleda in če ugotovi bistvene pomanjkljivosti, vrne predlog predlagatelju in določi rok za dopolnitev predloga. Predloge za nagrade dostavi tajništvo predsedniku komisije po izteku roka iz prejšnjega člena, predloge za priznanja pa sproti. 20. člen Predsednik skliče sejo komisije: — do 10. maja, če gre za predloge za nagrade oz. v desetih dneh po prejemu dopolnjenega predloga, — v petnajstih dneh po prejemu predloga za priznanje. 21. člen Komisija dela izključno na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oz. njegov namestnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča nadpolovična večina njenih članov, predlogi delavskemu svetu SOZD Iskra pa morajo biti izglasovani z dvotretjinsko večino glasov vseh njenih članov. Člani komisije se morajo pri svojem delu ravnati po: — sprejetih kriterijih za podeljevanje nagrad in priznanj, — vesti, poštenju, objektivnosti, družbeni etiki in spoštovanju človekovega dostojanstva ter — sprejetih smernicah in določbah samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra. 22. člen Komisija na seji najprej ugotavlja pravočasnost prispelih predlogov za nagrade. Prepozne predloge komisija zavrača s sklepom, o čemer obvesti predlagatelja. Nato komisija ugotavlja ali so ostali predlogi podani v skladu z določili tega pravilnika in ali je njihova materialna vsebina (dosežki, zasluge, uspehi, sodelovanje ipd.) taka, da kandidat v skladu z določili tega pravilnika izpolnjuje vse pogoje za podelitev nagrade oz. priznanja. 23. člen Če komisija ugotovi, da je posamezen predlog preveč splošno ali pomanjkljivo utemeljen, ga vrne predlagatelju in -mu določi rok za dopolnitev, ki pa ne sme biti daljši od deset dni, pri čemer pa predlagatelj, če je na seji navzoč lahko takoj, neposredno z ustreznimi podatki odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 24. člen Komisija se lahko pri svojem delu poslužuje sodelovanja ustreznih ustanov ali strokovnjakov za posamezna področja in tudi upošteva njihova mnenja. 25. člen Komisija lahko v svoji pristojnosti obravnavane predloge spremeni glede na vrste. Pravilnik o nagradah in priznanjih Iskre kakor tudi glede na področje (3. oz. 5. člen tega pravilnika) 26. člen Če je predlogov za nagrade več kot jih je mogoče podeliti po tem pravilniku, glasuje komisija o vsakem izmed njih posebej in beleži za vsakega število glasov. Svoje sklepe mora komisija pisno obrazložiti in utemeljiti ter jih kot predlog posredovati v dokončno odločitev delavskemu svetu SOZD Iskra, pri čemer morajo biti predlogi o podelitvi nagrad dostavljeni najpozneje do 1. junija vsako leto. 1U. INOVACIJSKE NAGRADE ISKRA Pogoji in način podeljevanja 27. člen Vsako leto se podeli posameznim delavcem ali skupini delavcev pet »Inovacijskih nagrad Iskre« za inovacijske dosežke zadnjih dveh let. Nagrade se podeljujejo iz naslednjih področij inovacijskega procesa in po njim pripadajočih skupinah kriterijev: — na zasnovo in hitro ter učinkovito izvedbo novega inovacijskega projekta, ki predstavlja dohodkovno in zlasti devizno pomemben dosežek za Iskro, — za kvaliteten raziskovalno-razvojni dosežek, ki je bil uveden v proizvodnjo in je izboljšal tehnološko konkurenčnost Iskre v kratkem roku ob omejenih možnostih za uvoz in investicije, — za hiter in uspešen prenos iz razvoja v proizvodnjo in osvojitev proizvodnje izdelka na podlagi moderne tehnologije, visokega deleža znanja in nizkega deleža materiala, zlasti uvoznega, — za izum, izboljšavo ali pomemben koristni predlog s področja bodisi tehnike ali tehnologije, bodisi organizacije inovacijskega procesa ali njegovega dela, ki omogoča bodisi povečan dohodek oz. prihranek bodisi drugo korist ali prednost in je bil uporabljen oz. je uporabljiv najmanj v dveh organizacijah združenega dela Iskre, — za hitro in uspešno izvedeno pripravo trženja in osvojitev novega segmenta tržišča za popolnoma nov izdelek, sistem ali storitve (npr. inženiring, svetovanje, softtvare in drugo), ki so dohodkovno in zlasti devizno učinkoviti ter zajemajo pomemben delež prihodka udeležene organizacije združenega dela. Vsaka nagrada se lahko podeli le za tisti dosežek, ki izpolnjuje vse naštete kriterije v posamezni alineji. Pet nagrad se podeli za najbolje ocenjene inovacijske dosežke ne glede na to, v katero od zgoraj navedenih področij nagrajevanja spadajo. 28. člen Kriterije iz 27. člena tega pravilnika lahko delavski svet SOZD Iskra prilagodi razvoj-no-programskim usmeritvam SOZD Iskra, ki so sprejete v letnih programih SOZD Iskra za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje. 29. člen Vsaka nagrada posameznemu delavcu znaša dva poprečna mesečna netto osebna dohodka na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežena v preteklem letu. Vsaka nagrada skupini delavcev pa znaša štiri poprečne mesečne netto osebne dohodke na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežene v preteklem letu. 30. člen Nagrade slavnostno podeli predsednik delavskega sveta SOZD Iskra na vsakoletnem posvetovanju o razvojno-raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra. Hkrati z nagradami se podeli tudi posebno pisno priznanje. Komisija za inovacijske nagrade Iskre 31. člen Kandidate za nagrade lahko predlagajo komisiji za inovacijske nagrade (v nadaljevanju »komisija«): — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. 32. člen Komisija je sedem članska. Imenuje jo delavski svet SOZD Iskra za svoje mandatno obdobje izmed samoupravnih, družbenopolitičnih, poslovodnih in strokovnih delavcev Iskre na predlog Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra. Komisija na prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. 3„. ."'n Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili. Komisija zbira in vrednoti prispele predloge za nagrade, zbira podatke in dokumentacijo za izbor kandidatov ter vsako leto oblikuje utemeljen predlog delavskemu svetu SOZD Iskra o podelitvi nagrad. 34. člen Administrativno-tehnična dela v zvezi z delom komisije opravlja tajništvo samoupravnih organov SOZD Iskra. Naloge so naštete v 15. členu tega pravilnika. Postopek pred komisijo 35. člen Vsako leto se v mesecu februarju objavi v glasilu Iskra razpis za nagrade, s katerim se pozove organe in organizacije iz 31. člena tega pravilnika, da predlagajo komisiji najpozneje do 30. apnila kandidate za nagrade. 36. člen Komisija smiselno upošteva pri svojem delu tudi določila členov 16. do 26. tega pravilnika. IV. NAGRADE ZA USPEŠNE DIPLOMSKE IN MAGISTRSKE NALOGE V SOZD ISKRA Pogoji in način podeljevanja 37. člen Vsako leto se podeli do deset »Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra«. Nagrade znašajo en poprečni mesečni netto osebni dohodek na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežen v preteklem letu. 38. člen Namen podeljevanja nagrad je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjenje z njihovim bodočim delom, štipendistom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja—mentorja na šoli in strokovnjakom-mentorjem v organizaciji združenega dela ter vspodbujati interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah združenega dela Iskre. V ta namen kadrovsko področje DSSS SOZD Iskra zbere po delovnih organizacijah teme za diplomske in magistrske naloge in jih nskladi z visokošolskimi delovnimi organizacijami. 39. člen Za nagrado lahko kandidirajo iz objavljenih tem redni in izredni študentje, ki so opravili diplomsko oz. magistrsko nalogo. V poštev pridejo štipendisti SOZD Iskra in pa študentje, ki niso vezani s štipendijo na drugo organizacijo združenega dela ter izjemoma drugi študentje, katerih naloga se neposredno nanaša na dejavnost Iskre. Naloga je lahko tudi izven objavljenih tem, vendar mora biti koristna za dejavnost. Iskre. 40. člen Teme diplomskih in magistrskih nalog, ki kandidirajo za nagrado zajemajo tematiko iz vseh strokovnih področij, predvsem iz: — vseh smeri elektrotehnike in računalništva, — fizike in optike, — kemije, — strojništva, — ekonomike, tržništva in financ, — prava in drugih družbenih ved ter drugih, v okviru katerih je diplomska oz. magistrska naloga. Upoštevajo se naloge po zaključku I. in II. .stopenjskega šolanja ter magistrske naloge. 41. člen Naloga, ki pride v poštev za nagrado, mora biti samostojno delo, ki je ocenjeno z oceno osem ali več. Pri vsakem predloženem delu se ocenjuje tudi: — koristnost naloge za Iskro, — možnost praktične, uporabe rezultatov naloge in — naslonitev na domače vire. 42. člen Nagrade slavnostno podeli predsednik delavskega sveta SOZD Iskra v zadnjem četrtletju leta, v katerem je bil objavljen razpis. Komisija za uspešne diplomske in magistrske naloge 43. člen Komisija za uspešne diplomske in magistrske naloge (v nadaljevanju »komisija«) je pet članska. Imenuje jo delavski svet SOZD Iskra za svoje mandatno obdobje izmed strokovnih delavcev raziskovalno-razvojnih, tehnolo-ško-programskih in drugih področij dejavnosti na predlog Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra. Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili, ki ju komisija izvoli na svoji prvi seji izmed svojih članov. 44. člen Naloge komisije so: — objava tem in razpisa nagrad, — zbiranje prijav kandidatov za nagrade. 6. STRAN , / rt« ki so končali študij v tekočem ali v preteklem letu in se še niso prijavili na razpis, — zbiranje in usklajevanje strokovnih ocen nalog ter izdelava enotnega predloga za nagrade, ki se predloži delavskemu svetu SOZD Iskra v potrditev, — zbiranje podatkov in priprava predstavitev mentorjev nagrajenih nalog, — ob pripravi letnih programov skupnih nalog in združevanja sredstev v SOZD Iskra izdelava predloga za višino in število denarnih nagrad ter skupne potrebne višine denarnih sredstev za podelitev nagrad. 45. člen Administrativno-tehnična in sekretarska dela za uspešen izbor in podelitev nagrad opravlja kadrovsko področje DSSS SOZD Iskra. Postopek pred komisijo 46. člen Komisija objavi teme za diplomske in magistrske naloge. Teme in razpis objavi v glasilu Iskra, Tribuni, na oglasnih deskah šol in v referatih za štipendije po delovnih organizacijah Iskre skupaj z informacijo o nagrajevanju nalog, vsako leto v mesecu oktobru, razpis za podelitev nagrad pa vsako leto v mesecu aprilu. V razpisu komisija pozove kandidate za naloge, ki so opravljene v tekočem in preteklem letu, če niso bile že prijavljene na razpis. Skupaj s prijavo morajo kandidati dostaviti po en izvod naloge in morebitno obrazložitev zakaj kandidirajo za nagrado. 47. člen Komisija po preteku roka za prijave določi strokovne skupine za presojo nalog in jim izroči izvod naloge. Strokovne skupine so tri članske in so sestavljene iz: — člana komisije, — člana izmed delavcev Iskre in — člana zunanje institucije — predvidoma iz ustrezne fakultete. Če so teme nalog podobne lahko ena strokovna skupina opravi presojo več nalog. Strokovne skupine opravijo recenzijo v enem mesecu in pisno oceno dostavijo komisiji. Strokovne skupine ovrednotijo vsako nalogo s točkami od 0 do 50 po vsakem kriteriju iz 41. člena tega pravilnika. 48. člen Komisija uskladi ocene strokovnih skupin in na osnovi vseh izdela predlog o podelitvi nagrad ter ga posreduje z utemeljitvami delavskemu svetu SOZD Iskra v potrditev. •49. člen Komisija dela izključno na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oz. njegov namestnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča nadpolovična večina njenih članov. Kadar pa sklepa o svojih predlogih delavskemu svetu SOZD Iskra pa morajo biti sklepi sprejeti z večino glasov vseh njenih članov. V. POSTOPEK PRED DELAVSKIM SVETOM SOZD ISKRA 50. člen Delavski svet SOZD Iskra dokončno sklepa o vseh predlogih komisij z trotretjin-sko večino glasov vseh delegatov: O predlogih za nagrade sklepa delavski svet SOZD Iskra na zasedanjih, ki so sklicana pred iztekom določenih rokov za podelitev posameznih nagrad. 51. člen Na zasedanjih delavskega sveta SOZD Iskra so poročevalci predsedniki posameznih komisij. 52. člen Sklep delavskega sveta SOZD Iskra o podelitvi nagrad in priznanj se objavi v glasilu Iskra. Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra obvesti o sprejetem sklepu dobitnike nagrad in priznanj in jih povabi na slavnostno podelitev. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 53. člen Sredstva za izplačilo »Nagrad Iskre« in »Priznanj Iskre« ter »Inovacijskih nagrad Iskre« se opredelijo v Letnem programu SOZD Iskra za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje. Sredstva za »Nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra« so predvidena vsako leto v okviru združenih sredstev za kadrovsko dejavnost, ki so opredeljena v letnem programu SOZD Iskra. 54. člen Sredstva se uporabijo za: — izplačevanje nagrad, — izdelavo skulptur in pisnih priznanj oz. plaket ter — kritje eventuelnih stroškov slavnostnih podelitev in plačil honorarjev strokovnih skupin. Sredstva se združujejo na osnovi meril določenih v 4., 6., 29. in 37. členu tega pravilnika. 22. oktqber 1983 Steklena vlakna čez Kanal Telekomunikacijski organi Velike Britanije, Belgije, Holandske in Zvezne repubh Nemčije se ta čas pogovarjajo o razdelitvi stroškov glede podvodnega kabla. Kabel steklenimi vlakni naj bi položili iz Belgije v Veliko Britanijo. Ker pa še nimajo praktičnih izkušenj, bo belgijska družba British Telecom P0^oi[. najprej 23 km dolg kabel s steklenimi vlakni med Portsmouthom in otokom Osem steklenih vlaken bo dovoljevalo 1.920 telefonskih pogovorov hkrati. Roboti obrezujejo z vodo Obrezovanje prostorsko zakrivljenih delov iz steklenih in ogljikovih vlaken ojačen1 umetnih snovi poteka še vedno ročno z rezkalnimi orodji. Delo pa je zelo zamudno1 nenatančno. Zaradi tega so sedaj izdelali v Zahodni Nemčiji industrijski robot, ki avt°' matično obrezuje dele z vodnim curkom pod pritiskom 4000 barov. Delo poteka hnr in natančno s toleranco na šabloni komaj [L 0,2 mm. Rože prek računalnika Švedska organizacija Interflora je prva organizacija na svetu z računalniškimi ,efrnlj: nali v trgovinah, to je cvetličarnah, ki jih ima skupaj približno 1000 — upoštevajoč pogodbene. S floragramom bo vsakdo lahko odposlal naslovniku cvetlice obenem z voščilo'n sleherni kraj na svetu. Naročila sprejema Interflora prek telefona, teleksa ali piseirl- Kadmij v modrem dimu Tobačna rastlina ima nenavadno lastnost, da črpa iz zemlje prek korenin kovin0 kadmij. Na ta način vsebuje srednjemočna cigareta v povprečju 0,8 mg kadmija-Kadilci dobe z inhalacijo približno 17% kadmija, več kot tri četrtine pa ga ostaja1 modrem dimu in so ga deležni skupaj s kadilci tudi nekadilci. Ker je kadmij zelo škodljiv element za zdravje, predlagajo nekateri različne ukrepe i'1 jih primerjajo z izpušnimi plini bencinskih motorjev, koder je poglavitni zastrupljevaK Telefon po novem Komunikacije znotraj organizacij bodo v prihodnje precej olajšane z Ericsson td material AB sistemov. Nov sistem z nazivom Brina je prvi interkomunikacijski siste"1 -izgovorjavo, brez slehernega dotika številčnice. Metoda temelji na tehniki razpoznav0 nja glasov in so jo razvili na kraljevski tehnični univerzi v Stockholmu. Telefonski sisle si zapomni 30 imen in jih lahko pokliče, oziroma vzpostavi zvezo. Kuli s črnilom Podjetje Parker je izdelalo nov kuli s črnilom. Pisalna kroglica je iz volfrarnovega karbida in trda kot safir. Kuli zato piše na slehernem gladkem papirju. Naslednja nov°s je sistem s črnilom z zmanjšanim pritiskom. Ugodnost tega je enakomeren dotok črtim tem pa se da pisati tudi navzgor, recimo na strop. Mina s črnilom se da zamenjat1- Pisalni stroj s sluhom njoki no kalifornijski univerzi menijo, da bo moral najprej človek tako govoriti, dag° računalnik razumel. Vega — nov sončni sistem Ker je Vega tretja najsvetlejša zvezda na nebu s konstantno svetilnostjo, so astronof P %v, hša te hi et, Ku; % ize ll>čir K 'od ka "P J-č! ks '0c Nk tol t>or > ter, »tis '»Rc at ■C' ten '.dt jih -ial' ti* 'in to to Se bo kdaj uresničila zamisel, da bo pisalni stroj zapisal izgovorjeni tekst pravilno 00 papir? To vprašanje so si zastavili na ameriški univerzi California v Santa Barbari. Odgovor je za zdaj takle: Za finski in španski jezik bo kmalu mogoče izdelati ustreZ"0 napravo, nemogoče pa bo za angleščino, ker vsebuje preveč glasovnih izjem. Strokov Glasba iz ročne ure^ Po zaslugi mikroelektronike so sedaj že izdelali ročno uro z integriranim vezjem, kij j. ura s kremenčevim kristalom in zaslonom na temelju tekočega kristala, hkrati pa m preprost radijski sprejemnik za srednje valove. Ročna ura ima miniaturno vtičnico slušalke, ki jih lastnik natakne in posluša radijske oddaje. Uro poganja miniaturna ba rija, ki jo je moč zamenjati. Podjetje M BO je že izdelalo 100 tisoč teh ur in jih prodaja razmeroma skromno ceno 80 nemških mark. Zvezda stalnica Vega je dvakrat tako velika in 60-krat svetlejša od našega Sonca ier oddaljena od nas skromnih 26 svetlobnih let. kalifornijskega observatorija v Pasadeni naravnali infrardeči teleskop satelita Iras ' smeri Vege z namenom, da bi preizkusili občutljivost senzorjev. Nepričakovano pa I satelit Iras posredoval toplotno valovanje, ki kaže na ogromen oblak hladne materije, obkroža Vego. Tako so astronomi dobili dokaz o nastajanju novih sončnih sistema ■ Materija, ki obkroža Vego, je mlajšega izvora, vsebuje pa prah, pline in ostanke meteor jev. Satelit Iras je s svojimi 62 superobčutljivimi senzorji odkril marsikaj še do sedaj,!t'-nanega, npr. v Magellanovem oblaku 20 novih sončnih sistemov in veliko število ne*-nanih kometov. Kako občutljivi so infrardeči detektorji na satelitu, pove že podatek,0 bi zaznali svetlečo žarnico že na 4 milijarde km oddaljenem planetu Plutonu. Senzorji in teleskopske leče premera 57 cm se nahajajo v termos steklenici s temper0. turo —27/ stopinj Celzija zaradi tega, da je preprečena sleherna možnost zaznave toplotnega vira na samem satelitu. ,• Zbral, prevede! in priredil Marjan Krm ko 'Ho .ko 'l K k K ei M Da t* i !ini »nit k to »v j V Tei h :?r; ite to to &r jet, to to lil Pi tvii to k VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Obliko posebnega pisnega priznanj3 plakete in obliko skulpture izdela S j 55. člen Prvo sejo komisij, oblikovanih po določbah tega pravilnika skliče predsednik delavskega sveta SOZD Iskra in jih vodi do izvolitve predsednika in njegovega namestnika. Commerce TOZD Marketing. 58. člen Ta pravilnik prične veljati 8. dan po obj3li v glasilu Iskra, na delavskem svetu Iskra sprejetega besedila. SOZP. i S tem dnem preneha veljati Samoupra sporazum o nagrajevanju posebnih dos , „ 56. člen Če članu komisije preneha samoupravna oz. družbenopolitična funkcija, zaradi katere je v smislu tega pravilnika postal član komisije, prevzame njegovo članstvo v komisiji delavec, ki je bil izvoljen oz. imenovan na njegovo funkcijo ali pa imenuje delavski svet SOZD Iskra novega člana. kov v SOZD Iskra s podeljevanjem Iskra« in »Priznanj Iskra«, ki je bil sPr;T na delavskem svetu SOZD Iskra dne 1980 in Pravilnik o nagrajevanju diplomskih nalog v SOZD Iskra, ki sprejet na delavskem svetu SOZD Iskr3u j Predsednik DS SOZD -Jože ČEBELA' I 25. 6. 1982. USKflA! 0 avtomatika Razgovor o gospodarskih prašanjih v združenem delu like el5 žila %hi- e in ilec »le- mi va- >em Na osnovi dogovora med Mestnim sindikalnim svetom, Izvršnimi sveti občin mesta-Ljubljane in Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja, so bile imenovane tričlanske delovne skupine, ki so v času od 26. septembra do 10. oktobra obiskale nekatere delovne organizacije v ljubljanskih občinah, med drugimi tudi delovno organizacijo Iskro-Avtomatiko. ,^'sk je bil namenjen razgovoru o ,anjih izvoza, proizvodnje, likvid-, *’ prestrukturiranja, investicijam in 1^, torej tistim področjem, ki so »l^ilneg3 pomena za izpolnjevanje soroene gospodarske stabilizacije. Prostorih Centra sistemov za av-j^izacijo so se v torek, 11. t.m. zbra-i .^er Hočevar, predsednik komiteja J^žbeno planiranje in gospodarstvo ^čine občine Ljubljana-Šiška in . Drnovšek, podpredsednik me-( 'nske GZ Ljubljana, s strani de-y j5 organizacije Avtomatika pa Mar-v °žič, predsednik kolegijskega polnega odbora delovne organizaci-_ aniša Nikolič, namestnik predsed-iC'J poslovodnega odbora, Bruno Sti-J c*an poslovodnega odbora za pro-nnsko področje, industrije varjenja j^Prsv, Franc Vršnak, v.d. člana po-odnega odbora za programsko pole elementov in delovnih sredstev. Zaplotnik, član poslovodnega ;e°ra za družbeno pravne in kadrov-, žadeve ter obveščanje, Vlado Pod-r' v.d. direktor TOZD Trženje, s Volk, predsednik DS DO in Hi »ris 'avi< >rne, Pre<^se^n'^ K-OOS Av- kCv Popravah letnega plana delovne i Priacije za tekoče leto je bilo reče-ijjia nastaja v izredno zaostrenih po-:li,v>osPodarjenja, zato bodo tudi vsa i^;Jnja gospodarsko-politična ukre-i.. usmerjena v stabilizacijo. Ra-ri°'Proizvodni program — od ele-j Pv do naprav in sistemov je bil i| aJ v celoti usmerjen v profesio-0 rabo, s čimer smo si odprli dolo-^ prožnost razvoja. 1(jj0čan poudarek je bil namenjen L razvoju novih in dopolnjevanju Cdečih izdelkov ter boljšemu izko-L uju obstoječih proizvodnih zmog-LStl- Tako lahko po devetih . ■ mese-? Sotovimo, da je Avtomatika izvo-iyZa 12 milijonov dolarjev, kar je za Ij več kot v istem obdobju lanskega ^ tem smo izpolnili 52,5% letnega ^a- Do zaključka leta predvideva-ll’. a bomo realizirali izvoz v višini 21 b nov dolarjev in s tem dosegli pri-b0 90% plansko realizacijo. Ijri z rezultati nismo povsem zado-smo pripravili skupno z Iskro lo, rcc akcijski plan za realizacijo ti se v zadnjih letih preusmerja 5v sem v prodajo zahtevnejših na-L 'n sistemov v povezavi s prenosom h.giji oz. know-how. • hZave, ki jih pri tem srečujemo so v nem v tem, da prihajamo z našimi j avami na tržišču zadnji trenutek, i0j e razvojno osvajanje in prenos v ^odnjo zaradi akutnega pomanj-|ja fazvojne opreme prepočasi. ruga težava, s katero se dnevno sre-predstavlja nadomeščanje* !išiVSe v vehki meri poslužujemo no-^n izdelkov s področja elektronskih ll etitov jn sestavin za razvojno teh- >jo. "ega materiala z uvoženim, pri ;15% Povprečju imamo vgrajenega uvoženega materiala, različno Hiogramov, vendar kaj dosti nižje ae ne bomo mogli kmalu doseči. y,avežemo k temu uvoz, smo v 9 me-0(1 planiranih 11 miljonov dolar-v°zili za 5 miljonov potrebnega materiala, oz. opreme. Tako znaša stopnja pokritja konvertibilnega.uvoza z izvozom prek 200 %, kar je dokaj ugodno. S prodajo na domačem trgu smo dosegli 72,6% realizacije in se giblje nad dinamičnim planom. Omenjene številke so rezultat naporov v smeri izboljšanja kvalitetnega trženja: skrajšanje dobavnih rokov in izpolnjevanje pogodbenih rokov ter povečanje prodaje kompleksnih izdelkov, z večjo stopnjo vgrajenega znanja. Pri tem naj še omenimo, da v Avtomatiki načrtujemo za prihodnje leto za 50% povečanje izvoza (od 29 do 30 miljonov dolarjev), predvsem na konvertibilno tržišče, kar kaže na precejšnjo rast. Vendar pa realizacija takšnih načrtov ni odvisna samo od nas samih in od SOZD, temveč od celotne slovenske elektro-kovinske industrije in njene opredelitve v jugoslovanskem prostoru in s tem mesto, ki si ga bo izborila za čimboljši izvozni položaj. Proizvodnja je v nominalni primerjavi z 1982. letom v 9 mesecih porastla za 28%. V primerjavi z letnim planom je dosežena v višini 71,1%. LIpoštevaje zaloge, dinamiko dobave repromate-riala in razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti bi morali ob zaključku leta zapisati 103,2% realizacijo, seveda od TOZD do TOZD različno. Težave imamo predvsem z oskrbo z domačim repromaterialom in uvoženimi deli, saj moramo zaradi specifičnosti materiala nastopati s kratkimi naročili. Pomagamo si tudi prek SOZD, kjer imamo združeno nabavo za strateške kovine, da devizno sovlagamo za nabavo potrebnega materiala pri drugih OZD. Pomanjkanje materiala potegne za seboj vprašanje čakalnih ur in nadur.' Na proizvodnem kolegiju si pomagamo tako, da na osnovi dogovora zaposlimo odvečne proizvodne zmogljivosti v eni TOZD s programom druge TOZD, ki proizvodnje ne zmoremo, s čimer pa seveda slabi ekonomika poslovanja. Vzroke in motnje in zastoje pa lahko, poiščemo tudi v subjektivnih razlogih, predvsem v pomanjkanju sodobnega poslovno-informacijskega - sistema, ki ostaja za prihodnje leto ena izmed naših primarnih nalog. S problemom likvidnosti se vedno bolj srečujemo v zadnjih nekaj letih, ko počasi, a vztrajno pada. Glede devizne likvidnosti redno odplačujemo inozemske kredite iz lastnih prilivov. Več težav nam povzroča le dinarska likvidnost. Vzroki so v nizki akumulativnosti, visokih zalogah repromateriala in nedokončani proizvodnji, zaradi česar ne moremo sprostiti obratnih sredstev. Vse skupaj pa se odraža v plačevanju visokih obresti. Drugi problem pa predstavljajo finančni limiti, zato večkrat izvoznih kreditov ne moremo koristiti pravočasno. Probleme rešujemo prek posebne finančne službe, ki izvaja skupno devizno politiko na ravni delovne organizacije, kar je danes še posebno pomembno, saj združeno delo razpolaga s premajhnim delom od ustvarjenih deviznih sredstev. Izhajajoč iz tega, da se programi naše delovne organizacije tehnološko, investicijsko, proizvodno in glede razdrobljenosti tudi lokacijsko zaokrožijo v zaključene celote, se ponekod že izvajajo drugod pa pripravljajo določena prestrukturiranja in sicer: — na lokaciji Savska naj bi z osvajanjem trajnejših in zahtevnejših proizvodnih programov in doseganjem višje tehnološke stopnje dali elemen- [os<* agr;iJ ire.ie! Z> S EL-A’ tect Pogovori o gospodarskih vprašanjih. tom mesto, ki ga v proizvodnji verigi morajo imeti — novomeški TOZD Elektro spojna vezja in Napajalne naprave; kjer naj bi združili investicijske potrebe Napajalnih naprav in zaključeno investicijo TOZD ELA v smislu določene tehnološke zaokroženosti programov — na stegenski lokaciji pa naj bi razširili proizvodne in razvojne zmogljivosti, kar je predpogoj za dobro izhodišče inovacijski dejavnosti in prenosu novih izdelkov v TOZD materialne proizvodnje: Če pogledamo še področja investicij, potem se moramo kljub restrikcijam zavedati, da brez investiranja, ki bo dalo dolgoročne rezultate v industriji ne gre. V Avtomatiki ima ustrezno mesto investiranje v razvojno opremo. Kadre imamo, prav tako perspektiven program — torej bi investirali v osnovne delovne pripomočke, s katerimi bi naredili to, kar danes že imamo — znanje in program. V obratnem primeru bo tehnološki razkorak prevelik, naše nazadovanje pa vedno večje. S tem v zvezi smo pripravili tudi program našega razvoja do leta 2000, s čimer bi proizvodno dinamiko še pospešili. O cenah le toliko, da je večina naših elementov pod zvezno kontrolo cen, medtem ko jih napravam in sistemom v večini določimo po pogodbah. Žal pa prav program, ki je pod zvezno kontrolo upada. Primerjava: za elemente smo dosegli 13% podražitev medtem, ko so se cene repromateriala dvignile za 70-80%. Komentar verjetno ni potreben. Š.D. Iskra na sejmih DUNAJ 13. 10. — 15. 10. Mednarodni strokovni sejem o industrijski elektroniki in elektrotehniki. Iskra se je predstavila s proizvodnimi programi Avtomatike, IEZE, isfez Kibernetike, Kondenzatorjev in Široke potrošnje. Projektant stojnice: Zvone Zupanek Izvedba: Iskra Marketing SZOMBATHELV 26. 10. — 30. 10. Mednarodni splošni sejem. Na njem se bo Iskra predstavila s programi ERO, z merilno tehniko, s široko potrošnjo, av-toelektriko in izdelki Zmaja. Izvedba: Iskra Marketing ŽENEVA 26. 10. — 1. 11. Telecom — Svetovna razstava telekomunikacij. Letos bo v znamenju mednarodnega leta telekomunikacij. Iskra bo nastopila s celotnim programom Telematike ter z delnima programoma Elek-trooptike in ISEZ. Projektant: Draga Novak Izvedba: Iskra Marketing DUSSELDORF 9. 11. — 15. 11. Interkama — Mednarodni sejem merilne tehnike in avtomatizacije. Predstavili se bomo s programoma Kibernetike in ISEZ. Projektant: Zvone Zupanek Izvedba: Iskra Marketing BAGDAD 1. 11. — 15. 11. Mednarodni sejem S programoma zvez se bosta predstavili Telematika in ISEZ, Široka potrošnja bo predstavila del programa, Avtomatika pa informativni program. Projektant: Marko Deu Izvedba: Iskra Marketing PARIZ 14. 11. — 18. 11. Mednarodni salon elektronskih, elementov. Zanimanje med Iskrinimi delovnimi organizacijami za ta sejem je veliko. Predstavili se bodo domala vsi: IEZE, Avtomatika, Kibernetika, Telematika, Kondenzatorji, Mikroelektronika, Široka potrošnja in Zmaj. Projektant: Drago Novak Izvedba: Iskra Marketing Zbral: LD S SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO Delovna seja Pretekli četrtek, 13. 10., je bila v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani seja področnega kolegija za organizacijo in informatiko. Na seji so najprej direktorji TOZD izvajalcev poročali o izvajanju dejavnosti in projektnih nalog za obdobje prvega polletja letos. Področni kolegij je ta polletna poročila sprejel in poudaril, da bodo pri obravnavanju tričetrt-letnega poročila namenili tej problematiki še več pozornosti, saj bodo še posebej obravnavali naloge, začete v preteklem letu in do njih tudi opredelili stališče. O mnenju prevzemnih komisij za projektne naloge v nadaljevanju seje poročal predsednik tega področnega kolegija Marjan Trojar, direktorji TOZD pa so poročali še o oceni realizacije dejavnosti in projektnih nalog za leto 1983 ter predvidevanja za leto 1984 in dodali, da je bil rok za prijavo usklajenih projektnih nalog — v okviru delovnih organizacij — za naslednje leto do 15. tega meseca. V okviru te točke dnevnega reda so se navzoči še posebej'ustavili ob vprašanju nerešenega financiranja nekaterih področij 1NDOK dejavnosti za naslednje leto. Gre namreč za vprašanje nabave tuje strokovne literature, ki je plačljiva z deviznimi sredstvi. Nekaj teh sredstev naj bi INDOK služba tako kot tudi založniške hiše dobila iz republiških sredstev, vendar so ta sredstva tako skrčena, da je obseg naročil te literature bistveno zmanjšan. V zvezi s to problematiko je zato kolegij sprejel sklep, naj bi za kolikor toliko normalno dobavo te literature, hkrati pregledali možnosti in našli sistemsko rešitev, saj bo izvajanje te, za Iskro tako pomembne dejavnosti, možno le, če bomo našli ustrezen način financiranja tudi z deviznimi sredstvi za to dejavnost. V nadaljevanju seje je M. Trojar poročal še o nabavi skupnega računalnika, predlagali so seznam prevzemnih komisij za projektne naloge iz leta 1983 ter sprejeli program strokovnega izpopolnjevanja v letu 1983. O označevanju v OZD Iskri, ki postaja vse pomembnejše za normalno poslovanje v Iskri pa je poročal ing. Vašo Suyer. mak ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Kazimir Mohar (Te-iematika!,Marko Rakušček (Avto-elcktrlka)—Izhaja tedensko— Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Sklepi 8. zasedanja DS SOZD Iskra (13. oktobra 1983) DS potrdi sklepe 7. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27. 6. 1983 in izredne seje z dne 12. 7. 1983 ter sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona o izvršitvi in izvajanju sklepov 7. zasedanja ter podanih predlogov in razprave, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS ugotavlja, da je Sporazum o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima udeleženka Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. Škofja Loka iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgraditev tovarne TV barvnih katodnih cevi in iz aneksa I. k temu sporazumu sprejela tudi DO Iskra Delta. 2. DS ugotavlja, da so delavski sveti DO določili v Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 naslednje delegate: Franc FAJMUT, Telematika Tomaž HERMAN, Iskra Delta Božo LAMPIČ, Kibernetika Igor POLJŠAK, Električna orodja Metod KAČIČ, Elektrozveze Majda KREVELJ, Eiektrooptika Alenka PUKL, Avtomatika Stane ROSTOHAR, Elementi Dragan REMŠKAR, Mikroelektronika' Jože VIDIC, Široka potrošnja Ludvik JELINČIČ, Avtoelektrika Peter GOLOBIČ, Kondenzatorji Rado ČOPE, Baterije Zmaj Franc BORKO, Iskra Commerce Anton SIMONIČ, IKM Marjan TROJAR, ZORIN Jože BABŠEK, Invest servis Dragica ZALOŽNIK, Šolski center Ciril DRAGONJA, Iskra banka 3. DS podaljša rok za sprejem predloga Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra in Samoupravnega sporazuma o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v SOZD Iskra do 15. 1 1. 1983. Istpčasno predlaga DS organom samoupravnih delavskih kontrol tistih DO, ki postopka sprejemanja navedenih sporazumov niso izvedli v roku, da ugotovijo vzroke za oeizvedbo sklepov in ustrezno ukrepajo. 4. DS sprejme listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra. Lista arbitrov se objavi v naslednji številki glasila Iskra. - 5. sprejme Pravilnik o nagradah in priznanjih Iskre v besedilu osnutka samoupravnega sporazuma z dne 1.6. 1983 in spremenjenim nazivom. Pravilnik se objavi v naslednji številki glasila Iskra. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča, predloga Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS sogtisno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času od 1. 1. do 30.6. 1983 in ugotavlja, da so bile v prvem polletju letos dosežene dokaj ugodne rasti proizvodnje, izvoza na konvertibilno področje, celotnega prihodka, dohodka in akumulacije. Polletni rezultati dajejo solidno osnovo za ugoden poslovni zaključek letošnjega leta, kar pa je, glede na oceno gospodarskih gibanj do konca leta, v veliki meri odvisno od učinkovitega izvajanja v letnem programu zastavljenih nalog in ukrepov. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra Commerce TOZD ZT Miloša Resnika, predloga Odbora za tržništvo, predloženega gradiva in razprave, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme na znanje informacijo o zunanjetrgovinski menjavi Iskre v času januar—september 1983. 2. DS potrdi Akcijski načrt za izpolnitev načrta izvoza 1983 in pri tem naroča vsem samoupavnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da tekoče spremljajo izvajanje izvoznih planskih nalog in sprejemajo ustrezne ukrepe. 3. DŠ zadolžuje poslovodne organe na vseh nivojih, da vložijo maksimalne napore za realizacijo investicijskih načrtov uvozne opreme, zlasti za proizvodnjo namenjeno izvozu. Na osnovi podane informacije direktorja DO Elektrozveze Franca Štancarja, predsednika komisije SOZD za spremljanje izvajanja sanacije v DO Elektrozveze Janka Sekirnika, predsednika strokovne skupine za izdelavo elaborata Iva Klešnika in razprave, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme na znanje informacijo o nadaljnjem izvajanju sanacijskega programa v DO Elektrozveze in informacijo o delu na pripravi elaborata za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze. 2. DS podaljša rok za predložitev elaborata do 30. 10. 1983, pri tem pa vztraja, da se vse ostale aktivnosti v zvezi z reorganizacijo zaključijo do 1. 1. 1984. 3. DS zadolžuje člane strokovne skupine za pripravo elaborata, vse člane podkomisij in vse Strokovne sodelavce, ki sodelujejo pri delu komisij z raznimi podatki, da intenzivirajo svoje delo do skrajne mere tako, da tudi do spremenjenega roka ne bi bila ogrožena izdelava elaborata. KOORDINACIJSKI SVET ZSMS ŠIROKE POTROŠNJE Z večjo delavnostjo do ustreznejšega mesta v družbi Ugotovitve v vrstah ZSMS, da mesto te družbenopolitične' organizacije v družbi ni tako, kot bi glede na številčnost njenega članstva lahko bilo, vsekakor niso nove. V eni izmed osnovnih organizacij ZSMS Široke potrošnje, v TOZD Montaža Spodnja Idrija, so to ugotovitev v okviru razprave o demokratizaciji odnosov v ZSMJ znova podčrtali. Navedli so tudi vzrok: neaktivnost večine mladih. Odkritosrčno in samokritično priznanje lastne krivde za neustrezno gledanje družbe na mladinsko organizacijo pa seveda samo po sebi ne pomeni dosti, če se ga ne »drži« tudi odločitev za drugačno delo. In v.Spodnji Idriji, kot so povedali na sestanku koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Široke potrošnje, ki je bil 11. oktobra na Pržanu, so z delom resno pričeli. V predsedstvo osnovne organizacije so vključili vse tiste člane, ki so bili pripravljeni delati v mladinskih vrstah. Pred nedavnim so z nadomestnimi volitvami poskrbeli, da predsedstvo še naprej ostaja organ, ki spodbuja in skrbi za neprenehno dejavnost kar največjega števila mladih. Postavili so si velike cilje, med drugim tudi tistega, da bi od 289 članov OO ZSMS kar 70% postalo tako, ali drugače aktivnih. Sicer pa spisek njihovih dejavnosti obsega različne interesne aktivnosti, poskušajo izboljševati informiranje o svojem delu (med drugim s pomočjo lastne oglasne deske in z odločitvijo, da pričnejo izdajati lastno glasilo); ustanovili so svojo pohodno enoto, po potrebi pa priskočijo tudi na udarniško pomoč v proizvodnjo. Da je mladih, ki so po starosti sicer primerni za članstvo v ZSMS, po dejavnosti pa sploh ne, dovolj tudi v drugih temeljnih organizacijah Široke potrošnje, smo lahko ponovno slišali na nedavnem sestanku KS ZSMS. Precejšnje težave imajo na primer, v temeljni organizacij Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah, kjer vrste aktivnih nikakor ne uspevajo okrepiti. Celo pri izletu se je zataknilo, čeprav o kakem »garanju« takrat gotovo ni bilo niti sledu... Na Pržanu ohranjajo aktivnosti, ki so že vseskozi »železen repertoar« njihovega programa. Ohranjajo in negujejo plodne stike z bližnjo vojašnico v Šentvidu, odkoder prihajajo na obiske predstavniki vsake nove generacije vojakov. Sodelujejo pa tudi na kulturnem in športnem področju. Pred nedavnim se je pržanska osnovna organizacija ZSMS aktivno vključila v izvedbo akcije »Golovec 83«, ustanovili pa so tudi mladinsko gasilsko brigado. V večini osnovnih organizacij ugotavljajo, da zastopanost mladih v ZK ni sorazmerna s številom članov OO ZSMS, da pa obratno tudi mladi komunisti niso vedno dovolj aihivni v svoji družbenopolitični organizaciji. Še najbolj kritično je verjetno v Železnikih, kjer en sam mladinec, ki je hkrati tudi član ZK, ne more dosti storiti. Sklepi 8. zasedanja DS SOZD Iskra (13. oktobra 1983) (Nadaljevanje s 7. strani) 4. DS zadolžuje PO SOZD, DO Elektrozveze in DO prevzemnic za pravočasno izvedbo reorganizacijskega postopka. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra banke, predloga Odbora za finance, predložene vloge DO Elektrozveze in razprave, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednja sklepa: 1. DS odobri DO Elektrozveze TOZD TTS iz sredstev rezervnega sklada SOZD iskra nepovratna sredstva v višini 6.250.000,00 din za kritje razlike med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi osebnimi dohodki za meseca september in oktober 1983. 2. DS odobri TOZD TTS podaljšanje roka vračila kratkoročnega premostitvenega kredita v višini 55.000.000,00 din, odobrenega na 5. seji DS SOZD Iskra dne 3. 3. 1983 podaljšanega do 30. 9. 1983, do 31. 11. 1983. Na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika KPO SOZD Miloša Kobeta, predloga Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme Poročilo o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1982 in opozarja vse DO, da posvetijo večjo skrb ter učinkoviteje ukrepajo za zagotovitev kadrov in opreme kot osnovnih produkcijskih faktorjev v razvojno raziskovalni dejavnosti. 2. V zvezi s tem sprejme DS tudi Zaključke VI. internega posvetovanja o razvojno raziskovalni dejavnosti, ter naroča poslovodnim in samoupravnim organom vseh DO, da jih obravnavajo in sprejmejo konkretne sklepe za njihovo izvajanje ter da jih vključijo v programe DO in SOZD za leto 1984 in projekcije do leta 2000. Na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika KPO SOZD Gojmira Blenkuša, predloga Odbora za kvaliteto ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Poročilo o zagotavljanju kakovosti proizvodov Iskre za leto 1982 ter priporoča vsem samoupravnim organom DO in TOZD, da zaradi vedno bolj prisotne problematike kakovosti predvsem pri izvozu posvetijo večjo skrb ter učinkoviteje ukrepajo za izboljšanje stanja na področju kakovosti s tem, da vsaka DO IN TOZD izdela svoj program izboljšanja kakovosti ter da realizacijo programov prevzamejo in izvedejo poslovodni organi OZD ob pomoči strokovnih služb in v skladu s Samoupravnim sporazumom o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev OZD SOZD Iskra. 2. DS zadolži poslovodne organe DO in TOZD, da čimprej uredijo odstopanja od Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev OZD SOZD Iskra, da se bolj aktivno vključijo v razreševanje kakovostne problematike in prevzamejo odgovornost za pripravo in izvajanje programov kakovosti v DO in TOZD. 3. DS naroča vsem OZD, da na področju kakovosti zaposlujejo samo ustrezne strokovne kadre. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika IKM Antona Simoniča, predloga Odbora za kvaliteto in Odbora za finance ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS določi predlog Sporazuma o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra —Jnstitut za kakovost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme v besedilu z dne 21. 9. 1983 in spremenjenim 2. členom in ga posreduje v sprejem delavskim svetom DO udeleženk. Postopek sprejemanja naj se zaključi do 15. 11. 1983. Obvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD. Sporazum se objavi v naslednji številki glasila Iskra. Na osnovi podane obrazložitve predsednika KPO SOZD Borisa Lasiča in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS predlaga komisiji za nagrado Borisa Kraigherja pri Gospodarski zbornici Slovenije kandidaturo za podelitev nagrade »Borisa Kraigherja« v letu 1984 skupini delavcev'Iskre in sicer: Ljuban Artič Peter Kobal Stane Kovačič Anton Stipanič Marko Stupar za izredne dosežke pri izvozu, doseženem v delovnih organizacijah SOZD Iskra v letih od 1980 do 1983. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra Commerce Stanka Klemenčič Saražina in predložena gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje Srečka Zalarja iz DO Široka potrošnja TOZD Prodaja za delegata SOZD Iskra v Komisiji za spremljanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah, merilih in načinu oblikovanja ccn gospodinjskih aparatov in ga pooblašča, da zastopa sledeče DO Iskra Telematika, Elementi, Široka^potrošnja, Avtomatika in Kondenzatorji. Za njegovega namestnika pa imenuje Miroslave Šmitek iz iste DO TOZD TGA Reteče. Med sklepi zadnjega sestanka koordinacijskega sveta pa omenjamo dva, ki sta za širši krog najbolj zanimiva. Sprejeta je bila pobuda, da bi organizirali srečanje predstavnikov ZSMS Široke potrošnje z mladinsko organizacijo v eni izmed Iskrinih DO. Katera delovna organizacija bo to in kdaj, v tem trenutku še ni znano. Bliža se čas, ko bo treba na ravni DO in SOZD Iskra obnoviti vodilno »zasedbo.« V osnovnih organizacijah bo zato v teh dneh stekla razprava o kandidatih za najodgovornejše funkcije v ZSMS Široke potrošnje in SOZD Iskra. V Široki potrošnji naj bi bila volilno programska konferenca predvidoma v marcu ali začetku aprila prihodnjega leta, zato morajo v osnovnih organizacijah že zdaj pričeti s pripravami. Stane Fleischman POHODNA ČETA AVTOELEK-TRIKE Pohod k spomeniku Iskrina pohodna četa je velika in močna, tako po številu, kot po dekletih in fantih, ki jo sestavljajo. Svoje pripadnike ima ta četa tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki, žal pa letos ti novogoriški pohodniki niso nič kaj preveč navdušeni za ohranjanje tradicijski jih ima ta četa. Temu ne sme biti tako, to mrtvilo moramo prekiniti, so rekli prejšnji teden na sestanku, ki se ga je DO KONDENZATORJI — SEMIČ Kadri in zaposlovanje Morda je čas, da spregovorimo tudi nekaj besed o kadrovskih gibanjih v DO Kondenzatorji. Prva ugotovitev s tega področja bi bila, da se je v letošnjem letu kadrovska situacija v dobršni meri umirila, zlasti če še pomislimo na dosedanjo dolgotrajno prekinitev zaposlovanja in razreševanje najrazličnejših vsakodnevnih težav s premeščanjem delavcev na druga dela in v druge TOZD. udeležilo blizu 20 pohodnikov. Domenili smo se, da bodo izvedli prvi (razen udeležbe ob Žici okupirane Ljubljane) in verjetno tudi zadnji letošnji pohod, saj je pred vrati že hladnejši letni čas. Če bo vreme dopuščalo, ko to poročamo, je tu v Novi Gorici izredno slabo vreme, bodo odšli na pot v soboto, 22. tega meseca. Zborno mesto bo ob osmih ob vznožju Kekca, pot pa bo vodila mimo kromberškega gradu do Ravnice in naprej do Trnovega, k veličastnemu spomeniku in prejšnji mesec odprti grobnici. Padlim se bodo poklonili, položili venec k spomeniku, tamkajšnje preživele borce pa bodo zaprosili za kar najbolj izčrpen prikaz težkih časov našega narodno osvobodilnega boja. Zatem se bodo peš vrnili v Novo Gorico, kjer bodo pripravili družabni večer in tovariško srečanje. Na pohod so povabili tudi drug6 2 poslene, ne samo pripadnike poh0*,6 ^ čete. Organizatorji pričakujejo veliH odziv, saj je pot zanimiva in nenaporl,a’ v , oczj jv z- a 11111 u v a 111 , na eno stran je le okrog dve uri ho Zamisel je lepa, pobuda hvalevredi^’ vsi skupaj pa bodo tako vzidali š6 ^ kamenček v mozaik ohranjanja trad1 naše NOB. , j, Marko Rakuši ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlep^6 zahvaljujem sodelavcem vodstva Vzdrževanja in tehnološke priprav6 ter sodelavcem ključavničarske in gradbene delavnice za prejeta daril3-Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu in osebne sreče- 1 !et »v *a( živ Semič: iz TOZD Elementi za odpravo radio frekvenčnih motenj. Zdaj pa je prišlo do prvih dodatnih potreb po novih sodelavcih, to pa je dalo slutiti, da bo letos zaposlovanje le oživelo. Potrebe po novih sodelavcih eta zlasti izkazali TOZD Elektronski kondenzatorji in TOZD EOM, posledica tega pa je bistveno znižanje vlog za zaposlitve, ki so se nabirale v prejšnjem času. V DO so namreč imeli več kot 200 prošenj kandidatov za zaposlitev in jasno je bilo, da ne bo mogoče ustreči vsem zainteresiranim. Kljub temu pa so se v Semiču potrudili, da bi sprejeli čim boljše in uspešnejše delavce na zaupana delovna mesta. V tem smislu je treba dati priznanje vsem članom komisij, ki so kakovostno opravili svoje zadolžitve tve pri spremljanju novo zaposlenih delavcev. Vendar pa problematika na kadrov-•skem področju ne zajema le zaposlovanja, kajti kot bolj pereči so se namreč izkazali tisti problemi ki na poseben način odražajo stanje, ki ga je potrebno urediti. V mislih imamo namreč številne preglavice, ki jih povzroča v semiški Iskri razporejanje posameznikov na ustrezna delovna področja. Tako je namreč stanje takšno, da v nekaterih oddelkih prihaja do presežka kadrov, ki so končali določeno šolo z rednim izobraževanjem ali z izobraževanjem ob delu. Zaenkrat s profili elektrostroke ni posebnih problemov, omenjene težave pa se dogajajo z ekonomskimi tehniki in strojniki. Posebno poglavje v okviru kadrovske problematike pa je nadomeščanje porodniškega dopusta. Trenutno imajo v DO kar devet takšnih primerov. Seveda bodo nastali novi problemi, ko se bodo vse sodelavke vrnile s porodniškega dopusta, ker niso dokončno rešili vseh namestitev delavcev, ki nadomeščajo odsotne delavke na porodniški, na drugi strani pa tudi nimajo realnih možnosti, da bi vse uredili v skladu z interesi posameznikov. Dalje je zanimivo, da je narasla invalidnost, oziroma razporejanje invalidov in novi zahtevki za invalidsko komisijo so letos bistveno porasli. Zdi se, da bo v semiški Iskri zdaj začelo prihajati na tem področju do podobnih problemov, ki se dlje časa že pojavljajo v drugih delovnih organizacijah. Trenutno so v delovni organizaciji še sposbbni uspešno razreševati njihove probleme. Če pa bo šlo tako skokovito naprej, bodo tudi tu prišli v položaj, ko bo ustreznih zaposlitev vse manj. Letos so Časopisne novice Franci Kuzma, inženir strojništva, je svoj prosti čas v zadnjih dveh, ali treh let'*! posvetil študiju izboljšave reprodukcije prek gramofona. Rezultat prizadevanj je prVI jugoslovanski gramofon vrhunskega razreda z rmenom Štabi, ki smo si ga lahko ogled3' li na letošnji Sodobni elektroniki in pri demonstraciji preizkusili njegove kakovosti-Imenovani je zaposlen v kranjski Iskri, popoldanska obrt pa mu omogoča, da svoj izdelek sestavlja in tudi prodaja. Uvaža v glavnem le motorje in ročice z odjemi"! dozo. Ohišja, ležaje, krožnike in druge sestavne dele pa mu povečini izdelajo domač' proizvajalci po naročilu — Glas, Kranj. Iskra s Pržana je podpisala novo pogodbo o prodaji 15" tisoč prenosnih televizorjev za Alžir. Vso količino kakor tudi predhodno, 30 tisoč po števil"’ bo Iskra izvozila v delih, montirali pa jih bodo v tovarni nedaleč od mesta Alžira-" Dnevnik, Novi Sad. Na elektrotehniški fakulteti so odprli prvi računski center na beograjski univerzi- V centru je montiran računalnik Iskre—Delte, ki je veljal 40 milijonov dinarjev. up°' rahljali pa ga bodo za izobraževanje novih kadrov s področja informatike, nadalje P3 tudi za znanstveno-raziskovalno delo ob sodelovanju z gospodarstvom. Računalnik bo hkrati uporabljalo še 32 koristnikov — Politika, Beograd. Na nedavnem festivalu znanstvene fantastike v Cankarjevem domu v Ljubljani je sodelovala tudi Iskra-Delta s svojim računalnikom in pripravila manjše tekmovanj" »vesoljska invazija«. To je bila ena izmed video iger, s katerimi so se lahko zabavah ljubitelji, oz. obiskovalci festivala — Dnevnik, Ljubljana. Delovni kolektiv Iskre IEZE, TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku n! povsem zadovoljen z izvozom, ker meni, da bi glede na povpraševanje v Zahod" Evropi letos lahko iztržil z izvozom 3 milijone dolarjev, vendar tega ne bo doseg"k ker je oskrba s polizdelki v okviru SOZD Iskra neurejena, zlasti kar zadeva d0*!3)^ keramike. Glede na to se bo moral zadovoljiti s polovico manjšim izvozom, ki " presegel poldrug milijon dolarjev. Za to bo potreboval vsega za 400 tisoč dolarj" reprodukcijskega materiala in surovin iz uvoza — Delo, Ljubljana. V novem delu Kranja na Planini grade novo pošto, v kateri bo tudi avtomatska tel"' fonska centrala s 6 tisoč priključki. Kot predvidevajo, bo zgrajena do konca leta. v prvem četrtletju naslednjega leta pa naj bi v njej začeli montirati telefonsko centrato’ ki jo v Iskri že delajo. Na novo centralo bodo poleg novih številk priključili tudi 1270(l telefonskih naročnikov, ki so sedaj povezani z glavno kranjsko centralo. Polovico d"' narja za centralo na Planini, to je 45 milijonov dinarjev, naj bi zbralo kranjsko gosp0" darstvo. Kranjska Iskra-Kibernetika predvideva za naslednje poslovno obdobje uvajanj" novih panog in tehnologij in sicer LCD tehnologijo, mikroračunalnike, mikroelek' tronska načrtovanja in tehnologijo, CNC tehnologijo, visokoprecizno mehaniko v p°' vezavi v magnetiko, opto in video tehnologijo, avtomatsko testirno tehnologijo in r°' botizacijo proizvodnje. V Iskri—Kibernetiki se zavedajo, da morajo najprej dobro organizirati razvojn® raziskovalno dejavnost, le tako bodo največ naredili za svoj lastni napredek. ' Zbral in uredil Marjan Kr"*) k let, >j |rep *ot Zv( lili dej Pie diš, til, Ur Po: $Vg v$c eja lo6 •to $0 rik I 2l, kompletirali že trinajstim kandidatom vso potrebno dokumentacijo za invalidsko komisijo, kar je praktično več kot v prejšnjih letih skozi vse leto. Za konec pa navedimo še podatke o izobrazbeni strukturi DO na dan 31.7. letos. V semiški delovni organizaciji je ta dan delalo 22 diplomiranih inženirjev, 38 inženirjev, 133 tehnikov, 338 delavcev širokega profila, pet delavcev ozkega profila in 948 delavcev brez poklica. Skupaj je bilo tega dne v Semiču zaposlenih 1484 delavcev. D.Ž. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame MARIJE BOLKA se zahvaljujemo sodelavkam in sodel3"" Tovarne števcev-vrtalnice in elektrofor ter sindikatu za denarno pomoč, izrečen" ^ žalja in spremstvo na njeni zadnji P°u'm\ Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hv" žalujoča h"" Vida s hčerk:""1' Žili čili rije tie •or *er Sj, "a li) 'ju r0( Cc