Od tod in tam
Ormož • Strašljivo doživetje pri vzponu na Triglav
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • S svojo krvjo rešujejo življenja
O Stran 7
iO>
Ptuj, petek, 27. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 66 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Dejan Zavec •
Vprašanje časti ... in še veliko več!
O Stran 11
Tsffll
inaraton
šfi^ P®
www.polimaraton.si
Letališče MoSkanjei pri Ptuju
Kilometri užitkov!
V
Štajerski
Ptuj • Odprli nov trgovski Q-center
20 lokalov ter 200 delovnih mest
Tik ob trgovskem centru Obi v Puhovi ulici na Ptuju so včeraj ob prisotnosti več sto občanov in gostov iz vse Slovenije svečano odprli sodobno trgovsko središče - Q-center.
Po deželi nakupov Qlandija, ki so jo odprli pred štirimi leti, je to drugi tovrstni trgovski center v lasti Hypo Leasinga na Ptuju. Ob včerajšnjem slovesnem odprtju, od takrat je posnetek, se je na ploščadi pred novo pomembno pridobitvijo zbralo več sto občanov iz Ptuja in celotnega Spodnjega Podravja. Sicer pa so takoj po odprtju, kar se je zgodilo nekaj po 10. uri, imeli kaj videti, saj se Q-center razprostira na več kot 22.000 kvadratnih metrih površin. V njem je kupcem na voljo prek 20 različnih lokalov in trgovin, ki ponujajo pester program izdelkov za dom in tehniko, na voljo je velik živilski Tušev supermarket, pa prodajalne s tekstilom, obutvijo, najsodobnejšo športno opremo ter drugimi potrebščinami. Pred Q-centrom je strankam na voljo dovolj veliko parkirišče, na katerem je kar 750 parkirnih mest. Navsezadnje pa je za Ptuj in bližnjo okolico pomembno tudi to, da je bilo z novim nakupovalnim središčem ustvarjenih več kot 200 delovnih mest.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Dnevi poezije in vina
I
Še jutri v znamenju pesmi
25. avgust, prvi dan pomembnega evropskega pesniškega festivala, ki letos poteka na Ptuju, je prinesel seveda prav to, kar obljublja njegovo ime: poezijo in vino, pa tudi koncert Vlada Kreslina.
Mercator
Hlpermarket Ptuj Šplndlei]ewa,Spindieijeva3,ptuj Supermarket Supermesto, ormoška c. so, Ptuj
Od 23. avgusta do 30. septembra 2010
ZA VAS SMO IZBRALI!
V sredo so v okviru festiva ki smo ga podrobneje preds vili v eni prejšnjih številk, po
kali najrazličnejši dogodki na raznih prizoriščih. Eno od osrednjih je ves čas festivala Vrazov trg, na katerem so organizatorji postavili oder in streho, umetniki pa so na njem in v bližini ustvarili različne prostorske instalacije. Stanka Vauda in Dušan Fišer sta tako pripravila Odsev poezije in vina, ki se bo vil do konca festivala.
O Stran 4
y Pijača ORA Exotic
A fílMONT
PVC / ALU okna in vrata Zimski vrtovi Ograje in ograjna vrata
Telefon: 02/ 80 55 700
ALM0NT PVC d.o.o. www.almont.si
Kolodvorska ul. 39, 2310 Slovenska Bistrita info@almont-pvc.si
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
M I H?rod"
/ /I L	abavM
^ | ^.«b.
Ptuj 2010
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 41. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Ormož • Predstavila se je Lista za občino Ormož
Proračunski denar rabiti bolj racionalno
Nedavno je Lista ZA s tiskovno konferenco želela opozoriti na bistvene pomanjkljivosti odnosa župana do občanov, ki so se kazale že v mandatu prejšnjega župana, in s tem odpreti široko javno razpravo o tem. Hkrati so opozorili na nekaj perečih težav, ki bi se jih dalo z dobrim sodelovanjem v občini rešiti, menijo v Listi.
obrtni coni. Tak odnos župana se nam zdi neodgovoren in neprimeren."
Moti jih tudi neurejenost vprašanja odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi, kjer je zahodni del Ormoža po trditvah Štefančiča zadnje mesece izpostavljen smradu trohnečih organskih odpadkov z odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi.
Kar nekaj pripomb je imel Boštjan Štefančič tudi čez gradnjo cest v občini. Kot primer je navedel poškodbe cestišča v Gomili, ki je bila zgrajena leta 2009. Po posvetovanju z gradbenimi strokovnjaki, pregledu veljavne zakonodaje in predložene dokumentacije je zelo zaskrbljen nad kakovostjo gradnje in namensko rabo proračunskih sredstev za ceste.
Štefančič še je opozoril na pritožbe občanov glede neurejenosti lastništva in poseganja v privatno lastnino pri gradnji cest, prav tako ni projektne dokumentacije za ceste, zato naj bi bilo odvodnjavanje vprašljivo: „Marsikje je speljano na kmetijska zemljišča brez so-
Županski kandidat Boštjan Štefančič je povedal, da se jim kot listi občanov zdi zlasti pomembno, da se župan, kdorkoli je ali bo, zaveda, da denar, s katerim upravljata on in občina, ni njegov: Je proračunski denar, denar davkoplačevalcev, torej tudi občanov. Župan, ki ne upošteva volje občanov ali sredstva proračuna porablja v nasprotju s strokovnimi standardi in nenamensko, pa v bistvu ne opravlja z voljo občanov podeljenega mu mandata. Torej je prva naloga župana razvoj občine, upoštevanje pobud in želj občanov ter skrb za namensko in racionalno porabo proračunskih sredstev."
Lista ZA je vzela pod drobnogled tudi začetek gradnje bio-plinarne v Ormožu, ki se je po zapletih preselila izven obrtne cone: „Na kratko povedano so to tovarne za uničevanje hrane in proračunskega denarja. Občina je omogočila investitorju, da je mimo volje občanov, občinskega sveta in okoliških obrtnikov začel gradnjo bio-plinarne v oddaljenosti nekaj metrov izven sporne lokacije v
Uvodnik
Poletja je konec
Brezskrbnosti in poletja je konec. Če se ju niste naužili doslej, se ju letos več ne boste.
Zadnje dneve se misli otrok usmerjajo nazaj v red, treba je kupiti še tiste šolske potrebščine, ki manjkajo. Številni starši se ubadajo s finančnimi težavami, saj šolanje otroka ni zastonj. Potreben je vsaj stotak ali dva, odvisno od želja in potreb. Srednješolci se potijo ob jesenskem roku mature.
V nekaterih šolah pa imajo skrbi, saj je število otrok drastično nizko. Ravnatelji pravijo, da gre za nekajletni primanjkljaj, ki ga je treba preživeti, potem pa se spet obetajo boljši časi. Po statističnih podatkih se je leta 2008 rodilo celo največ otrok (21.817)po hudem padcu rojstev na prelomu tisočletja, ko se je v Sloveniji rodilo pod 18.000 otrok. Zanimivo je tudi, da je bila več kot polovica otrok rojena v izvenzakonskih skupnostih, saj je Slovenija na zadnjem mestu v EU po številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev.
Čeprav se zdi, da smo za nekaj časa spet obrnili ro-dnostni trend v pozitivno smer, je treba vedeti, da ko pridejo generacije, ki niso bile prav številčne, v rodno fazo, ki je pri nas premaknjena malo pred 30. leto, bo primanjkljaj otrok spet občuten. To so podatki za vso Slovenijo. Veliko bolj zaskrbljujoči bi bili verjetno podatki za naše podeželske kraje, od koder se mladi najraje izseljujejo in ni pričakovati velikega priseljevanja. V vsakem drugem slovenskem naselju je namreč manj kot 100 prebivalcev. Ob takšnem pogledu pa je kmalu jasno, da se bo marsikatera šola v prihodnjih letih ubadala za velikimi težavami, če ne že borila za obstoj.
In baje je konec poletnega razcveta tudi za Slovence kot narod, saj se po podatkih EUROPOP-a 2008 staramo hitreje kot prebivalstvo drugih evropskih sosed.
Viki Ivanuša
glasij, zato je voda s cestišč na nekaterih mestih že povzročila plazenje tal."
Pri predvideni gradnji rastlinske čistilne naprave v naseljih Sodinci in Mihovci se Štefančič sprašuje, ali je prav, da se tako velike rastlinske naprave postavljajo v neposredni bližini naselij. Na to so krajani Sodincev opozorili župana, vendar niso naleteli na razumevanje. Še več, pravi Štefan-čič: „Po izjavah nekaterih naj bi jim celo fizično grozil pri soočenju z odgovornim projektantom na občini.
Dotaknil se je tudi problematike urejanja parkirnih mest stanovalcev v mestu Ormož, saj se po njegovem mnenju še iz prejšnjega mandata vleče kri-
Foto: Viki Ivanuša
Franc Zemljič, Boštjan Štefančič in Ivan Brumen na tiskovni konferenci
vica, ki je bila storjena lastnikom stanovanj v blokovskih naseljih. „Občina je blokom odvzela funkcionalna zemlji-
šča, ki pripadajo stanovalcem bloka, pustila pa jim je lastništvo zelenic pred bloki, za kar plačujejo vsakoletno košnjo
in vzdrževanje. Občini Ormož pa sedaj plačujejo seveda tudi parkirišča, ki so na nekdanjih funkcionalnih zemljiščih."
Ivan Brumen je dodal, da je bilo v tem mandatu marsikaj postorjenega, a lahko bi bilo morda manj, pa zato kvalite-tneje. Franc Zemljič je opozorili še na neustrezen način obveščanja javnosti, ki si ga je izbrala volilna komisija, saj menda komunicira z javnostjo preko obvestil na oglasni deski. Tam je lista tudi uradno izvedela, da za vložitev kandidature za župana potrebujejo 134 podpisov, za vložitev liste pa 25 podpisov v vsaki volilni enoti.
Viki Ivanuša
Podravje • Zadnji čas za nakup šolskih potrebščin
Kljub brezplačnosti je šola draga
Staršem, ki vedo, koliko stane šolanje otroka vsako leto, najbrž pošteno dvigne tlak govorjenje o našem brezplačnem šolanju. Kajti kljub temu, da nam (zaenkrat) še zares ni treba plačati šolnine, so stroški, s katerimi se srečujejo družine s šolarji pred vsakim septembrom, visoki.
Po klepetu z več sogovorniki, ki sem jih anketirala po nakupovalnih centrih, lahko povzamem, da za šolske potrebščine v povprečju za otroka potrebujete od 150 do 200 evrov. Pri tem so možna precejšnja odstopanja navzgor in tudi manjša navzdol. Knjige osnovnošolci dobijo v šolah, prav tako imajo sklade tudi na nekaterih srednjih šolah. To je za starše veliko olajšanje. Je pa res, da potrebujejo današnji osnovnošolci precejšnje število delovnih zvezkov, ki jih starši plačajo iz lastnega žepa. Koliko jih bo otrok potreboval, je odvisno od izbora učiteljev na njihovi šoli. Ta pa se, po trditvah prodajalk v knjigarnah, zelo razlikuje. Zato tudi cene. Same cene delovnih zvezkov pa so v vseh knjigarnah enake.
Delovne zvezke večina naroči v knjigarnah ali pri spletnih ponudnikih po pošti takoj ob začetku počitnic. Nekateri trgovci takrat ponujajo možnost obročnega odplačevanja, kar je zlasti pri družinah z več otroki zelo dobrodošlo. V drugem delu avgusta pa je tudi v večjih trgovi-
nah pestra izbira najrazličnejših šolskih potrebščin in zvezkov. Cene se razlikujejo tudi za 100 ali 200 %, vse je odvisno od izbrane znamke, precej manj pa ima cena opraviti s kvaliteto. Cenejši zvezki in nekatere šolske potrebščine nižjega cenovnega razreda se ne razlikujejo bistveno v kvaliteti od nekajkrat dražjih. Tudi pri šolskih torbah je razpon velik - od dvajset pa tja do čez 100 evrov lahko od-štejete za torbo.
K tem stroškom za šolo pa seveda moramo prišteti še javne izdatke za formalno izobraževanje iz državnega proračuna, ki se, kot vemo, polni prav tako iz naših denarnic. Po podatkih Statističnega urada RS so ti izdatki v letu 2008 znašali 1.938 milijonov evrov. Največji delež sredstev od celotnih javnih izdatkov za formalno izobraževanje je bil namenjen za osnovnošolsko izobraževanje (45 %), tem so po obsegu sledila sredstva za terciarno izobraževanje (23 %), sredstva za srednješolsko izobraževanje (22 %) ter sredstva za predšolsko izobraževanje (9 %).
Tekoči in investicijski izdatki v izobraževalnih ustanovah v Sloveniji so v letu 2008 znašali 2.083 milijonov evrov, kar znaša 5,5 % BDP. Tekoči izdatki (plače in drugi izdatki zaposlenim ter drugi tekoči izdatki) so v letu 2008 predstavljali skoraj 90 % celotne porabe v izobraževalnih ustanovah, investicijski izdatki pa dobrih 10 % celotne porabe v izobraževalnih ustanovah v tem letu.
Sedaj je zadnji čas
Tamara Kocjan obiskuje Prometno šolo Maribor: »Ravno sedaj z mamo nakupujeva šolske pripomočke. Izbira je velika, a šolske potrebščine res precej stanejo. V šoli sem si sposodila že večino knjig, tako da moram kupiti le delovne zvezke in zvezke. Kljub vsemu bo to vse skupaj zneslo okrog 200 evrov.«
Brigita Krušič iz Muretin-cev ima enega šoloobveznega otroka v 8. razredu: »Ne vem še, koliko bo treba letos odšteti za šolske potrebščine. Stroške si malo porazdelimo. Učbenike
smo že kupili, zvezki pa še čakajo. Kupili jih bomo tam, kjer bo ponudba najugodnejša. Doslej smo odšteli že 150 evrov za učbenike in delovne zvezke.«
Janez Lah iz Mezgovcev ob Pesnici ima tri otroke: »Starejša dva otroka že obiskujeta srednjo šolo, tako da že lep čas vemo, koliko stane šolanje, najmlajša pa je še v vrtcu. Stroškov se nabere veliko, vendar točnega zneska res ne znam povedati. Za šolske potrebščine in knjige pri nas večinoma skrbi žena. Vem pa, da so se nakupi že pričeli.«
Renata Vučkovič s Ptuja s Saro in Denisom: »Otroka gresta v četrti in osmi razred. Takoj v juniju smo kupili delovne zvezke in ostale potrebščine v DZS, kjer imajo na voljo obročno odplačevanje na pika kartico. Tako si stroške razporedim na več obrokov. Šolske potrebščine za oba, brez torb, so znesle 350 evrov. Pa še danes smo nekaj kupili, dodatni stroški pa bodo gotovo še septembra, ko se prične šola. Knjige dobijo v šoli.«
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Od leve: Tamara Kocjan, Brigita Krušič, Janez Lah, Renata Vučkovič s Saro in Denisom
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ljutomer • Praznik občine Ljutomer
Večstanovanjski objekt in cesta
Ob 54. prazniku občine Ljutomer je bilo najbolj slovesno, ko so v stanovanjski soseski S-3 v neposredni bližini Mercatorjevega centra slovesno odprli večstanovanjski objekt z 20 stanovanji.
Objekt je bil zgrajen na podlagi javno-zasebnega partnerstva med občino Ljutomer in družbo PGP Ljutomer, celotna vrednost objekta pa znaša 1,5 milijona evrov. Pet stanovanj je v lasti občine Ljutomer, od preostalih petnajstih jih je devet še nezasedenih. V sklopu izgradnje je občina Ljutomer uredila komunalno infrastrukturo, 62 parkirišč in dovozno cesto v skupni vrednosti
okoli 92 tisoč evrov.
V obdobju od marca do julija letos je občina pristopila k rekonstrukciji dela lokalne ceste Ljutomer-Drakovci na odseku Bučkovci-Radoslavci v skupni dolžini 5100 metrov. Obnova je bila uspešno zaključena, po slovesnem odprtju pa so se med prvimi po njej zapeljala staro-dobna vozila članov Janeza Puha iz Ljutomera, vozila s kmetijsko
mehanizacijo in konjenica iz Male Nedelje. Ob ustreznih zemeljskih delih je bila izvedena dvojna preplastitev ter obojestranska ureditev bankin. V sklopu obnove je bila zajeta tudi rekonstrukcija treh obstoječih avtobusnih postajališč v Rado-slavcih, Sitarovcih in Kuršincih. Celotna vrednost naložbe znaša nekaj več kot 784 tisoč evrov, od tega je dobrih 500 tisoč evrov
Dobitniki priznanj z županom občine Ljutomer (na skrajni desni)
Ptuj • Novi princ karnevala že izbran
prispelo iz naslova evropskih skladov.
Osrednja slovesnost ob praznovanju je bila v hotelu Bioterme v Moravcih. Dosežke občine v minulem obdobju je predstavil župan Franc Jurša, zbrane pa je nagovoril tudi minister Henrik Gjerkeš, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Podeljena so bila priznanja najzaslužnejšim posameznikom v letošnjem letu. Plaketo občine z listino in denarno nagrado v višini dveh povprečnih plač RS za preteklo leto je za uspehe in dosežke na gospodarskem področju ter za udejstvovanje na področju športa in prostovolj-stva podelil direktorju družbe Avtotest Ljutomer Dragotinu Kunčiču, pisno priznanje občine Ljutomer je dobila judo sekcija TVD Partizan Ljutomer, priznanje župana je prejel direktor podjetja Segrap in lastnik Bioterm Miran Blagovič, knjižni nagradi sta dobila zlata maturanta Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Tara Klun in Miha Do-minko, monografijo Ljutomera pa minister Gjerkeš.
Niko Šoštarič
Prvič princ iz karnevalskih vrst
Junija je bil objavljen javni poziv za zbiranje predlogov za novega princa karnevala. Prvih deset princev je bilo predstavnikov devetih tradicionalnih pustnih likov na čelu s kurentom, nastopil je čas za karnevalske skupine, pravijo organizatorji, kar pomeni, da bo novi princ prišel iz teh vrst.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualni princ karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, bo kmalu dobil svojega naslednika, tokrat iz vrst karnevalskih skupin.
V karnevalskem delu kuren-tovanja v zadnjem času že sodelujejo skupine, ki so mednarodno primerljive, večinoma pa prihajajo iz naselij v markovški občini. Javni poziv je bil uspešen: novega princa karnevala, ki prihaja iz karnevalskega okolja, so te dni že izbrali. Njegovo ime bodo objavili ob inavguraciji 11. novembra.
Svet princev karnevala, ki ga vodi princ Gašper I, je izjemno aktiven tudi v poletnem času. Obiskali so številne karnevale, med drugim v Arlonu in Banja-luki. Predsednik FECC Slovenije Branko Brumen, sedanji princ
karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, in princ Gašper I. so se udeležili tudi jubilejnega, 30. FECC-ovega kongresa v grškem Patrasu, kjer so predstavili glavne dosežke 50. kurentovanja, je povedal predsednik FECC Slovenija in član predsedstva FECC Branko Bru-men. Vsakoletni kongres je tudi priložnost za dogovore o mednarodni izmenjavi karnevalskih skupin v naslednjih letih, posebej pa je to pomembno za Ptuj, za njegov osrednji vsebinski projekt, Art&Heritage carnival v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner.
Svet princev karnevala in skupina Napoleon v pustnih provincah Ptuj - Slovenija, ki je še izpopolnila svojo podobo in nastop, so sodelovali tudi na karnevalu v Vrnjački Banji, pustni metropoli Srbije, kjer bo v letu 2011 potekal kongres FECC-a. Vrnjačka Banja je strateški karnevalski partner Ptuja in Slovenije v Srbiji, ki se v okviru FECC-ove izmenjave vsako leto udeležuje slovenskih karnevalov. Število karnevalov, s katerimi sodeluje ptujsko kuren-tovanje oziroma karnevalske in etnografske skupine s Ptujskega, je iz leta v leto večje. Ptujsko ku-rentovanje so tako v zadnjih letih že dobro spoznali še v Pančevu, Požarevcu, Šabcu, Kavadarcih in Senju. »Širimo dober glas o ptujskem kurentovanju in Sloveniji v evropskem karnevalskem prostoru, kar je zelo pomembno,« poudarja Branko Brumen.
Od tod in tam
Videm • Pločniki v izgradnji
V naselju Pobrežje v občini Videm v teh dneh gradijo nove pločnike v skupni dolžini okrog 400 metrov. Izvajalec del je podjetje Nizke gradnje Ptuj, župan Friderik Bračič pa je pojasnil, da gre za dela v okviru izgradnje kanalizacije: »Na tem območju ob cesti smo v minulem obdobju položili kanalizacijske cevi in v sklopu tega projekta je gradnja pločnikov z javno razsvetljavo. Vrednost gradnje pločnikov je okrog 48.000 evrov, dela pa bi morala biti končana predvidoma v dveh tednih, do okrog 10. septembra. Z gradnjo pločnikov ob tem delu ceste se rešuje v prvi vrsti varnost šolskih otrok, ki cesto uporabljajo za dostop na šolski avtobus. Sicer pa pločnike s kanalizacijskimi vodi, razsvetljavo in položitvijo optičnih vodov gradijo tudi v Vidmu oziroma Dravinjskem Vrhu, ta dela v dolžini približno 300 metrov pa izvajamo hkrati z rekonstrukcijo državne ceste, za kar je pristojna DRSC.«
SM
Gornja Radgona • Priznanja vinarjem
Na 36. odprtem državnem ocenjevanju vina (19.-21. julij) je sodelovalo 223 vinarjev iz Hrvaške, Črne gore, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, ki so tekmovali s 679 vzorci. V okviru dneva vinogradnikov in vinarjev je na 48. mednarodnem kmetijsko-ži-vilskem sejmu AGRA minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan podelil priznanja in nagrade najboljšim. Med prvake slovenskih vinskoturističnih cest sta se iz Prlekije uvrstili sorti šipon in laški rizling (letnika 2009) podjetja P&F Ljutomerčan iz Ljutomera. Vinar leta je postal Jožef Prus iz Krmačine pri Metliki, starosti slovenskega vinogradništva Stanku Curinu s Koga pa je Združenje turističnih novinarjev podelilo priznanje za življenjsko delo na področju vinarstva.
NŠ
Ljutomer • Pestri hotelski konci tedna
* m. " pL 19 »¡iss	...S , , 1 '( '
■DMfi s	
. IÉMÍMÉtí\\	
Vodilni v ljutomerskem hotelu Jeruzalem so uresničili svoje napovedi in poskrbeli za popestritev dogodkov ob koncu tedna. V poletnem času se s pridom uporablja prenovljena terasa - minuli petek je bila prepolna obiskovalcev, ki so bili prijetno presenečeni nad nastopom priljubljene igralke in voditeljice Ane Marije Mitič. Očaral jih je njen stand up komičnih in pianističnih vložkov. Žal je bilo nekoliko manj obiska naslednji dan, ko je samostojni koncert uprizoril znani slovenski harmonikar Jure Tori s svojo skupino (na posnetku). Kot kaže, bo Ljutomerčanom povsem dovolj, če bodo »duhovno« potešeni ob petkih zvečer, zato so v hotelu že napovedali nov zanimiv in privlačen spored, ki bo v jesensko-zimskem obdobju potekal v prostorih restavracije.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Do jutri še Dnevi poezije in vina
Ptuj v teh dneh mesto poezije
25. avgust, prvi dan pomembnega evropskega pesniškega festivala, ki letos poteka na Ptuju, je prinesel seveda prav to, kar obljublja njegovo ime: poezijo in vino, pa tudi koncert Vlada Kreslina.
V sredo so v okviru festivala, ki smo ga podrobneje predstavili v eni prejšnjih številk, potekali najrazličnejši dogodki na raznih prizoriščih. Eno od osrednjih je ves čas festivala Vrazov trg, na katerem so organizatorji postavili oder in streho, umetniki pa so na njem in v bližini ustvarili različne prostorske instalacije. Stanka Vauda in Dušan Fišer sta tako pripravila Odsev poezije in vina, ki se bo skozi Jadransko ulico vil do konca festivala.
»Izhajala sva iz odseva - vsak po svoje sva se lotila omenjenega projekta. Mene je navdihnilo tudi to, da sem dobila veliko steklenic in sem jim nato spremenila funkcijo, jih uporabila kot podstavek za stole, šank, pa tudi nekako domišljijsko pot, ki nosi sporočila v steklenicah,« je pojasnila Stanka Vauda Benčevič, ki je steklenice za svoje umetnine zlepljala približno tri mesece.
Fišer je ustvarjal na enako temo iz svojega zornega kota: »Gre za prostorske postavitve v ulici, ki na nek način vzpostavljajo dialog z mimoidočim gledalcem. Koncept je vezan na sam festival, gre pa za enostavnejše lesene objekte v kombinaciji z železom, ki zajemajo ujetost figure v ustroj teh instalacij. To je ta vpetost v nek sistem oziroma karkoli drugega, umetnost pa je verje-
Sredina večerna pesniška branja na Vrazovem trgu je pričel domačin David Bedrač.
tno tista, ki lahko to sprošča, v njej najdemo neko svoje zadoščenje ...«
Umetnika sta tako na ulici ustvarila umetniške instalacije, na samem trgu pa funkcionalne (obiskovalci so sedeli na stolih iz steklenic in pili ob šanku iz enakega »gradbenega materiala«).
Vsak dan večerna branja
Festival Dnevi poezije in vina je največji pesniški dogodek v Sloveniji in tudi eden izmed največjih ter najpomembnejših v Evropi. »Vsako leto zbere med 25 in 30 pesnikov iz vsega sveta, vsi so
pomembni predstavniki svoje nacionalne književnosti. Gre res za vrhunsko sodobno poezijo, branja pa so zelo pestra in zanimiva. Najbolj priporočam vsem velika večerna branja, ki se pričnejo vsak dan ob 20.30 na Vrazovem trgu,« je razložila Jelka Ciglenečki, organizatorka festivala.
Takšna branja so potekala tudi na prvi festivalski dan, še pred njimi pa je dogajanje uradno odprla ministrica za kulturo Majda Sirca. Nastopil je Pihalni orkester Ptuj, nato pa so se s svojo poezijo predstavili Ptujčan David Bedrač, Kanadčan Jordan Scott, Madžar Janos Terey, Agne Žagrakalyte iz Litve in drugi.
Ormož • 2. OFAK festival pri koncu
Spodbudna udeležba
V minulem tednu se je zvrstila vrsta prireditev 2. OFAK festivala v Ormožu. Organizatorja sta bila Mladinski center Ormož in Klub študentov Ormož, ki sta mladim ponudila športne, plesne, glasbene, kreativne in druge sproščujoče počitniške vsebine.
Kot je ocenila Tamara Jurko-vič iz mladinskega centra, je delavnični del prireditve dobro uspel, saj so bile delavnice, ki so jih izpeljali, dobro obiskane. Delavnic za najmlajše, ki so bile namenjene predšolskim in šolskim otrokom, se je vsak dan udeležilo 20 ali več otrok. Ustvarjali so iz različnih materialov, izdelke pa so si lahko odnesli domov. Za zaključek
so imeli v petek posebno pravljično delavnico, v kateri so se podali v Afriko in otroci so bili navdušeni, je povedala Jur-kovčeva. Zelo dobro je bila obiskana tudi plesna delavnica, ki jo je vodila Tadeja Jurinec. Kar 22 punc je vsak dan po tri ure vadilo hip-hop ples. Naštudi-rale so plesno točko, ki so jo predstavile na zaključni prireditvi minuli petek. Takrat smo
Foto: Viki Ivanuša
Dvaindvajset deklet je pod vodstvom Tadeje Jurinec ves teden pripravljalo hip hop točko.
si lahko ogledali tudi modno revijo. Pripravila jo je modna oblikovalka Jožica Trstenjak, domačinka, doma iz Šalovcev, nedaleč od Ormoža, sicer pa že nekaj časa dela v Ljubljani. Z oblikovanjem oblačil se je začela ukvarjati pred kakšnimi petimi leti, potem pa jo je pred letom in pol odneslo v Ljubljano, kjer sedaj pretežno dela. Svoje delo pogosto predstavlja z modnimi revijami, ki se jih je doslej nabralo že čez 30. Na dvorišču ormoškega gradu je predstavila lastne kreacije, ki jih je tudi vse lastnoročno izdelala. Pripravila je tri izhode mode za mlade v živih barvah - dnevno modo za čez dan, kopalke in športno ekstravagan-tne večerne obleke. Frizure je manekenkam ustvaril Frizerski salon Frizi. Z nekaj manekenkami stalno sodeluje, nekaj pa jih je na modni reviji nastopilo prvič.
Večer se je zaključil še z gledališko predstavo.
Viki Ivanuša
Otroci lahko vsak dan prisluhnejo pravljicam; prva jih je pripovedovala Liljana Klemenčič.
Žal sta udeležbo na festivalu zaradi bolezni odpovedala častna gosta Tomas Transtromer in Les Murray, vendar so njune pesmi vseeno že bile in še bodo brane. Festival ima tri častne goste, ki so jim tudi izdali knjige - poleg omenjenih še slovenskega pesnika Nika Grafenauerja.
Ob branjih potekajo v teh dneh tudi številni drugi dogodki (prav vsi so brezplačni), ki se sprašujejo o povezavah poezije z drugimi umetnostmi - več o programu si lahko preberete na festivalski spletni strani. Na ptujskih ulicah, na primer, tudi vihrajo zastave s pesmimi, do nedelje je na ogled zanimiva instalacija v Osnovni šoli Mladika, v katero je vključenih 15.000 knjig, avtor pa je mednarodno priznan slovenski umetnik Matej Andraž Vogrinčič, danes ob polnoči pa bo na ptujskem gradu odprtje instalacij podiplomskih študentk Akademije za likovno umetnost.
Od stolčkov iz steklenic do Kreslina
Na že omenjene zanimive stolčke iz steklenic lahko vsak festivalski dan sedejo tudi najmlajši in prisluhnejo zgodbicam. V sredo so se ob 17. uri začele pravljice za otroke, ki jih je pripovedovala Liljana Klemenčič iz ptujske knjižnice: »Za takšno pravljično uro je vedno težko pripraviti ustrezno vsebino, saj je malo drugače kot v knjižnici, ko je neka pričakovana publika, zato sem imela pripravljenih en kupček pravljic in sem kar na mestu dogajanja izbrala eno. Seveda sem jo malo navezala na sam ambient - na Ptuj, mostove ... Med drugim sem izbrala pravljico Vrag in maček, saj mislim, da smo na Ptuju kar dobri
kulturni mački z Muzikafejem na čelu.«
Ker so bili med poslušalci otroci različne starosti, jim je pravljičarka predstavila še slikanice, uganke in nekaj didaktičnih igračk iz knjižnice ter jim tako pokazala, da v tej ustanovi nimajo le knjig, ampak celostno kvalitetno kulturno ponudbo. Opozorila je tudi na pravljično dogajanje naslednjih dni, ko se bo vsak dan z zgodbicami predstavljala druga knjižnica.
Del festivalskega dogajanja so tudi koncerti. 25. avgusta je nastopil Vlado Kreslin, ki je po
besedah Jelke Ciglenečki najboljši pesnik med slovenskimi glasbeniki in najboljši glasbenik med slovenskimi pesniki, saj ustvarja tudi poezijo. Prek-murec je na Ptuju nastopal že mnogokrat, tokrat je program prilagodil pesniškemu dogajanju, ob koncertu pa smo lahko na panoju tudi brali njegove pesmi, prevedene v angleški jezik. »Pisanje pesmi mi je fajn, ker je to nek drugi medij, ki ga nikakor nisem naveličan. Ne da bi sicer bil glasbe, ampak to je pač nekaj novega in zabavnega,« je dejal Kreslin.
Polona Ambrožič
V teh dneh je sprehod po Jadranski ulici še posebej zanimiv.
Nastopil je tudi pesnik med glasbeniki - Vlado Kreslin.
Kidričevo • LDS in SD predstavili skupnega županskega kandidata
Na volitve z Vladimirjem Korošcem
V občini Kidričevo so na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. avgusta, člani občinskih odborov LDS in SD združili vrste in moči ter uradno predstavili prvega, skupnega kandidata za župana na jesenskih lokalnih volitvah Vladimirja Korošca.
Foto: M. Ozmec
Na tiskovni konferenci v Kidričevem so sodelovali (z leve) predsednik OO LDS Zoran Žunko, kandidat Vladimir Korošec in predsednik OO SD Slavko Krajnc.
Predsednik občinskega odbora stranke socialnih demokratov občine Kidričevo Slavko Krajnc je pojasnil, da v stranki izražajo vso podporo županskemu kandidatu Vladi-mirju Korošcu, ker so prepričani, da je prava oseba za vodenje občine Kidričevo, tako iz vidika izkušenj kot znanja in sposobnosti povezovanja. Skupaj z liberalno demokracijo Slovenije bodo poskušali oblikovati stvaren program, ki bo izražal potrebe občank in občanov. Socialni demokrati pa so pripravili tudi kvaliteten nabor kandidatov za občinski svet. V prvi volilni enoti kandidirajo Marko Perger, Gorazd Maloič, Jasna Rebernjak, Jani Frčec, Eva Žunkovič, Damjan Kmetec, Simona Gaiser in Stanislav Lampič. V drugi volilni enoti pa Slavko Krajnc, Andrej Zafošnik, Dragica Leskovar, Zvonko Perkovič, Samir Col-narič in Klavdija Kužner. Med prioritetne naloge so uvrstili nadaljevanje izgradnje cestne infrastrukture in prostorske ureditve občine Kidričevo, močno gospodarstvo in nova delovna mesta, podporo pod-
»Za tre
Te dni se člani F Fitnes Triglav, je to zelo pogum
Pretekli mesec je 30 članov F Fitnesa iz Ormoža pri vzponu na Triglav doživelo pravo dramo, ki si je nihče ne želi več doživeti in nekaterim je strah pred gorami globoko zlezel pod kožo. Marko Zidarič, ki vodi F Fitnes, je o tem povedal: »Na pot smo se podali, da bi povezali zdrav duh v zdravem telesu in druženje članov fitnesa tudi v naravi. Osvojiti smo se namenili kar najvišji vrh v Sloveniji - Triglav. Za precej udeležencev je bila to prva pot v gore, zato nam je prišla še kako prav pomoč Planinskega društva Maksa Meška, Ormož.« Prvi dan so prišli do Kredarice in vse je potekalo zelo dobro. Sam vzpon ni bil lahek, za pot v gore je potreb-
jetništvu in obrti, razvoj kmetijstva in podeželja, boljšo kakovost bivanja, zdravje in šport ter javno upravo, prijazno ljudem.
Predsednik občinskega odbora LDS Kidričevo Zoran Žunko pa je dodal, da so se po tehtnem premisleku odločili, da letos ne bodo šli v boj s svojim kandidatom, ampak so podprli neodvisnega kandidata Vladimirja Korošca iz Njiverc. Sedanji župan Jožef Murko, ki prihaja iz vrst LDS Kidričevo, se je namreč zaradi poštenega odnosa do volivk in volivcev odpovedal vnovični kandidaturi, saj zaradi bolezni več kot leto in pol ni mogel stoodstotno opravljati županske funkcije. Za podporo Vladimir-ju Korošcu pa so se odločili, ker so prepričani, da je potreben drugačen pristop pri vodenju občine, da bo v ospredju učinkovito upravljanje s človeškimi viri ter zagotavljanje ustreznih bivalnih in razvojnih pogojev, ne pa ceneno poli-tikantstvo. Občina Kidričevo potrebuje na vrhu človeka, ki živi v samem središču občine, je izobražen, razgledan, de-
iz Ormoža ponovno odpr io početje, a kot pravi M
na kondicija. Drugi dan pa so se stvari spremenile. »Na približno 2700 metrov se je pričelo neurje. V trenutku je nastala nevihta, padati je začel ledeni dež, začelo je grmeti in udarila je strela. V skupini je zavladala panika. Ni mi bilo jasno zakaj, a kmalu sem doumel,« je povedal Marko Zidarič.
Drug za drugim v vrsti se je skupina, pomešana z drugimi planinci, spuščala navzdol in naenkrat so pred Markom začeli ljudje padati po zemlji. »Zagledal sem, kako se po žici vije električni tok in tik pred mano je udarilo v mojo punco Zlatko, ki je padla v nezavest. Na srečo sem jo ujel in mi je padla na roke.
luje na vodstvenih funkcijah, je umirjen ter sposoben biti dober župan. In VladimirKoro-šec ima vse te lastnosti, zato so prepričani, da bo občino vodil uspešno v splošno zadovoljstvo vseh.
Vladimir Korošec je ob predstavitvi pojasnil, da ni
vljajo na Triglav. Glede i rko Zidarič, je treba str
Zaslišal sem krik za sabo. Udarilo je v fanta iz druge skupine, prepričan sem bil, da je mrtev. V bližini je bil vodnik Sandi, ki je takoj priskočil in zaustavil fanta, da ni padel v prepad.« Marko Zi-darič prizna, da je preživljal najhujše trenutke svojega življenja. »Na rokah sem imel punco in nisem vedel kaj je z njo, je živa ali mrtva. Čez nekaj minut je prišla k sebi, a zaradi šoka ni mogla uporabljati desne polovice telesa. Navezal sem si jo in jo najprej nosil, nato pa je šok popustil in je lahko šla zadnji del poti sama s pomočjo v dolino. Zaradi strmin je bilo to doživetje adrenalinsko zelo močno.«
V dolini so izvedeli, da je stre-
Foto: F Fitnes
Po udaru strele je Zlatki tako otekla roka.
član nobene politične stranke, da pa bo v primeru izvolitve za župana zagotovo pritegnil k sodelovanju vse politične stranke, ki znajo biti delovni in učinkoviti, ki so inovativni in znajo prisluhniti novim razmeram in možnostim, ki podpirajo nujnost strokovnega znanja
na vseh področjih, zavzemal pa se bo tudi za preglednost in odprtost lokalne skupnosti. Ob morebitni izvolitvi namerava funkcijo župana opravljati neprofesionalno.
Vladimir Korošec je doktor geografskih znanosti, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj ter pre-
davatelj na Višji strokovni šoli v Šolskem centru Ptuj. Tako kot med študijem se tudi danes ukvarja z raziskovanjem socialnih, ekonomskih in funkcijskih sprememb v podeželskih naseljih Spodnjega Podravja, sodeluje pa tudi pri pripravi in izvedbi razvojnih programov za podeželje. Med najpomembnejše razvojne dejavnike na podeželju uvršča ljudi, njihove sposobnosti, znanje in motivacijo za uveljavljanje sprememb. Za kandidaturo se je odločil na pobudo nekaterih občanov in lokalne politike, hkrati pa mu to pomeni osebni izziv in soočenje s spremembami, ponuja možnost uresničevanja strokovnih znanj in izkušenj v praksi. Med ključne razvojne usmeritve v mandatu do leta 2014 Korošec uvršča na prvo mesto razvoj prebivalcev ter razvoj podjetništva, obrti, industrije in drugih dejavnosti, zavzema se za izboljšanje kakovosti življenjskega in delovnega okolja ter varovanje narave, za razvoj kmetijstva in podeželja ter za krepitev institucij, vodenja in upravljanja ter njihovih poslovnih povezav.
-OM
Ormož • Strašljivo doživetje pri vzponu na Triglav
x—i^i-----s^il, da je mrtva
«
na to, kaj se jim je zgodilo na njihovi zadnji poti na ahove čim prej premagati.
la udarila šest ljudi, pet žensk in enega moškega. Vsi ponesrečenci so bili v šoku, imeli so ož-ganine od strele, otečene roke ter modrice po rokah in nogah. Štirje so se po povratku domov oglasili tudi pri zdravniku, ki je potrdil, da so jo odnesli brez hujših posledic.
»Med planinci sta bila tudi Marjan Kukovec, predsednik PD Ormož, in vodnik Sandi Voršič, ki poznata gore, a sta povedala,
da sta prvič doživela strelo tako od blizu,« je povedal Marko Zi-darič. Čeprav strele v gorah niso nič nenavadnega in gore veljajo za zelo nevaren kraj, ki privlači strele. K temu je nerodno še to, da se v gorah vreme izjemno hitro spreminja. Na mestu, kjer je letos ormoške člane fitnesa udarila strela, je strela leta 1975 ubila pet ljudi. Sicer pa so po statističnih podatkih v Sloveniji vsako leto en do štirje ljudje
sprejeti na zdravljenje v bolnišnico zaradi posledic udara strele. V obdobju 2001-2005 pa je bil zabeležen tudi en smrtni primer.
Zgodba se je za Ormožane končala srečno in na poti domov so se že šalili na račun adrenalinskega doživetja. Izkušnja jih je povezala bolj, kot so si mislili. Te dni se bo na Triglav povzpelo 10 članov. Tokrat samo moški. Strele imajo menda raje ženske ...
F Fitnes ima trenutno preko 90 stalnih članov, pozimi pa se jih nabere tudi čez 200. Marko Zidarič je zadovoljen, da so se tudi Ormožani začeli zavedati pomembnosti zdravega načina življenja in telesne kondicije, ob tem pa tudi prijetnega druženja.
Viki Ivanuša
Foto: F Fitnes
Se skupna fotografija za trajen spomin.
Foto: F Fitnes
Marko Zidarič in njegovi sopotniki julijske poti na Triglav ne bodo tako zlahka pozabili.
Kicar • Slavje ob predaji novega vozila GVN-1
Nov rdeč lepotec za prevoz moštva
Minulo soboto, 21. avgusta, popoldne je bilo slovesno in množično ob gasilskem domu v Kicarju, kjer so ob prisotnosti župana MO Ptuj Štefana Čelana slovesno predali namenu novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, znamke Opel Vivaro.
Kot je po uvodni paradi uniformiranih gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev zbranim pred gasilskim domom in novo pridobitvijo povedal predsednik PGD Kicar Srečko Hrga, je to za kicarske gasilce zgodovinski dogodek. Že kmalu po ustanovitvi društva leta 1973 se je pokazala potreba po nabavi gasilskega vozila. Le tri leta kasneje so dobili prvo gasilsko vozilo Fiat Kampaniola, ki je bilo sicer rabljeno, a je zadovoljevalo za tedanje potrebe društva in jim služilo kar sedem let.
Leta 1983 so v društvu nabavili novo orodno vozilo znamke TAM 75 A 5, ki so ga uporabljali polnih 27 let, leta 2002 pa je PGD Klicar postalo bogatejše za novo orodno vozilo Mercedez Benz 815. Tedaj so se znašli pred dilemo, ali staro vozilo obdržati za prevoz moštva ali ga prodati. Odločili so se za slednje in tako je danes v njihovi garaži novo sodobno
Foto: M. Ozmec
Srečko Hrga, predsednik PGD Kicar: »To je za naše društvo zgodovinski dogodek!«
in udobno vozilo za prevoz moštva ali gasilske opreme in orodja, znamke Opel Vivaro.
O njem so pričeli sanjati pred dobrima dvema letoma, ker pa je bil finančni zalogaj prevelik za njihovo društveno blagajno, so po stari in dobri navadi lani potrkali na vrata in srca svojih sokrajanov. Odziv je bil nad
njihovimi pričakovanji, tako da je bilo novo vozilo Opel Vivaro v njihovi garaži že novembra lani. Tam je počakalo do februarja letos, ko so pričeli montažo nadgradnje in opreme. Sicer pa so z novim rdečim gasilskim lepotcem kicarski gasilci sodelovali že na nekaj gasilskih prireditvah in srečanjih v bližnji okolici ter za prevoz gasilske mladine na izobraževanja. Novo vozilo je prestalo že svoj ognjeni krst, saj je bilo v enem primeru že na intervenciji, ko je na požarišče pripeljalo mo-štveno okrepitev. Za izdatno finančno pomoč se je predsednik Srečko Hrga zahvalil tudi Mestni občini Ptuj ter seveda številnim sokrajanom, botrom in donatorjem.
V imenu MO Ptuj je kicar-skim gasilcem ob pomembni pridobitvi čestital župan Štefan Čelan, ki je ob tem poudaril pomembne zasluge nekaterih posameznikov, številnim krajanom Kicarja pa se je za-
Ljubstava • Družinsko srečanje Gabrovčevih
Nasmeh v srcu in očeh
Iz ene haloških grap v Ljubstavi, do koder vodi zadnji del makadamske poti strmo navzdol, sta se v soboto popoldne razlegala pesem in smeh, daleč naokoli pa se je širil še prijeten vonj po pečenih dobrotah.
Ne, ni šlo za kakšno vaško slavje ob obletnici, pač pa za čisto navadno, a izjemno prisrčno srečanje sorodnikov, ki se takole skupaj niso našli in videli že dolga leta oziroma sploh nikoli vsi naenkrat.
Dogajalo pa se je na domačiji Blaža in Zofke Topolovec, kjer so se zbrali sorodniki po Zofkini strani. »Ja, veste, to sem si dolgo želela, da bi se tako enkrat res našli vsi skupaj. Potem sta pa moja hči in nečakinja zavihali rokave in evo, vsi smo se našli pri nas doma,« je med živahnim klepetanjem vesele družbice z iskrivimi očmi najprej povedala Zofka Topolovec, rojena Gabrovec, medtem ko je njen mož Blaž hitel nalivati kozarce, saj brez takšne dobrodo-
šlice v Halozah, posebej pa še pri Topolovčevih, nikakor ne gre. »Veste, to je tako lepo, ko se vsi domači zberemo na enem kupu, da vam ne znam povedati! Saj se vidimo tu in tam, enkrat pridejo eni na obisk, drugič drugi, pa tudi midva z možem greva kam. Ampak danes so vsi tako zaposleni, nihče nima prav časa in dnevi, meseci, leta ... kar stečejo mimo. Pa je takšna škoda, da si ne vzamemo več časa zase in za svoje. Saj se rojevajo novi otroci in čez nekaj rodov, če se ne bomo več srečevali, se še poznali ne bodo več med seboj,« je glasno razmišljala Zofka, ki sploh ni mogla skriti sreče ob tem, da so se končno res enkrat našli vsi skupaj: »Nas ni tako malo,
hvalil za to, da so do povrnitve delnih stroškov iz MO Ptuj kar sami začasno kreditirali financiranje novega avtomobila. V imenu Območne gasilske zveze Ptuj se je čestitkam pridružil predsednik Marjan Meglič, ki je ob tem opozoril na skorajšnjo praznovanje 140-letnice PGD Ptuj. Pridružil pa se mu je tudi Janko Čeh, predsednik četrtne skupnosti Rogoznica, ki je dodal, da sodi ta prireditev v sklop praznovanja prazni-
ka mestne četrti Rogoznica, ob tem pa izrazil prepričanje, da se bodo čez leto dni že lahko zbrali ob odprtju novega športnega igrišča v Kicarju, za katerega so ob gasilskem domu že zakupili primerno zemljišče. O pomembnosti novega vozila za delo gasilskega društva pa je govoril še poveljnik OGZ Ptuj Janko Lah, ki se je posebej zahvalil tistim, ki imajo za to največ zaslug.
Ko je Dušan Vojsk, povelj-
nik PGD Kicar, ključe novega gasilskega kombija svečano predal vozniku Borutu Majc-nu, je ta rdečega lepotca tudi preskusil, blagoslovil pa ga je pater Matej Štravs iz župnije svetega Ožbalta v Ptuju. Številnim botrom in donatorjem so se domači gasilci zahvalili s spominskim darilom, nageljnom in priznanjem, s prisrčnim kulturnim programom je slovesnost zaokrožila skupina ljudskih godcev in pevcev Stari prijatelji iz Kicarja, ki delujejo že devet let, vse skupaj pa so nato okronali še z veliko gasilsko veselico pod šotorom z ansamblom Zreška pomlad, ki je dan pred tem na 41. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2010 osvojil največ telefonskih glasov televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev.
-OM
Foto: M. Ozmec
Botrom in donatorjem novega gasilskega vozila so se zahvalili s spominskim darilom, rdečim nageljnom in priznanjem.
vidite? Bilo nas je pet bratov in sester, ene sestre danes res ni tukaj, ni mogla priti, ker živi v Avstraliji. Vsi ostali, ki živijo po različnih koncih Slovenije, pa so tukaj; tako bratje kot sestre z otroki. En brat ima kar enajst otrok in vsi so prišli, nekateri seveda že s svojimi družinami, z vnuki. Prav luštno je, zares. Veliko smo si že povedali, pa veliko nasmejali in lepo je, da se tudi bratranci in sestrične vidijo in kakšno povejo!«
Blaž in Zofka sta tudi povedala, da si takšnih prijetnih druženj še želita, saj je bilo tokratno nepozabno, vsa zbrana družba, ki se je postavila tudi pred naš objektiv, pa je temu družno in zelo glasno pritrdila.
SM
Pri Topolovčevih doma se je zbralo vso sorodstvo Zofke, rojene Gabrovec, in nad prvim takšnim druženjem so bili prav vsi navdušeni.
BREZSKRBNO, A VARNO V NOVO ŠOLSKO LETO
Počitnice in z njimi dnevi brezskrbnosti se počasi končujejo. Igrišča so še vedno polna veselih malčkov, šolarjev in mladine, ki si nabirajo novih moči za prihajajočo jesen. Ob sproščeni igri in rekreaciji ali pa čisto na vsakdanjih poteh pa se pogosto zgodijo večje in manjše nezgode, ki jih ni mogoče preprečiti. Mavčna obloga ali šivanje ran sta pogosti spremljevalki razposajene igre, žal tudi invalidnost včasih prekriža naše življenjske poti. Ker v Zavarovalnici Triglav vemo, da statistike o številu nezgod vedno znova opozarjajo na koristnost dobrega nezgodnega zavarovanja, smo tudi letos pripravili ugodno ponudbo nezgodnih zavarovanj. Dobre stvari so tri. Tudi v naših paketih, zato naj prihajajoče šolsko leto mine varnejše in mirnejše za vas in vaš družinski podmladek.
Nezgodno zavarovanje -dobra odločitev
Finančne posledice nezgod lahko ublažimo. To je tudi namen nezgodnega zavarovanja otrok in mladine. Dnevno nadomestilo je namenjeno času, ko vaš malček ne more v vrtec, šolar k pouku ali študent na predavanje. V dnevno nadomestilo štejemo tudi čas, ko zavarovanec obišče dejavnosti, a je še vedno poškodovan, npr. ima imobiliziran ud ter za čas zdravljenja poškodbe, oskrbljene s šivi. Ce boste varnost zaupali Triglavu in sklenili nezgodno zavarovanje, boste pridobili možnost dnevnega nadomestila, zdravljenja v bolnišnici, tudi v tujini, vanj pa sta vključeni tudi izguba življenja zaradi nezgode ali trajna invalidnost kot posledica nezgode.
Nezgodno zavarovanje že o od deset evrov
o Šolsko leto se začne z mnogimi izdatki za zvezke, § knjige in ostale potrebščine. Ko so vse stvari na S svojem mestu v šolski torbi, pogosto pozabimo,
da bi bilo dobro imeti tudi nezgodno zavarovanje. Ze stara modrost pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Zato si raje izberimo pravi akcijski paket Triglavovega nezgodnega zavarovanja, ki bo ustrezal vašim željam in potrebam. Skromnejši paket je lahko vaš že od deset evrov dalje. Ker so v življenju dobre vedno tri stvari, imamo za vas pakete A, B in C.
Kuža Pazi tudi letos s šolarji čez cesto
Zavarovalnica Triglav tradicionalno vsak september v sodelovanju z osnovnimi šolami poskrbi, da se za osnovnošolce, predvsem prvošolce, šolsko leto začne varno. Tudi letos bomo v sodelovanju z Mladinsko knjigo in revijo Ciciban vsem prvošol-cem prek ramen zavezali rumene rutice. Zato bodite pozorni, ko boste srečali našo maskoto kuža Pazija. V prvih dneh šolskega leta se bo prelevil v prometnika. Potrudil se bo, da bodo šolarji pravilno prečkali cesto in srečno prišli v šolo, voznike pa opozoril na večjo previdnost.
Preventivna nota naših daril
Varnost je na prvem mestu. Zaupajte jo Triglavu. Vsem, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje prek spleta, pri zastopniku, svetovalcu ali na pooblaščenem prodajnem mestu, bomo podarili praktično darilo. Študentom, ki bodo sklenili zavarovanje s klikom prek spleta, bomo podarili notesnik. Vanj bodo lahko beležili vsa študijska opravila in nepričakovane mladostne dogodivščine. Pohitite, zaupajte nam in ujemite našo akcijsko ponudbo do 31. oktobra. Pričakujte nepričakovano in bodite brez skrbi! Več na www.triglav.si.
Zavarovalnica Triglav, d. d.
Foto: SM
Ptuj • Darjan Predikaka kri daroval stotič
SUu	U	V ■ ■ Vi ■■	■
svojo krvjo rešujejo življenja
Šestnajsti avgust je bil prav poseben dan v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, ki ima prostore v ptujski bolnišnici. Pripravili so slovesnost ob 100. odvzemu krvi Darjana Predikaka iz Lovrenca na Dravskem polju, zaposlenega v Boxmarku v Kidričevem.
Foto: Črtomir Goznik
16. avgusta so v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, pripravili slovesnost ob stotem odvzemu krvi Darjana Predikaka iz Lovrenca na Dravskem polju. Na fotografiji z medicinsko sestro Ivano Glaser.
Foto: Črtomir Goznik
Krvodajalski rekorderji s Ptujskega: (od leve) Oskar Šturm je kri daroval že 140-krat, Franc Trčko iz Cirkovc je kri daroval 125-krat, Martin Golenko 109-krat in Darijan Predikaka 100-krat.
Čestitke novemu krvodajalskemu rekorderju je prinesel tudi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev. Tega dne so se rednega odvzema krvi udeležili tudi nekateri drugi krvodajalski rekorderji s Ptujskega, Oskar Šturm, ki je kri daroval že 140-krat, Franc Trčko, ki je kri daroval 125-krat, in Martin Golenko 109-krat. Ob tej priložnosti so povedali, da jim vsak odvzem prinaša novo zadovoljstvo, ker s tem, ko darujejo to pomembno življenjsko tekočino, pomagajo reševati življenje. Krvodajalci bodo, dokler bodo lahko, če jim bo zdravje služilo, vse do 65. leta starosti.
Darjan Predikaka, novi jubilejni darovalec krvi, se je med krvodajalce vpisal med služenjem vojaškega roka v JLA, leta 1978, star je 51 let. Vseh ostalih 99 odvzemov pa beležijo v ptujski transfuziji. Občutek ob 100. odvzemu krvi je lep, s
tem, ko sem danes daroval kri, sem ponovno nekomu pomagal, je povedal. Najprej je bil
član krajevne organizacije v Lovrencu na Dravskem polju, zadnjih 20 let je član KO RK
Cirkovce, ki je ena najdejavnejših krajevnih enot Rdečega križa na Ptujskem. Darjan Pre-
dikaka prihaja na odvzeme vsake tri mesece. Doslej je daroval že 40 litrov kri.
Ptujsko enoto za transfuzijsko dejavnost Ptuj je do nedavnega vodila Irena Maračic, dr. med., spec. transfuziologinja, ki se je upokojila. Nova vodja bo Bojana Bizjak, dr. med., spec. transfuziologinja. Predstojnica centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor Lidija Lokar, dr. med., spec. tranf., je ob odvzemu krvi krvodajalskim rekorderjem s Ptujskega povedala, da so zaloge krvi v tem trenutku zadostne. V zadnjih treh tednih se je sicer govorilo o pomanjkanju krvi, v ptujski enoti je predvsem primanjkovalo krvi negativnih krvnih skupin A, B, AB in 0-ne-
gativne, pri ostalih pomanjkanja ni bilo, čeprav se lahko stanje spremeni iz dneva v dan. S klicanjem krvodajalcev so zapolnili tiste zaloge, ki so bile na spodnji meji. Lokarjeva pravi, da je krvodajalstvo treba spodbujati, krvodajalcem je treba dati priznanje za vse, kar so darovali, s svojim humanim in nesebičnim življenjem so rešili mnoga življenja. Za krvodajalstvo je treba motivirati že mlade, to humano dejavnost jim je treba približati že v vrtcu, z motivacijo nadaljevati v osnovnih in srednjih šolah. Krvodajalec lahko postane vsak polnoletni državljan, če je zdrav.
MG
Ptuj • Poslopja, ki kazijo mesto
Zavod predstavlja svojo resnico
Srečko Štajnbaher, vodja OE Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je na seji sveta četrtne skupnosti Center, ki je bila 10. avgusta sklicana predvsem zaradi oblikovanja stališč do nekaterih projektov revitalizacije na območju starega mestnega jedra, govoril tudi o reševanju razvpite stavbe v Jadranski ulici 16 in nekdanje usnjarne - Koteksa.
Glede na veliko medijsko gonjo in pisanje po elektronski pošti, ki je nevredno javne objave, so se na Zavodu odločili, da bodo zadevo presekali in razložili svoje stališče do te problematike.
Objekt Jadranske 16 so v stro-
kovnih podlagah, pripravljenih leta 2006 za novi odlok, ki ga MO Ptuj še do danes ni sprejela, že predlagali za izvzem, da se ne bi vrednotil več kot kulturni spomenik. Formalno je torej še vedno kulturni spomenik, a
ga tako več ne obravnavajo, varujejo se samo zunanja podoba objekta: ulična stran, strešna kritina in dvorišče. Tega so želeli lastniki v celoti pozidati, to pa se ne sme zgoditi. MO Ptuj je že prejela pobudo, da ga ohranja
kot objekt kulturne dediščine in arheologije. 11. avgusta so bili izdani kulturnovarstveni pogoji z novo idejno zasnovo, da bi poskušali ta problem nekako rešiti.
Pri tej stavbi je šlo tudi za
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Štajnbaher, vodja OE Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
precej napačno interpretacijo: gradnjo je zaustavil gradbeni inšpektor, ne Zavod; Zavod je le določil, kaj mora biti narejeno, za vsa potrebna dela pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Problem je v tem trenutku tudi lastništvo: lastnika sta vnuk in pokojni oče. Dokler se ne bo uredilo, ne bo mogoče izvesti načrtovanih del. Problematiko odvodnjavanja pa bodo morali lastniki rešiti s pristojnimi mestnimi službami; ker to ni bilo ustrezno urejeno, je prišlo do zatekanja. »To zgodbo bomo zaprli,« pravi Štajnbaher.
V	nadaljevanju je pojasnil zgodbo okrog nekdanje usnjar-ne (Koteksa) v Dravski ulici, ki bi jo nekateri radi podrli. Zavod je svoje mnenje že večkrat povedal. Problematika se vleče, odkar je Štajnbaher na Zavodu, to je od leta 1992. Nič se ne dogaja, objekt pa iz dneva v dan bolj propada. V Zavodu še vedno trdijo, da je omenjeno poslopje del mestne vedute in je vanjo mogoče spraviti neko dejavnost; pri tem se zunanja podoba ohrani, medtem ko se notranjost lahko preuredi.
Odločitev o rušitvi je po zakonu iz leta 2008 v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Če bo to odločitev sprejelo, bo moralo za njo tudi stati in v končni fazi odgovarjati. Kaj bo v primeru ru-šitve tu stalo, bo prav tako predpisalo Ministrstvo.
V	obstoječi zakonodaji je pravna luknja, ki ne predvideva kazni za občino kot lastnico kulturnega spomenika, če ne skrbi zanj in ga zaradi tega ogrozi. Na Zavodu upajo, da se Ministrstvo za rušenje ne bo odločilo, ker tudi strokovni eksperti pravijo, da je rekonstrukcija mogoča, kljub temu da je objekt že močno načet.
Branka Bezeljak je povabila na izlet v Ljubljano, da bi si odgovorni in vsi, ki jih to zanima, pogledali, kako so se v glavnem mestu lotili urejanja obrežja reke, koliko ljudi je tam in koliko jih živi od tega. Turistov imamo na Ptuju veliko, nimajo pa kam iti, nimajo si kje kupiti sendviča, ob Dravi razen pri Ribiču ne morejo posedeti.
Uresničimo otroške sanje
Naj vaš otrok pospremi vrhunske nogometaše na Igrišče!
S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja za šolsko leto 2010/2011 pri Adriaticu Slovenici, bo vaš mali nogometni navdušenec sodeloval v super nagradnem žrebanju. In z malce sreče, bo morda prav on pospremil nogometaše na tekmi Slovenije In Ferskih otokov, ki bo 8.10.2010 v Sloveniji.
Uresničimo nogometne sanje našim otrokom. Več informacij na www.asnogometnesanje.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
\m0 □
Videm • Friderik Bračič ponovno za župana
Kanalizacija, obrtna cona in nova dvorana
Sedanji župan občine Videm Friderik Bračič je v začetku tega tedna uradno najavil svojo ponovno kandidaturo za župana. Na listi SLS se bo poskušal zavihteti na županski stolček tretjič, kampanjo pa bo vodil pod sloganom: Pridružite se nam in sodelujte v sooblikovanju občine Videm.
Kot je Bračič povedal na uradni predstavitvi, njegova oz. strankarska vizija razvoja občine temelji na vrednotah prebivalcev, zasnovana pa je na petih stebrih: gospodarstvo, promet in komunikacije, okolje, izobraževanje in kakovost življenja.
Kot okvirne temeljne cilje prihodnjega mandata si je zadal uresničitev naslednjih projektov: „Razvoj po naseljih v vseh osmih krajevnih skupnostih, nadaljevanje modernizacije cestne infrastrukture, nadaljevanje gradnje kanalizacijske mreže, razvoj podjetništva in nasploh večje vlaganje v gospodarstvo - v tem kontekstu tudi dokonč-
na ureditev in odprtje naše poslovno-obrtne cone ^razvoj turistično-rekreativne ponudbe našega podeželja, izboljšati moramo promocijo lastnih naravnih in kulturnih potencialov, povečati skrb za okolje in odpraviti črna odlagališča. V načrtu je tudi izgradnja večje športno-kulturne dvorane, prav tako moramo prisluhniti mladim in jim omogočiti boljše pogoje za delo in ustvarjanje, posebna skrb pa ostajajo tudi naši starejši občani, za katere imamo resen namen zgraditi dom ostarelih. Nadaljevali bomo tudi vlaganje v požarno varnost in krepili dobre medsosedske odnose z
Sedanji župan občine Videm Friderik Bračič se je odločil še za tretjo župansko kandidaturo.
ostalimi občinami. Predvsem pa moramo ostati občanom prijazna in dostopna občina."
Friderik Bračič je ob napovedanih bodočih naložbah izpostavil še dejstvo, da bodo nameravane cilje dosegali z uspešnimi kandidaturami in pridobivanjem dodatnega denarja na različnih razpisih: „Pridobivanje dodatnega denarja preko razpisov je temelj razvojnega ciklusa občine, kar pa ne pomeni, da bodo prav vse investicije vezane izključno na uspešno pridobivanje državnega ali evropskega denarja. Ko bo šlo za prednostne projekte, nujne za naše občane, za katere ne bomo mogli koristiti drugih virov, jih bomo izvedli tudi izključno iz proračunskih sredstev."
Središče ob Dravi • Jurij Borko bo ponovno kandidiral
»To je bil velik izziv, ki smo ga dokaj dobro premagali, saj smo v iztekajočem se mandatu izvedli nekaj pomembnih investicij, nekatere tudi skupaj s sosednjimi občinami, kar se mi zdi še posebej pomembno. Ko se ozrem nazaj, sem prepričan, da je bila odločitev za samostojno občino pravilna,« je povedal Jurij Borko.
V preteklih štirih letih so v občini za investicije namenili okrog 5 milijonov evrov, kar je za tako malo občino zadovoljivo, meni župan. Nekaj
denarja so pridobili iz razpisov ali evropskih skladov, za kar je bilo treba izdelati prijave in dokumentacijo. V tem finančnem okviru pa je tudi za okrog 750.000 evrov zadolžitve, ki jo je izvedla občina lani in letos. »Ti krediti ne predstavljajo velike finančne obremenitve za občino in so bili najeti pri Ribniškem skladu, kjer so pogoji kreditiranja zelo ugodni,« je prepričan Borko, ki se je za ponovno kandidaturo odločil, ker želi nadaljevati začrtano delo. Pri tem je kot ključ-
ne omenil skupni projekt z občino Ormož - izgradnjo vodovoda Ormož-Središče ob Dravi in pripravo tehnične dokumentacije za kanalizacijo v Središču ob Dravi, s katero so bili s sosednjo občino Nedelišče uspešni na razpisu za pridobitev sredstev. V prihodnosti bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje za omenjen projekt in do izteka finančne perspektive 2013 poiskati vire financiranja, kajti investicije takšnega obsega občina ne more izpeljati sama. Naslednji pomem-
Čuček je zaposlen na Poštni banki Slovenije, že več let pa je aktiven na političnem in društvenem področju. S politiko se je začel ukvarjati v študentskih letih, ko je deloval v različnih organih Študentske organizacije v Mariboru (ŠOUM) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Bil je podpredsednik ŠOUM, večkratni poslanec v študentskem zboru ŠOUM, sekretar oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje, član predsedstva ŠOS ... Bil je generator ideje o ustanovitvi Študentskega kluba Slovenskih goric, ki pokriva občine upravne enote Lenart in bil njegov dolgoletni predsednik.
Prav tako je bil v upravnem odboru lokalnega turističnega in športnega društva, še vedno je podpredsednik cerkvenja-škega kulturnega društva in član dramske sekcije. Po zaključenih študentskih letih je kandidiral za svetnika občine, bil izvoljen in tako je zadnja štiri leta opravljal tudi to funkcijo.
Po njegovih besedah se je za župansko kandidaturo odločil, ker ima rad svoj kraj in ker pomeni biti župan delati z ljudmi za ljudi, kar počne že celo življenje. Če bodo volivci vodenje občine zaupali njegovi ekipi, bodo prednostne naloge predvsem izgradnja novega vrtca in večnamenske športne
dvorane, razvoj in trženje turizma, zagotavljanje prostorskih pogojev za individualno in stanovanjsko gradnjo v občini ter enakomeren razvoj občine.
Sicer pa je Friderik Bra-čič povzel tudi dosedanje uspešno zaključene naložbe v občini, med katerimi je izpostavil: „V celoti smo uredili problematiko predšolske in šolske vzgoje, danes deluje v občini osem oddelkov vrtcev, temeljito je prenovljena OŠ Sela, že pred tem je bila tudi OŠ Leskovec, dokončali smo velik projekt oskrbe naših občanov s pitno vodo v haloškem delu občine, doslej smo zgradili tudi okoli 5,5 kilometra kanalizacijske mreže, s čimer še nadaljujemo, prav tako smo asfaltirali okoli 70 kilometrov cest, približno 3,2 kilometra hodnikov za pešce, postavili preko 120 obcestnih
svetilk v javni razsvetljavi, uredili kolesarske poti v dolžini štirih kilometrov ... Prav tako je bilo v zadnjem obdobju narejeno veliko na področju etnografske dediščine, kjer se lahko pohvalimo z Djočanovo kmetijo, urejata se Petrova kmetija in Poslan-čeceva domačija, atraktiven je Etnografski muzej v Veliki Varnici. Občina se lahko ponaša tudi s športno infrastrukturo; urejena so igrišča v Tržcu, Vidmu in Leskovcu, uspelo nam je tudi opredeliti obrtno cono v prostorskem planu, za katerega upam, da bo letos na državni ravni res končno potrjen."
SM
Nadaljevati zeli začeto delo
Jurij Borko je nedavno na tiskovni konferenci objavil svojo vnovično kandidaturo za župana občine Središče ob Dravi. Ozrl se je na prehojeno štiriletno pot, na kateri so se ukvarjali z zagotavljanjem delovanja nove občine, delitveno bilanco, vzpostavljanjem občinske uprave in pripravljanjem projektov, saj niso bili narejeni.
ben projekt, na katerem se že nekaj časa dela, je poslovna cona Lipje, za katero Borko upa, da jim bo s spremembo občinskega prostorskega načrta uspelo z nadomestnimi zemljišči pridobiti potrebne površine. Razplet tega pričakuje v naslednjih dveh do treh mesecih, nato pa bo treba poiskati investitorje, ki bi jih v občino rad privabil z ugodnimi pogoji. »To bi občini dalo nov gospodarski zagon. Prihodnost pa vidim tudi v turizmu in kmetijstvu, saj odlične naravne danosti
Foto: Viki Ivanuša
Jurij Borko bo ponovno kandidiral za župana občine Središče ob Dravi.
niso dovolj izkoriščene. Raziskati je treba tudi, kakšne so možnosti na področju geo-termalne energije,« razmišlja Jurij Borko.
Poleg tega pa mora občina zagotavljati potrebna sredstva za delovanje zavodov, pri čemer želijo v Središču zadržati dosežene standarde, ki zagotavljajo določen nivo kvalitete bivanja v vsaki obči-
ni. Borko se zaveda, da je vse odvisno od finančnih zmožnosti. Pričakuje, da bodo prilivi iz državnega proračuna in možnost črpanja evropskih sredstev takšni, kot so bili. Računa pa tudi na regionalna sredstva, ki jih občini pripada še za okrog 800.000 evrov, kohezijska sredstva in morda bodo tudi možnosti preko pomurskega zakona.
Jurij Borko kandidira na listi SDS, podporo pa je dobil tudi od N.Si in Desus. »Tako kot doslej želim biti župan vseh občank in občanov, to sem v svojem štiriletnem delu, upam tudi, dokazal. Vseskozi smo poskušali usklajevati prioritete, da bi zadovoljili potrebe vseh, vendar vsem naenkrat ugoditi ni mogoče. Vsem skupaj pa nam mora biti prednostna naloga razvoj naše občine in dobro nas vseh,« je zaključil Borko.
Viki Ivanuša
Cerkvenjak • Predstavitev županskega kandidata SLS
V boj s Kranerjevo podporo
20. avgusta so v Cerkvenjaku predstavili neodvisnega kandidata na listi SLS za župana občine, 30-letnega profesorja geografije in zgodovine Primoža Čučka.
Prav tako želi izboljšati komunalno in prometno infrastrukturo, razmere v lokalnem kmetijstvu, zdravstvu, obrtni coni, na športnem in društve-
Cuček (desno) v družbi sedanjega župana in Žerjava.
nem področju.
Poleg njega na listi SLS kandidirajo še kandidati za člane občinskega sveta: Simona Fir-bas, Damjan Breznik, Tončka Divjak, Franc Markovič, Marija Firbas, Jože Kokol, Ivan Janez Pučko in Roman Ploj.
Cerkvenjačani, ki so bili do sedaj vajeni župana Jožeta Kra-nerja (ta po dolgih letih ne bo več kandidiral, saj bi rad užival v pokoju), bodo lahko torej na letošnjih volitvah svoj glas oddali tudi veliko mlajšemu kandidatu. Da je njegova mladost prednost, meni Kraner, ki je bil prav tako prisoten na razglasitvi, saj Čučkovo kandidaturo podpira: »Za nas je danes velik dan, ker oznanjamo neko spremembo na področju vodenja občine. Sem eden tistih županov, ki se je skupaj s svojimi sodelavci boril, da smo se leta 1998 osamosvojili in sem vztrajal vse do danes.«
Cerkvenjak je na ta dan obiskal tudi Radovan Žerjav, ki je povedal, da je občina v
času Kranerjevega vodenja, ki je bilo po njegovem odlično, naredila gromozanske korake naprej, in da obžaluje, da sedanji župan ne bo več kandidiral, vendar verjame, da so poiskali pravega kandidata, ki bo znal njegovo dobro delo nadaljevati.
Tiskovni konferenci je nato sledilo še delovno srečanje regionalnih odborov SLS ptujsko-ormoške regije in Slovenskih goric v okviru tretjega kroga srečanj vodstva te stranke in regijskih odborov. Osrednja tema so bile lokalne volitve. »Tokratne bodo za našo stranko zelo pomembne, včasih sem dejal, da celo prelomne. Pričakujemo namreč, da se bo podpora, ki jo volivci namenjajo naši stranki, obrnila navzgor. Verjamem, da bomo tudi na tem koncu obdržali število županov, ki jih imamo trenutno, lahko pa se zgodi, da ga bomo celo še povečali,« je bil optimističen Žerjav.
Polona Ambrožič
Foto: SM
Benedikt • Odprli prvo slovensko biodizelsko elektrarno
Elektrika iz rastlinskega olja
19. avgusta je družba Panonica energetika v benediški obrtno-industrijski coni predstavila prvo biodizelsko elektrarno v Sloveniji, v kateri je za namen proizvodnje električne energije uporabljen izključno biodizel, pridobljen iz odpadnih rastlinskih olj.
Po besedah Dejana Šlemerja, snovalca elektrarne in generalnega direktorja Panonica energetike, jim bodo izrabljena rastlinska olja dobavljali iz Avstrije, porabljena letna količina pa bo približno 1,8 milijona litrov. Z njihovo uporabo bodo tako reševali tudi ekološko vprašanje, kam s temi surovinami, jim pa je žal, da bodo morali olja zaenkrat pridobivati iz tujine, saj v Sloveniji ni primernega ponudnika.
Specifičnost sistema elektrarne je biodizelski motor, ki je odporen na agresivnost biodi-zelskega goriva, po drugi strani pa dovolj sodoben, da zadostuje standardom in nivoju hrupa. V družbi vidijo njene največje prednosti v hitri postavitvi, saj je zgrajena v roku šestih mesecev, zanesljivem obratovanju, kompaktnosti izvebe (zasede relativno malo prostora in je manjši poseg v okolje) in neodvisnosti od energenta.
Njena posebnost je tudi v ne-motečem delovanju na okolje, v katerem je postavljena, saj ima nizek nivo hrupa, čist izpuh brez vonjev ter kompaktnost in prilagodljivost zunanjega videza. Prav tako omogoča izrabo tople vode, saj se med njenim obratovanjem proizvede toplota, katere del se porabi za vzdrževanje konstantne temperature biodizla v rezervoarju, preostanek pa se lahko uporabi v druge namene. Tako pričakujejo v bližnji prihodnosti postavitev toplotnih gred za namen vrtnarstva.
Električna moč elektrarne znaša 950 kilovatov, proizvedena električna energija pa se bo oddajala direktno v omrežje, med drugim je sklenjena pogod-
Foto: PA
Šlemer in Žula sta predstavila prvo slovensko biodizelsko elektrarno.
Elektrarna ne pomeni velikega posega v prostor.
ba z državnim podjetjem za odkup te energije - Borzenom.
Po Šlemerjevih zagotovilih naj bi elektrarna začela delovati čez približno štiri mesece (gledano iz tehničnega stališča bi lahko že ta teden, vendar morajo pridobiti še potrebno dokumentacijo), njene elektrike, ki ne bo dražja od običajne, pa se bodo lahko posluževali vsi, ki bodo na to transformatorsko postajo priklopljeni, torej uporabniki industrijske cone in prebivalci v
rangu 500 metrov.
»Ideja je postala realnost!«
Projekt, ocenjen na 1,3 milijona evrov, je polovično financiran iz lastnih sredstev družbe, ostalo pa s posojili iz banke. Ustanovitelji elektrarne pričakujejo, da se jim bo celotna investicija povrnila v približno desetih letih.
Lastnika Panonica energetike
sta sicer poleg zadruge Pano-nica, ki ima 35-odstotni delež, Krovni podjetniški inkubator iz Slovenskih Konjic, ki je bil lastnik zemljišča, ter družba K8 iz Ljubljane, ki je dodala finančna sredstva.
Zadrugo Panonica so pred leti kot kabelskega operaterja ustanovile tri krajevne skupnosti: Gornja Radgona, Črešnjev-ci-Zbigovci in Radenci, kasneje pa se je preimenovala v Pano-nico zadrugo za investicijska vlaganja in energetiko. Danes združuje okoli 800 zadružnikov, ki skozi zadružne deleže sodelujejo pri njenem upravljanju ter dobičku. V namen vlaganj v energetski sektor je ustanovila družbo Panonica energetika, prek katere (tudi s partnerji iz tujine) deluje kot proizvajalec električne in toplotne energije.
»Ideja o izgradnji biodizelske elektrarne je bila ključna, na slovenskem trgu smo želeli vpeljati inovativnost na področju energetike, strmeti k družbeno odgovornem ravnanju ter dokazati, da ideje lahko vedno postanejo realnost,« je povedal Marko Žula, predsednik upravnega odbora Panonica zadruge.
Biodizelske elektrarne so v Evropi že stalnica, nastajati so začele leta 2001. Postavljenih je okrog 50, največja je trenutno na Nizozemskem in je 87-krat večja od benediške.
Zakaj je prva slovenska nastala prav v Benediktu, smo povprašali direktorja. »Ta kraj je bil dobra kombinacija med možnostjo postavitve elektrarne in med samo odprtostjo ter dobrodošlico lokalne skupnosti in župana,« je odgovoril.
Polona Ambrožič
Zetale • Ceste v gradnji
Novi kilometri asfalta
Kljub temu da Žetalčani letos niso bili uspešni na razpisu za Južno mejo, na katerega so prijavili dva večja cestna projekta in dobili oba zavrnjena, so cestna gradbišča te dni v občini precej živahna.
Dela so že končana na več krajših cestnih odsekih po naselju Čermožiše, skupno pa se bo po besedah župana Antona Bu-tolena asfaltiralo okrog 1,6 kilometra cest: »Kot izvajalec je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj, pogodbena cena izvedbe vseh del je bila sicer 110.000 evrov, vendar bo potreben rebalans, saj je prišlo do zapletov in dodatnih del na mostu. Mislim pa, da bistveno višji znesek ne bo, končne situacije namreč še nimamo, računamo pa na cifro do največ 130.000 evrov.«
Denar za modernizacijo cest v Čermožišah v Žetalah načrtujejo pridobiti iz 23. člena Zakona o financiranju občin (sklep že imajo, pogodbe pa še ni), po katerem jim skupno pripada
Foto: SM
V Žetalah so v teh dneh zaključili asfaltiranje 1,6 kilometra cest v naselju Čermožiše, v teh dneh pa tečejo dela na štirikilometr-skem odseku ceste, kjer se bodo sanirali trije mostovi in zgradil en nov.
127.000 evrov.
Dela pa še tečejo na dveh odsekih ceste, gre za odseka Žale-Stopnica in Žetale-Krhliče. Za ta projekt je občina uspešno kandidirala na prejšnjem razpisu Južna meja: »Skupno se bo urejalo kar štiri kilometre ceste, in sicer bo dober kilometer in pol razširjen na štirimetrski vozni pas, obnavljali se bodo trije mostovi in gradil eden povsem nov, kjer se bo deloma prestavljala tudi struga potoka, za kar smo že pridobili dovoljenje ARSO. Vrednost tega projekta je bila ocenjena na slabih 600.000 evrov z DDV, vendar je bila pogodbena vrednost del precej nižja; pogodbo smo namreč podpisali za približno 340.000 evrov, najugodnejši izvajalec pa je Cestno podjetje Ptuj. Tudi pri tem projektu bo potreben rebalans, saj bo treba en most še dodatno popraviti.«
Kot je še povedal Butolen, bodo letos skupno v okviru modernizacije ceste sanirali kar osem mostov, ki so bili vsi že zelo dotrajani, eden med njimi se je celo že zrušil.
SM
Ankara in Evropska unija
Pred kratkim je Ljubljano obiskal predsednik turške republike Abdullah Gull. Če želi Slovenija postati pomembna igralka na Balkanskem polotoku, so odnosi z najbolj južno partnerko izredno pomembni in treba je analizirati geopolitiko Ankare, ker je usoda Turčije že nekaj let eno izmed najzanimivejših vprašanj za prihodnost Evropske unije. Ankara je danes prestolnica države, ki ima močne vezi z našo zgodovino, vedno je bila del »male evropske igre« ter most med dvema kulturno različnima svetovoma, pripravljena, sploh v času Otomanskega cesarstva, na medsebojno izkoriščanje za dosego najrazličnejših zunanjepolitičnih ciljev. Meja z Irakom, Iranom, Sirijo in Libanonom ji zagotavlja ključno povezovalno vlogo med Zahodom ter Bližnjim vzhodom, kjer Turčija že dolga leta vodi zelo modro diplomacijo v povezavi z Izraelom.
Leta 1952je bila Turčija sprejeta v organizacijo Severno-atlantskega pakta zaradi strateškega pomena svoje zemljepisne lege. Zahodu bi v primeru napada Sovjetske zveze omogočila prodor proti Moskvi iz jugovzhodne smeri. Od tistega dne, ne glede na vsa občutljiva, še vedno odprta vprašanja, kot je na primer Ciper, predstavlja enega od nosilnih stebrov Natove obrambe, tako da je leta 1992 celo postala pridružena članica Evropske unije (UEO). Turčija je torej že več kot pol stoletja temeljni del evropskega varnostnega sistema in lahko pomembno prispeva k njegovi posodobitvi oziroma preoblikovanju v trenutku, ko vse Natove analize poudarjajo bližino vseh morebitnih novih »žarišč«, povezanih z varnostjo naše celine, prav na ozemlju anatolskega polotoka.
Sodi Turčija v Evropsko unijo? Na to vprašanje gotovo ni končnega odgovora.
Vse, kar lahko skušamo analizirati, so geostrateški pomeni turško-evropske povezave. Kot prvo moramo imeti pred očmi jasno predstavo: turške korenine, plemena in jezik sežejo vse od Srednje Azije (Turkmenistan, Kazahstan, Kir-gizija, Uzbekistan) do Ljudske republike Kitajske, kjer ima Peking največje težave prav pri političnem nadzorovanju Xinjianga oziroma Vzhodnega Turkestana, kjer poleg drugih nekitajskih manjšin (Uzbekov, Kazahov, Turkmencev in Kirgizov) živijo tudi »težavni« Uiguri. Ankara je prestolnica močne srednje velike sile z edino vojsko na svetu, ki je še vedno, tako kot v preteklosti, pripravljena na bojevanje moža proti možu in ki zgodovinsko, od leta 1920, igra temeljno vlogo pri utrjevanju civilne in politične družbe.
Evropska unija, čeprav jo še čaka zelo dolga pot, želi igrati vodilno vlogo na mednarodnem odru. Da se bo počutila enotno, potrebuje neko enotno filozofijo, na kateri bo gradila vse druge predstave, to pa gotovo ne more biti popolnoma prostozidarska filozofija, ki je rodila uvod Ustavne pogodbe. Lahko bi bila to skupna verska pripadnost s krščanskimi koreninami, ki približno jasno združuje vso našo celino, a še jasneje izključuje islamski svet, ki pa ni samo Ankara, temveč tudi Sarajevo, Priština, Skopje in Sofija. V tem primeru Turčija ostane izključno strateški problem, ki bi zaradi velikega števila prebivalstva podrl vse ravnotežje v bruseljskih strukturah, obenem pa dodal neverjetno dodano vrednost zunanji in notranji varnosti v trenutku, ko Unija predvideva širitev svojih meja blizu kriznih območij, kot so Transdnjestrska republika, Gorski Karabah, Abhazija itd.
Za pridružitev Turčije se ne smemo odločiti čustveno, temveč predvsem geostrateško. Zadnja leta Ankara, nekako razočarana nad Evropo in seznanjena s težavami sodobnega multipolarnega sveta, vodi novo zunanjo politiko, poznano kot »doktrina strateške globine«, ki jo je leta 2001 oblikoval Ahmet Davutoglu za islamsko stranko AKP, zmagovalko volitev leto dni pozneje. Temelji teorije trdijo, da mora Turčija prekiniti svojo odvisnost od svojih zahodnih zaveznikov pri vodenju zunanje politike in si zgraditi mrežo lokalnih odnosov in zavezništev, da pridobi večjo težo na mednarodnem odru ter neposredno igra večjo vlogo pri oblikovanju novih svetovnih ravnovesij. To pomeni, da bi moralo biti članstvo v EU samo ena od možnosti, nikakor pa ne edini cilj turške zunanje politike.
Sociološko gledano bi se Evropa v preteklosti celo težje identificirala, če ne bi bilo otomanskega sovražnika. Nekaj stoletij kasneje, po drugi svetovni vojni, je ta sovražnik postal dragoceni zaveznik, danes pa še ne popolnoma zanesljiv partner, ki potrebuje zvezdo severnico, da ne bo ostal osamljen na pol poti. Da se ne bo prepustil sirenam islamskega fundamentalizma oziroma lokalne, vedno preveč nemirne geopolitike, je treba po dolgem času presekati gordijski vozel turškega vprašanja in povedati najprej sebi, takoj zatem pa njim, kakšno skupno sodelovanje si v resnici želimo. V nasprotnem primeru tvegamo sprožitev še večje neprijaznosti, nezaupanja in splošnega nezaupanja do Unije, ki se v trenutku, ko že tako ali tako izgublja svojopri-vlačnost, ne more soočati še s tako pomembnimi odprtimi vprašanji. Elastika se lahko razteguje, a ne v neskončnost. Potrpljenje seže do določene mere: če se obljube ne uresničijo, pa se spoštovanje hitro spremeni v sovraštvo. Da preprečimo zamero, pa najprej potrebujemo skupna in jasna notranja stališča.
Laris Gaiser
Hajdina • Pred novim šolskim letom
Prvo leto tudi z vrtcem
Za OŠ Hajdina in tudi občino Hajdina bo novo šolsko leto 2010/11 nekaj posebnega: starši predšolskih otrok lahko prvič v zgodovini občine svoje otroke vpišejo v svoj vrtec, ki ga je zgradila občina Hajdina v okviru javno-zasebnega partnerstva, sovlaganja občine, Ministrstva za šolstvo in šport ter zasebnega vlagatelja.
Prvi hajdinski občinski vrtec ima pet oddelkov. V prvem šolskem letu bodo prevladovale jaslične skupine - imeli bodo tri - in dve srednji skupini, skupine otrok pred šolo pa ne bo, saj starši otrok, ki sicer obiskujejo okoliške vrtce, niso želeli izpisati, saj so želeli, da otroci ostanejo tam, kjer se dobro počutijo. Za otroke v vrtcu bo skrbelo enajst strokovnih delavcev - pet vzgojiteljic in šest pomočnic vzgojiteljice.
V prvi razred so vpisali 25 novincev. Po statističnih podatkih bi lahko sicer odprli dva oddelka prvega razreda, vendar so morali trem otrokom vpis preložiti, tako da bodo imeli en prvi razred, je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah. Število oddelkov se v novem šolskem letu ne spreminja, v prvi in drugi triadi do šestega razreda bo osem oddelkov, pet oddelkov pa v zadnji triadi, od
Foto: Črtomir Goznik
Prvi hajdinski vrtec ima pet oddelkov.
sedmega do devetega razreda. Vseh učencev bo v novem šolskem letu okrog 250. V šoli je zaposlenih 25 strokovnih delavcev in osem drugih, skupaj s 15 zaposlenimi v vrtcu pa jih bo po novem 48. Kot pravi ravnatelj, se zavedajo, da so enoten kolektiv, zato je pomembno, da
je vrtec ob šoli, da se zaposleni dnevno srečujejo, nekatera administrativna, računovodska in tajniška dela pa bodo skupno opravljali. Hkrati pa se zavedajo, da je delo vrtca specifično.
V vsebinskem delu šole v novem šolskem letu ne bo večjih sprememb, kljub obljubam,
Sp. Podravje • Folkloristi iz Češke vračajo obisk
Folklorno-glasbeni večeri
Starejši otroški folklorni skupini iz Folklornega društva Rožmarin Dolena, ki jo vodi Aleksandra Petrovič, in KD Destrnik, ki jo vodi Marko Pukšič, štejeta skupaj več kot 35 otrok. Otroci v njih spoznavajo ljudske plese, pesmi in običaje ter jih preko odrskih koreografij predstavljajo na odru.
Letos sta bili na pobudo Nežke Lubej obe otroški folklorni skupini povabljeni na tretji Mednarodni folklorni festival Skoronice 2010 na Češkem. Na tridnevnem gostovanju so bili v juliju.
Ta konec tedna pa jim češki prijatelji vračajo obisk v naših krajih. Nastopili bodo dvakrat. Prva prireditev bo nocoj (v petek, 27. avgusta) ob 20. uri v kulturni dvorani na Selih, kjer bo potekal Večer češke folklore. Zraven gostov iz Češke bodo nastopili še domačini, mlajša in starejša otroška FS FD Rožmarin Dolena. V soboto, 28. avgusta, ob 20. uri pa se bodo češki otroci predstavili v kulturni dvorani na Destrni-ku. Večer češke folklore bodo
tokrat popestrili domačini, starejša otroška FS KD Destrnik.
V nedeljo, 29. avgusta, ob 10. uri se bodo gostje in oboji gostitelji, otroška FS KD Destr-
da se bodo obvezne vsebine zmanjšale za dvajset odstotkov, spreminja pa se šolski koledar, ki uvaja enotne šolske počitnice za celo Slovenijo. Večja sprememba pa je predvidena na področju prehrane osnovnošolskih otrok, ker Ministrstvo za šolstvo in šport želi del denarja za prehrano, ki so ga izgubili srednješolci, preliti v osnovne šole. Zakonodaja je pripravljena, šola pa mora pripraviti svoja notranja pravila o šolski prehrani, delitvi teh sredstev. Že ustaljeni šolski programi se bodo nadaljevali, pristopili pa bodo k projektu Zasadimo drevo prijateljstva, v katerega so vključene države in šole celega sveta. To bo novost njihovega dodatnega programa. OŠ Hajdina je posebej ponosna na projekt Eko šole, v okviru katerega se ponašajo z Eko evropsko zastavico, in Zdrave šole. Uspešni so bili tudi v evropskem projektu prilagodimo promet otrokom. Šolske poti so se z izgradnjo avtocestnega odseka izboljšale, učenci na poti v šolo niso več tako ogroženi. V zadnjih letih pa so bili mladi Hajdinčani uspešni tekmovalci v projektu Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, zlasti še z odkrivanjem etnografske dediščine na območju občine Hajdina.
MG
nik in FS FD Rožmarin Dolena, zbrali pri maši v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, kjer bodo prisostvovali s pesmijo. Nedeljski popoldan se bo zaključil s koncertom ljudskih in religioznih pesmi v izvedbi otroškega folklornega ansambla Skoro-nice in ženskega pevskega sestava Tetky iz Kyjova. Koncert bo ob 17. uri v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Na prav vse prireditve ste že sedaj vljudno vabljeni!
S. P.
Folkloristi KD Destrnik in FD Rožmarin Dolena so bili skupaj na mednarodnem folklornem festivalu na Češkem.
Tednikova knjigarnica
Misli s svojo glavo!
Na, pa je zadnji petek pred pričetkom novega šolskega leta. In »jovo na novo«: zvezki, knjige, torbe, oblačila, šolski prevozi, prehrana, policaji na cesti, pred šolami drenj ... Kam so te počitnice šle? A so sploh bile?! Saj ne vem, a naj znova, kot vsa leta doslej na tem mestu, pišem o novih knjigah za prvošolce, pa o tem, da je v knjižnicah fino, da knjižničarji šolski stres blažimo, da ni dobrega učenca brez dobrega branja (in učitelja tudi ne), da bi tudi starši morali pogosteje in več brati, da obstajajo vse sorte knjig, ki pomagajo bolje živeti in razumeti sebe in druge ... A naj pišem o tem, da se knjiga najde za vsako bitje, za vsako priložnost, za pismene in nepismene, za vesele in žalostne, so knjige za pet minut in take za celo življenje .
Lahko bi zapisala kaj o bibliomaniji (strastno zbiranje knjig), morda o biblioklaziji (uničevanje knjig, nespodobno ravnanje s knjigami), o bibliolatriji (pretirano spoštovanje knjig), o bibliofobiji (bolezenski strah pred knjigami), bibliomantiji (vedeževanje s pomočjo knjig) ...
Lahko bi predstavila cel kup zadnje čase tako popularnih priročnikov za otroke in starše, ki naj postanejo najbolj srečni, najbolj priljubljeni, najboljši v vseh ozirih, prvi pri vseh predmetih, odlični v razredu, super med prijatelji ... Recimo: Prebudite genija v svojem otroku (Thomas Armstrong. Prevedel Erik Majaron. Tržič: Učila, 1999), 150 vaj za povečanje notranje motivacije pri učencih (James P. Raffini. Prevod Mojca Šoštarič. Ljubljana: Educy, 2003), Osebnostni plus za starše: zakaj je moj otrok tak, kakršen je (Florence Littauer. Prevedla Jana Slaček. Ljubljana: Tuma, 2007), Najboljši v razredu v štirih tednih (Karin Kampwerth. Prevedla Anja Naglič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006), Sedem navad zelo uspešnih najstnikov (Sean Covey. Prevedla Vera Čertalič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000), Levica v senci desnice: Je leva roka grda roka? (Jože Boroša. Ljubljana: Forma 7, l998), Kako postati čim boljši: Oblikovanje značaja za otroke od 7 do 10 let (Barbara A. Lewis. Prevedla barbara Kaltnekar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002), Ščepec preventive: kako preprečimo težave, preden se sploh pojavijo (Lawrence E. Shapiro. Prevedla Helena Pančur Gajšek. Ljubljana: Mladinska knjiga 2003. Zbirka Za starše in vzgojitelje), 25 največjih napak pri pedagoškem delu in kako se jim izogniti: za učinkovito delo v vzgoji in izobraževanju: priročnik za učitelje v osnovni in srednji šoli (Carolyn Orange. Prevod Mojca Merc. Ljubljana: Educy, 2002), Moč najstništva: da bo tvoje najstniško življenje sanjsko (Pia Beck Rydahl. Prevod Darko Čuden. Radovljica: Didakta, 2010), Izziv: Praktični priročnik za mladostnike: stopnice do samozavesti (David Lewis. Prevod Nataša Šilec. Ljubljana: Karantanija, 2008), Vsak otrok se lahko nauči pravil (Annette Kast-Zahn. Prevod Petra Piber. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Zbirka Za starše in vzgojitelje), Skrita sporočila: kaj z besedami in dejanji v resnici sporočamo otrokom. (Elizabeth Pante-ly. Prevod Darinka Koderman Patačko. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Zbirka Za starše in vzgojitelje) in tako naprej.
Ubogi starši! In ubogi vzgojitelji! V vsem tem vrtincu knjižnih priporočil se je res težko znajti. Le kako je uspelo staršem in učiteljem nekoč, v davnih časih?
Zato raje priporočam kakšno dobro knjigo pravljic ali zgodb, še raje pa knjigo pesmi, skratka leposlovne knjige. Ena takih nosi naslov Srebrni osliček (Sonya Hartnett. Prevod Milan Žlof. Ljubljana: Družba Piano, 2010) in pomeni poklon pogumu, zvestobi in odrekanju. Avtorica Sonya Hartnett je za svoje delo prejela spominsko nagrado Astrid Lin-dgren za leto 2008.
Srečno novo šolsko leto želi
Liljana Klemenčič
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Svinjski vrat s kostjo
3,15 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Vinogradniška klobasa
2,89 €/kg
0,62 €/kos
iN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto: arhiv
Nogomet
Zavrč močnejši od Mure, Aluminij naprej
Stran 12
Tenis
Kvaliteten tenis, vreden ogleda
Stran 12
Reportaža
Pred SP v košarki v Turčiji
Stran 13
Padalstvo
Peter Balta peti na tekmi svetovnega pokala!
Stran 13
Kolesarstvo
Odlični rezultati so plod dela celotne ekipe
Stran 14
Nogomet
V pokalu presenečenja v Ormožu in Bistrici
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Vprašanje časti!
S tem nazivom so organizatorji poimenovali dvoboj za ubranitev naslova svetovnega prvaka po verziji IBF, v katerem bo titulo branil naš super-šampion Dejan Zavec (31 dvobojev, 29 zmag (17 s KO), 1 poraz), izzivalec pa je Poljak Rafal Jackiewicz (45 dvobojev, 36 zmag (18 s KO), 1 poraz). Izbira slogana cilja na to, da je Dejan doslej edini poraz doživel prav proti Rafalu, ki je zmagal v dvoboju omenjenih borcev pred slabima dvema letoma, natančneje 29. 11. 2008 v Ka-towicah, v dvorani Spodek (v njej je bila kasneje odigrana finalna tekma EP v košarki). Tam sta se borca takrat merila za naslov evropskega prvaka, Poljaku pa so do ubranitve titule precej pomagali sodniki. Sporno je bilo predvsem štetje srbskega sodnika Rajka Djajiča, ki je Poljaku prisodil neverjetne tri točke prednosti (116:113). A domači' sodniki so tudi v boksu nekaj vsakdanjega in prva velika priložnost za osvojitev odmevnega pasu je takrat De-janu splavala po vodi.
Razočaranje je bilo v slačil-nicah in hodnikih dvorane Spodek pri Dejanu, njegovem strokovnem štabu in med slovenskimi navijači veliko, a je Dejanova profesionalna kariera ob tem dobila novo dimenzijo: kot boksar s porazom je postal bolj zanimiv za svetovne prvake, ki si med borci za prvo ubranitev naslova svetovnega prvaka izbirajo pravega' tekmeca. Raje takšnega, ki je lažje premagljiv, kot pa kakšnega nepremagljivega borca. In prav na to struno je zaigral Juž-noafričan Isaac Hlatshwayo, a se je pri tem grdo opekel. Ker je Dejan iz poljskega dvoboja
že imel izkušnje z domačimi ubranitvami titul', je dvoboj že od začetka obrnil v povsem drugo smer in Isaac je že v 1. rundi ostal brez manevrskega prostora ter v slepi ulici. Ne-
tovo ni edini in niti glavni razlog za to, da se bo Dejan meril s Poljakom: pravila verzije IBF namreč določajo, da se mora svetovni prvak v roku šestih mesecev (ali v drugem branje-nju) pomeriti z eliminatorjem - prvim izzivalcem - kar pa je bil v tem primeru prav Jacki-ewicz, ki je lani novembra to
pogovoru pa nam je Dejan iz Nemčije že pred tem sporočil: »Pripravljen sem na dvoboj, saj smo uspeli kljub malim težavam s komolcem izpeljati vse zastavljene treninge. Komaj čakam vrnitev v Slovenijo, saj mi to da vedno znova dodatnih moči. Doma je pač najlepše!«
Edini, ki je Dejana v njegovi profesionlani karieri doslej premagal prvak verzije IBF je vendarle Dejan Zavec!
verjetna želja po uspehu je takrat Dejana povsem preplavila in predčasni konec je bil za Isa-aca edina rešitev ...
Že za prvo branjenje šampi-onskega pasu velterske kategorije verzije IBF si je Dejan močno želel Poljaka, dobil pa ga je šele v drugem poskusu. Za vprašanje časti gre v tem primeru, saj enica v rubriki porazi pač izstopa; tam bo sicer ostala za vedno, vendar lahko Dejan računa vsaj na zadoščenje v obliki zmage nad tistim, ki mu je to enico pripisal. A to zago-
postal z zmago nad Delvinom Rodrigezom iz Dominikanske republike.
Dejan je pripravljen!
Priprave na dvoboj naslednjo soboto, 4. septembra, so sedaj že povsem pri koncu in borca si bosta že v ponedeljek prvič po novembru 2008 zrla iz oči v oči. To se bo zgodilo v Grosupljem, kjer bo uradni začetek aktivnosti pred sobotnim dvobojem v dvorani Sto-žice. V kratkem telefonskem
Foto: Črtomir Goznik
je Rafal Jackiewicz. A svetovni
In doma, v Sloveniji, ga poleg številnih prijateljev, sova-ščanov in vseh, ki ga osebno poznajo iz mladosti, podpira vse več znanih športnikov, glasbenikov, estradnikov . Med njimi so Jure Košir, Marko Milič, Petra Majdič, Natalija Verboten, Marko Vozelj, Alenka Gotar, Rebeka Dremelj, Milena Zupanič, Mario Galunič, Tomi Meglič . Vsi v Stožice -športnega in tudi družabnega velespektakla ne gre zamuditi!
Jože Mohorič

			
[■			
B	jjiH	©3	m
DEJAN
RAFAL
ZAVECJACKIEWICZ
SOBOTA, 4. SEPTEMBER 231® ■I
LJUBLJANA, ŠPORTNA DVORANA STOŽICE
www.boksspektakel.com
vstopnice v prodaji že za <{](Ö)	na: CVentjJTI.Sl t
Nogomet • 2. SNL
V Kidričevo prihaja Mura, Drava v goste Zildžoviču
Foto: Črtomir Goznik
V sredo je v dresu Laboda Drave po dolgem času znova zaigral Rok Letonja, ki se na igrišča vrača po poškodbi.
Aluminij znova v popolni sestavi
V tretjem domačem nastopu v 2. SNL bodo nogometaši Aluminija v derbiju kroga gostili Muro 05 iz Murske Sobote. Srečanja teh dveh tekmecev vedno pritegnejo večjo pozornost ljubiteljev nogometa. V sredo so oboji igrali srečanja pokala Hervis: Sobočani so bili izločeni v Zavrču, Kidričani pa so v Prekmurju prišli do zmage težje, kot so sami pričakovali. Vsekakor bo Aluminij v nedeljo zaigral v popolni sestavi in je vsekakor velik favorit v tem srečanju. »V zadnjem obdobju igramo dobro, predvsem pa učinkovito, kar smo nazadnje potrdili v Šmartnem. Razumljivo je, da v Kidričevem igramo na zmago, ne glede na to, kdo je naš gost; tako bo tudi v nedeljo, ko prihaja ekipa Mure. Sicer cenimo vsakega tekmeca, vendar sem prepričan, da ob primerni igri naše ekipe ne bi smelo biti dileme o končnem
2. SNL
Pari 4. kroga - sobota ob 17.00: Roltek Dob -IB Interblock; ob 18.00: Garmin Šenčur - Šmartno 1928; nedelja ob 17.00: Aluminij - Mura 05, Bela krajina - Dra-vinja Kostroj; ob 19.00: Krško - Labod Drava.
zmagovalcu,« je dejal trener Aluminija Bojan Flis.
Danilo Klajnšek
S Krškim pod reflektorji
Po izpadu iz Pokala Hervis so misli nogometašev Laboda Drave že usmerjene v prvenstvo, kjer se bodo po premi-erni zmagi v prejšnjem krogu proti Interblocku pomerili s Krškim. Tekma bo v nedeljo ob 19. uri pod žarometi. Gostje iz Ptuja bodo kljub pokalnemu porazu prav gotovo opogumljeni zaradi prve zmage v prvenstvu, poleg tega pa se počasi, a vztrajno na zelenice vrača Rok Letonja. Vsekakor pa bodo morali biti mladi dravaši še kako previdni, saj Krško letos velja za enega izmed favoritov 2. lige, potem ko se je lani komaj rešilo izpada. Moštvo vodi prekaljeni Adnan Zildžo-vič, ki je pred časom sedel tudi na ptujski klopi in pustil velik pečat. Krčani so do sedaj zbrali šest točk, seveda pa tudi pred tekmo s »kurenti« ne razmišljajo o ničemer drugem kot o povečanju točkovnega salda. Aljoša Fekonja, ptujski vezist, je pred srečanjem s Krškim optimističen: »Obljubim lahko le, da bomo dali vse od sebe. Vsekakor bomo igrali na zmago in tri točke, kako bo na igrišču, pa bomo šele videli. Zmaga proti Interblocku je prinesla olajšanje, zato vsi upamo, da bomo pričeli igrati tako, kot znamo.«
Tadej Podvršek
Nogomet • Pokal Hervis
Zavrč močnejši od Mure, Aluminij naprej
Zavrč - Mura 05 4:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bohar (13), 0:2 Sprečo (28), 1:2 Čeh (51., z 11 m), 2:2 Murko (61), 3:2 Antolič (75), 4:2 Šnajder (84), 4:3 Kous (92)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko (od 78. Vinkovič), Rumež, Kuserbanj, Frangež, Marinič (od 53. Šnajder), Čeh, Murat, Fridl (od 57. Antolič). Trener: Miran Emeršič.
MURA 05: Drakovič, Kous, Filipo-vič, Ramšak, Kek (od 46. Smodiš), J. Janža (od 72. Slavič), Kouter (od 46. Gruškovnjak), Kovač, E. Janža, Sprečo, Bohar. Trener: Stanko Maučec
RDEČI KARTON: Filipovič (66, drugi rumeni karton)
V	Zavrču je v sredo v Pokalu Hervis gostovala Mura 05, za približno 300 domačih gledalcev pa je bilo najzanimivejše vprašanje, ali lahko štajersko-ligaš preseneti drugoligaša. Varovanci Mirana Emeršiča so tekmo začeli v nekakšnem krču, zato so gostje prevzeli terensko pobudo. To so v 13. minuti kronali z vodilnim zadetkom Boharja. Zavrčani so nato popolnoma prevladali na igrišču in si ustvarjali številne zrele priložnosti (Murat je v 18. minuti zadel vratnico). Po starem nogometnem pravilu so njihovo neučinkovitost kaznovali Muraši z zadetkom Armenda Spreča v 28. minuti. Dva strela na gol, dva zadetka gostov ...
V	2. polčasu so domačini vse moči usmerili v napad, kar se jim je obrestovalo že v 52. minuti, ko so si po prekršku nad Čehom priborili enajstmetrovko; realiziral jo je Sandi sam. Že sedem minut kasneje so se domačini ponovno veselili, saj je lepo podajo Kuserbanja izkoristil Peter Murko in matiral Dra-škoviča - 2:2. Šokirani gostje so v 66. minuti ostali še brez izključenega Filipoviča in pot do uvrstitve v naslednji krog je bila za domačine odprta. Z zadetkom jih je v 75. minuti odprl Damjan Antolič, lepo je akcijo izpeljal Sandi Čeh -najboljši posameznik srečanja. Piko na i prevladi domače ekipe je z golom postavil Goran Šnajder, poraz gostov pa je v sodniškem podaljšku ublažil Kous. Zasluženo veselje domače ekipe in njenih navijačev sta nekoliko skalili poškodbi Fri-dla in Murka. Sodnik Peter Šart je skozi celotno srečanje brez pretiranih sankcij uspešno miril strasti nogometašev.
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Z igro sem zadovoljen, razen začetnih minut, ko nismo našli pravega ritma. Ob polčasu sem poskušal fante pomiriti in jim dopovedati, da lahko še vedno preobrnemo potek srečanja. To nam je proti tehnično dobri ekipi Mure tudi uspelo in zasluženo smo se uvrstili v nadaljnji krog.«
Jože Mohorič
Labod Drava -Roltek Dob 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Vuk (19), 0:2 Strahi-
Igralci Zavrča (na sliki sta Sandi Čeh in Franci Fridl) so v drugem kar je bilo dovolj za izločitev Mure 05 iz pokalnega tekmovanja..
Foto: Črtomir Goznik
polčasu dosegli kar štiri zadetke,
Hervis pokal Slovenije, 1. krog:
Zavrč - Mura 05 4:3 (0:2), Virs Bistrica - Aluminij 2:4 (0:2, 2:2 - po podaljških), Labod Drava - Roltek Dob 2:4 (0:2), Malečnik - Domžale 1:4 (1:4), Krka - AH Mas Tech 2:5 (1:5), Epic Eco Postojna - Triglav Gorenjska 0:3 (0:1), Dra-vinja Kostroj - Garmin Šenčur 1:0 (1:0), Vratko Dogoše - Pri-morje 0:4 (0:1), Brda - Nafta 2:4 (1:2), Hotiza La Storia - Interblock 0:4 (0:2), Tromejnik G. Kalamar - Rudar Velenje 1:3 (0:0, 1:1 - po podaljških), Krško - CM Celje 1:2 (0:1).
nič (31), 0:3 Vuk (74), 0:4 Smolnikar (75), 1:4 Firer (79), 2:4 Matjašič (81)
LABOD DRAVA: Simonič, Gril (od 68. Wagner), Marlon, Toplak, Kurež (od 59. Matjašič), Dugolin (od 59. Letonja), Pečnik, Firer, Zagoršek, Fekonja, Gorinšek. Trener: Bojan Špehonja
ROLTEK DOB: Vezirovič, Radu-lovič (od 57. Miletic)., Vrankar, Če-šnjevar, Mešanovič, Škof, Kunstelj, Kujovič, Strahinič, Klopčič (od 70. Smolnikar), Vuk (od 76. Križman). Trener: Asad Alilovič
Dobrih 100 gledalcev je v oblačnem in hladnem vremenu v prvem delu igre videlo slabo nogometno predstavo v 1. krogu Pokala Hervis. Gostje so se pametno branili in čakali svoje priložnosti iz hitrih protinapadov, medtem ko je pri Ptujčanih manjkala predvsem ideja - želja tako ali tako ni bila sporna. Nogometaši iz Doba so svoja zadetka dosegli s streloma od daleč, oba pa gresta nekoliko na rovaš domačega vratarja Sama Simoniča. Najprej je pravi evrogol zabil Vuk v 19. minuti, ki je streljal z več kot 30 metrov. Takoj zatem so svojo najlepšo priložnost v prvem delu igre zapravili domačini, ki so po lepi kombinaciji Gorinška in Kureža poskušali s strelom Zagorška, z odlično obrambo pa je slavje drava-šem preprečil gostujoči vratar
Vezirovič. Nekoliko boljša igra Ptujčanov pa ni zmedla gostov, ki so v 31. minuti s strelom Stra-hiniča povišali svoje vodstvo. Do konca prvega dela igre se rezultat, kljub nekaj poskusom »modrih«, ni več spremenil.
Drugi del so po pričakovanjih bolje začeli Ptujčani, vendar pa je bila to bolj jalova pobuda, saj si večjih priložnosti niso ustvarili. Velik aplavz je publika v 59. minuti namenila rekonvalescentu Roku Letonji, ki se je po dolgem času vrnil v domačo jato in po hudi poškodbi dobil dobre pol ure za dokazovanje. Igra je postajala vse bolj raztrgana in nepovezana, kar je bila voda na gostujoči mlin in igralci iz osrednje Slovenije se niti niso preveč naprezali za ohranitev varnega vodstva. Gostje so v 74. minuti svoje vodstvo še povišali, iz sumljivega položaja je še drugič zadel Vuk. Minuto zatem je bilo vsega konec, saj je Dob po samostojnem prodoru Smolnikarja povedel z visokih 0:4. Ptujčani so enega redkih prebliskov na tekmi doživeli v 79. minuti, ko je Ivan Firer lepo preigral dva gostujoča branilca in nato zadel v slogu največjih mojstrov. Takoj zatem je nekaj upanja modrim vlil perspektivni Jure Matjašič, vendar je domačim zmanjkalo časa za kaj več od le častnega poraza.
Aljoša Fekonja, vezist Laboda Drave: »Dobu smo v napadu puščali preveč prostora, kar so gostje kaznovali in to nas je stalo napredovanja. Zame osebno je bila to prva tekma v sezoni, primanjkuje mi še moči, da bi lahko zaigral stoodstotno.«
Tadej Podvršek
Virs Bistrica -Aluminij 2:4 (2:2, 0:2)
STRELCI: 0:1 Vračko (8), 0:2 Vrač-ko (45), 1:2 Kolarič (69), 2:2 Zver (76), 2:3 Godina (103. avtogol), 2:4 Pranjič (107)
ALUMINIJ: Poljanec, Breg (od 57. Furek), Topolovec (od 46. Pra-njič), Bingo, Krajcer, Bajlec (od 46. Romih), Rotman, Režonja, Vračko, Rešek, Potočnik. Trener: Bojan Flis.
Konec dober, vse dobro. Tako bi lahko rekli za srečanje nogometašev Aluminija v 1. krogu pokala Hervis, v katerem so gostovali v Prekmurju, pri pomurskem ligašu VIRS Bistrici. Trener Bojan Flis je srečanje začel s spremenjeno ekipo in dal priložnost nekaterim nogometašem, ki manj igrajo v prvenstvenih srečanjih. Od standardnih igralcev so tako manjkali Kmetec, Djokič, Medved, Kljajič in Bratušek. V prvem polčasu je vse potekalo po pričakovanjih, za vodstvo je z dvema zadetkoma poskrbel Matej Vračko.
Drugi del srečanja pa so gostje naredili nekaj napak v obrambi in domači nogometaši so to izkoristili ter rezultat presenetljivo izenačili. V podaljških so nogometaši Aluminija znova zaigrali tako, kot znajo in si priigrali napredovanje v 2. krog pokala Hervis.
Danilo Klajnšek
Tenis m ITF-turnir na Ptuju
Kvaliteten tenis, vreden ogleda
Ta teden poteka na Ptuju ITF mladinski turnir, ki šteje tudi za svetovno računalniško mladinsko lestvico. To je turnir najvišjega ranga, ki je bil kdaj organiziran na Ptuju. Že v kvalifikacijah smo se lahko prepričali, da mladinci in mladinke igrajo tenis na izjemno kvalitetnem nivoju, glavni turnir pa je to samo še dodatno potrdil. Že pred končnimi odločitvami, ki bodo na sporedu ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja), so lahko gledalci uživali v izjemnih izmenjavah, atraktivnih zabijanjih, močnih in natančnih udarcih vseh vrst ter zelo visoki povprečni kakovosti skoraj vseh srečanj.
Na igriščih TK Terme Ptuj je tako živahno praktično od jutra do večera, saj je na prizorišču ob igralkah in igralcih prisotnih precej trenerjev in drugih spremljevalcev. To daje turnirju poseben čar, razveseljivo pa je, da so bili domači organizatorji iz TK Terme Ptuj doslej vsem zadanim nalogam kos.
V	rezultatskem smislu so Slovenci v kvalifikacijah in uvodnem delu glavnega turnirja dosegli dobre rezultate (trije fantje in ena punca so se iz kvalifikacij uvrstili na glavni turnir), z zmagama v uvodnem krogu med posameznicami in med dvojicami (s Pio Čuk) pa je ptujske ljubitelje tenisa razveselila predvsem Nina Potočnik. V svojih prvih obračunih so bili manj uspešni preostali člani domačega kluba (Nuša Lisjak, Marina Baklan, Urh Krajnc Domiter, Samo Vršič, Blaž Kocjan), a jih je večina zabeležila sploh prve nastope na turnirju takšnega ranga.
V	petek, 27. 8., bo v spremljevalnem sporedu na programu VIP-turnir povabljenih gostov v naključno izžrebanih dvojicah, finalni obračuni v vseh kategorijah (fantje in dekleta posamezno ter dvojice) pa bodo na sporedu v soboto in nedeljo. Vsekakor odlična priložnost za spremljanje zanimivih teniških obračunov v živo!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
13-letna Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je v uvodnem krogu posameznic ugnala skoraj dve leti starejšo tekmico iz Nemčije.
Poli maraton v očeh domačinov
Natali Brunčič, vodja plesne šola Dance 2 express
Poli maraton vsako leto združi veliko športnih in veselih ljudi. Zadovoljne po opravljeni kolesarski preizkušnji navduši še z zanimivim in raznolikim spremljevalnim programom. Tako bo naša plesna šola Dance 2 express drugo leto zapored predstavila svoje točke nadvse hvaležnemu občinstvu, ki rado zaploska. Tako tudi nam, nastopajočim, Poli maraton predstavlja prijetno in sproščeno doživetje, ki ga hranimo v lepem spominu. Po napornem kolesarjenju obiskovalce vabimo, da se z nami zazibljejo še ob ritmih glasbe. Zanje dekleta,
ki skupaj treniramo že več kot desetletje ter se večkrat povzdignemo na sam vrh plesne konkurence, pripravljamo tri raznolike točke: najprej kombinacijo dveh stilov, klasičnega jazz baleta in modernih plesov. Zaplesale bomo tudi v stilu trenutno najbolj priljubljene plesne zvrsti pri mladih, hip hopa. Nazadnje sledi še eksotičen orientalski ples, ki bo pričaral vzdušje zgodb iz Tisoč in ene noči. Zelo se veselimo letošnjega Poli maratona, ki za nas pomeni prijetno, športno obarvano druženje in obilo zabave!	(PRI
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Košarka • Pred svetovnim prvenstvom v Turčiji
V Carigradu vse nared za začetek
V zgodnjih jutranjih urah praznično osvetljeni minareti raznolikih mošej, od katerih izstopata Modra mošeja in Su-leymaniye ter zdajšnji muzej Hagia Sophia v zgodovinskem predelu Sultanahmeta, dajo slutiti, da Carigrad gosti pomemben športni dogodek, na katerem se bodo zbrale vse najboljše košarkarske reprezentance tega časa, tudi slovenska. To izjemno evro-azijsko mesto bo priča bojem v skupini B, v kateri nastopajo, razen naše reprezentance, še ekipe ZDA, Hrvaške, Irana, Brazilije in Tunizije. Del te štirinajstdnevne košarkarske povesti so še prestolnica Ankara, Izmir ter Kayseri, kjer bodo potekali boji v drugih skupinah.
Že dobrih štiriindvajset ur pred uradno otvoritvijo svetovnega prvenstva v košarki, so navijači, predvsem slovenski,
Foto: Uroš Zajdela
Grand Bazar in trgovanje sta nasploh glavni značilnosti cari-grajskih uličic.
preplavili dobršen del Sultanahmeta in bližnjih barov, ki v svojih zelo raznoliki in izjemni kulinarični ponudbi in nepredstavljivo enolični ponudbi alkoholnih pijač, zagotavljajo prijetno osvežitev od visokih poletnih temperatur. Vsi v en glas zatrjujejo, da bodo ZDA padle pod kremplji Bečiroviče-vih fantov. Ob pogledu na vse te majice s slovenskim grbom na srčni strani telesa si z lahkoto predstavljaš zgodovinsko selitev Slovanov, v zgodovinski terminologiji selitev narodov. Čeprav so slednji imeli v mislih predvsem boljše pogoje za življenje, kot so nepredstavljive zakavkaške tundre, pa v mislih današnjih slovenskih košarkarskih romarjev odseva le želja po zmagi, premoči in dobri zabavi. Vsekakor bo imela slovenska košarkarska reprezentanca v Carigradu najglasnejšo podporo s tribun. Skorajda bi si upal trditi, da nas bodo prekašali le domači navijači, ki kljub neprepričljivim tekmam domače izbrane vrste upajo na odličje.
Carigrad - mesto med Evropo in Azijo
Čeprav dobršen del Carigrada leži na azijski strani Bo-sporja, pa je evropski del vendarle središče celotnega dogajanja. Nekdanja otomanska prestolnica se lahko pohvali s 17 milijoni prebivalcev in je v tem pogledu največje turško mesto, vendarle pa dobršen
Predstavitev naših tekmecev v prvih treh srečanjih:
Tunizija: z afriško reprezentanco Tunizije še uradnih tekem nismo igrali, vendar se je Tunizija udeležila 18 afriških prvenstev v košarki in velja za četrto najmočnejšo afriško ekipo (takoj za Senegalom, Slonokoščeno obalo in Egiptom). Na zadnjem afriškem prvenstvu 2009 so zasedli tretje mesto. V Turčiji bo prvi nastop Tunizije na svetovnem košarkarskem prvenstvu.
ZDA: Združene države Amerike so skorajda zibelka sodobne košarke, kjer se igra predvsem na moč in so v najožjem krogu favoritov za naslov svetovnega prvaka. Kdo se ne spomni »Dream Teama« s Char-lesom Barkleyem, Johnom Stocktonom, Karlom Malone in podobnimi asi, ki so na olimpijskih igrah v Atlanti, leta 1996, pometli s konkurenco. Čeprav na to svetovno prvenstvo prihajajo v zelo okrnjeni zasedbi, saj so nastop odpovedali Kobe Bryant, LeBron James, Dwyna Wade, pa je ekipa ZDA še vedno sposobna premagati vsakogar in zavzeti svetovni prestol. Slovenija je odigrala uradno srečanje z ZDA na svetovnem prvenstvu na Japonskem 2006, ko smo izgubili za 19 točk.
Hrvaška: z našo južno sosedo imamo veliko izkušenj, nenazdnje smo jih premagali na zadnjem evropskem prvenstvu na Poljskem, in sicer za 2 točki. Hrvaška ima zelo sposobno ekipo, izstopa predvsem Roko Ukič, ki je igralec turškega Fenerbahčeja. Vsekakor Hrvaške ne smemo podcenjevati, saj je še kako živ spomin na leto 1992, ko smo izgubili v kvalifikacijah za olimpijske igre za 23 točk. Hrvaška je največji uspeh doživela na evropskih prvenstvih leta 1993 in 1995, ko je v obeh primerih osvojila bronasto kolajno. Vendar, to so bili povsem drugačni časi ...
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na Hagio Sophio, ki je bila sprva cerkev, celo katedrala, kasneje mošeja in danes muzej.
del te izjemne mase ljudi ne kaže pretiranega navdušenja nad osrednjim športnim dogodkom v Turčiji. Le turistični delavci, gospodje na stojnicah ter lastniki gostinskih lokalov si manejo roke od zaslužka. Nekoliko manj delavci, ki za isto plačilo delajo predvsem mnogo hitreje. Sprehodim se do muzeja Hagia Sophia, ki je bila v času Konstantinopla katoliška katedrala, v takratnem času celo največja katedrala na svetu, vendar so jo po zavzetju Otomanov leta 1453 spremenili v mošejo. Notranjost seveda odseva islamsko tradicijo, vendar se človek kar ne more otresti občutka prilaščanja Otomanov. Verjetno so tudi zato leta 1609 začeli graditi »Modro mošejo« le nekaj korakov vstran, ki v marsičem spominja na Hagio Sophio, s to razliko, da ima kar šest minaretov. Sicer pa je Sultanahmet prepoln mošej in Muezzini (to so islamski ima-mi, ki vabijo k molitvi) v zgodnji jutranji uri kar tekmujejo med seboj, kdo bo glasnejši. Z vsemi izkušnjami potovanj po arabkih državah, pa še vedno vzamem hotel ob mošeji. Roko na srce, v Carigradu se je kar težko se izogniti jutranjim budnicam. Največji znamenitosti mesta pa sta nedvomno Topkapi palača, kjer so nekoč
živeli Otomanski sultani in »Grand Bazar« ki v svoji 51 uličicah skriva preko 4000 prodajaln. Oba dediča kulturne ustvarjalnosti sta preprosto prevelika in preveč grandio-zna, da bi arhitekturno dovršenost in izjemno lepoto lahko opisali v nekaj besedah.
Poseben pečat Carigradu dajejo Carigrajčani, saj je mesto znano kot središče prepletanja evropske, arabske, azijske in celo afriške tradicije. V majhnih uličicah so prikupni majhni lokali prepolni moških, ki v radosti cigaretnega dima preživljajo dan. Zanimivo je opazovati ljudi na ulici, predvsem žensk, saj nekatere v vsej svoji vernosti strogo sledijo zapovedim islama in nosijo burke, spet druge pa v sodobnih oblačilih opozarjajo na proces modernizacije, ki je Turčijo v zadnjih letih močno razburkal. Prav neverjetno je opazovati starejše gospode na jutranji ali popoldanski kavici, ki nagajivo kukajo za kratkimi krilci cari-grajskih mladenk. Carigrad je pripravljen na nepozabno svetovno prvenstvo v košarki, kolikor je pač mesto, kjer ne igra domača reprezentanca lahko, in verjamemo, da so tudi naši košarkarji v pozitivni pripravljenosti.
Uroš Žajdela
SP V KOŠARKI, TURČIJA 2010
Skupinski del
Skupina A Skupina B Skupina C Skupina D
Angola Argentina Avstralija Jordanija Nemčija Srbija
Brazilija Hrvaška
Iran Slovenija Tunizija ZDA
Grčija Kitajska Portoriko Slonokoščena obala
Rusija Turčija
Francija Kanada Libanon Litva Nova Zelandija Španija
1/8 finala
A1	B4
D2	C3
C1	D4
B2	A3
B1	A4
C2	D3
D1	C4
A2	B3
Tekme skupina B (Carigrad)
Sobota, 28. 8.:
15.30 Tunizija - Slovenija 18.00 ZDA - Hrvaška 20.30 Iran - Brazilija Nedelja, 29. 8.: 15.30 Slovenija - ZDA 18.00 Hrvaška - Iran 20.30 Brazilija - Tunizija Ponedeljek, 30. 8.: 15.30 Slovenija - Hrvaška 18.00 Tunizija - Iran 20.30 ZDA - Brazilija Sreda, 1. 9.: 15.30 Hrvaška - Tunizija 18.00 Iran - ZDA 20.30 Brazilija - Slovenija Četrtek, 2. 9.: 15.30 ZDA - Tunizija 18.00 Slovenija - Iran 20.30 Brazilija - Hrvaška
Padalstvo • Svetovni pokal
Balta peti v Thalgau!
Serija tekem za letošnji svetovni pokal se počasi približuje h koncu. Minuli vikend je za padalce Aerokluba Ptuj spet minil v tekmovalnem vzdušju, tokrat v avstrijskem mestecu Thalgau, nedaleč od Salzburga.
Po odlično izpeljanih vseh osmih serijah smo si Slovenci končno lahko oddahnili, saj so bili fantje spet takšni, kot smo jih vajeni. Drzni, mirni in z neverjetnim elanom ter željo po najvišjih mestih. Ekipa Elan ALC iz Lesc je prepričljivo dosegla prvo mesto, saj je po osmih serijah nabrala le 39 kazenskih centimetrov. Za njo sta se uvrstili ekipa Sportfoer-dergruppe iz Nemčije (z 62 cm) in Emercom iz Rusije (65 cm). Naši Ptujčani so se vrnili na tekmovalni krog v velikem slogu in zasedli zavidljivo sedmo mesto med vrhunsko konkurenco. Tokratno ekipo so sestavljali Peter Balta, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš in dva gostujoča Leščana, Go-razd Lah in Jurij Kozjek.
V kategoriji posamezno, med 152 tekmovalci, so se po stopničkah nagnetli: Leščan Domen Vodišek je odnesel zlato, Peter Platko iz Slovaške srebro (oba po 5 centimetrov) bron pa Madžar Attila Reczi (6 cm). Le dva centimetra za zmagovalcem je tokrat zaostal
Motokros
Ptujčan Peter Balta. Z neverjetnimi sedmimi centimetri si je še z dvema Slovencema, Romanom Karunom in Borutom Erjavcem, delil peto mesto. Med prvimi desetimi padalci tako najdemo kar štiri Slovence -dokaz več za izjemno pripravljenost naših padalcev.
Peter Balta je vidno zadovoljen takole pokomentiral tekmo v Thalgau: »Seveda sem zelo vesel uspeha. Sedem centimetrov je res krasen rezultat. Moram pohvaliti tudi organizatorje; sama tekma je potekala brez zapletov, okolica je bila čudovita, zanimanje med publiko pa presenetljivo veliko. Še vreme je bilo ves vikend lepo. Res sem zadovoljen.«
Da tudi ta šport, tako kot vsak vrhunski, ne dopušča niti najmanjše napake, so na lastni koži okusili ostali fantje ekipe Ptuj 1, saj so se kljub dobrim rezultatom razvrstili takole: 29. Aleksander Čuš (15 cm), 41. Jurij Kozjek (17 cm), 59. Gorazd Lah (22 cm), 74. Matej Kostanjevec (28 cm).
Konec septembra naše »su-permane« čaka še finalna tekma za svetovni pokal v Švici, še pred tem pa se morajo izkazati pred domačim občinstvom na Ptujskem pokalu, ki bo že 11. in 12. septembra.
Vesna Osterc
Tim Gajser drugi na SP
V Franciji, na dirkališču Gueu-gnon, je potekalo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v motokrosu, na katerem je sodelovalo veliko mladih dirkačev. Slovenska odprava je štela deset voznikov, med njimi pa je bil tudi Tim Gajser, ki je nastopal v kategoriji do 85 ccm. Ta kategorija je bila tudi najštevilčnejša, saj je štela kar 99 tekmovalcev. Tim je bil pred dvema letoma evropski prvak v kategoriji do 65 ccm, lani pa tudi najboljši v kategoriji do 85 ccm, je očitno v dobri formi. V Franciji je bil tokrat najhitrejši na treningu, v nedeljo pa bil skupno drugi, kar je vsekakor veliki uspeh za mladega voznika.
DK
Rokomet • Prijateljski tekmi
Mercator Tenzor -SG Graz 38:26 (16:10)
MERCATOR TENZOR: Neubauer, Ciora 1, Strmšek 4, Močnik, Bolcar 3, Tumpej 3, Sivka 3, Majcen 4, Zu-nec 1, Korotaj 2, Kovačič 2, Križanec M., Križanec S., Mateša 6, Prapotnik 9. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercatorja Tenzor-ja so v torek v ptujski dvorani Center odigrale naslednjo v sklopu pripravljalnih tekem. Njihove nasprotnice so bile nove avstrijske prvoligašinje iz Gradca, ki pa oslabljenim Ptujčan-kam niso bile dorasel tekmec. Gostje so sicer povedle z 0:1 in 1:2, vse ostalo pa je bilo v domeni domačink, čeprav se je že na začetku srečanja lažje poškodovala izkušena Ciora, ki do konca tekme preventivno ni več stopila na parket. Poleg tega domači strateg Bistrovič še vedno ne more računati na novo pridobitev Sutaje-vo, ki ima poškodovan prst na roki, za največje napore pa še vedno ni stoodstotno nared niti Mateševa, ki pa je tokrat vendarle zaigrala vsaj v drugem delu igre in takoj dokazala, da z njo dobi igra novo dimenzijo. Sicer pa je semafor že v 15. minu-
ti kazal izid 10:3 za domačinke, ob polčasu pa je bilo 16:10. Tudi v drugem delu igre Ptujčanke Avstrijkam niso dopustile da bi se približale na manj kot pet zadetkov; še več, svojo prednost so še povišale in na koncu slavile 38:26, kar je bila tudi najvišja prednost na tekmi. Za ekipo Mercatorja Tenzorja je ponovno največ zadetkov dosegla Nastja Prapotnik, ki je bila uspešna devetkrat.
tp
Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 47:23
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kavčič, Hanželič 4, Bezjak, Ve-selko 11, Preac, D. Ivančič 6, Kovačič 7, Tušak 7, Klemenčič 1, Kumer 5, Špindler 3, Zorec, Kvar 3. Trener: Samo Trofenik.
Rokometaši iz Velike Nedelje so v pripravljalnem srečanju gostili ekipo iz Gornje Radgone, ki nastopa v 2. SRL. Moštvi sta odigrali trikrat po dvajset minut.
V soboto bodo v Veliki Nedelji ob 19.30 gostili ekipo Ivanca.
DK
Kolesarstvo • Robert Vrečer, KK Perutnina Ptuj
Športni napovednik
Odlični rezultati so plod dela celotne ekipe
Za kolesarji Perutnine Ptuj je fantastičen vikend. Matej Marin je v hrvaškem Ivanič Gradu osvojil 2. mesto, Matej Mugerli pa je na Vzponu na Predmejo zasedel 3. mesto. Glavni junak prejšnjega konca tedna pa je nedvomno Robert Vrečer, ki je na že omenjenem Vzponu na Predmejo postal državni prvak, saj je vzpon štel za gorsko državno prvenstvo. Uspeh ptujskih kolesarjev pa ima še večjo težo, če vemo da skoraj dva meseca niso tekmovali na dirkah. Trening in tekma pač nista isto. Robert Vrečer, odlični kolesar ptujskega kluba, ki prihaja iz Celja, je za Štajerski tednik še enkrat podoži-vel nedeljsko simultanko, kjer je tekmece ugnal kar za dve minuti in pol, ob tem pa postavil tudi rekord proge: »Sama dirka oz. vzpon je bil sestavljen iz približno 4 km ravninskega dela in približno 9 km vzpona. Startali smo vsi skupaj, tudi nižje selekcije. Sama dirka je potekala v veliki vročini, kar pa me ni motilo, saj je dobršen del trase potekal v senci. Na začetku vzpona je napadel Tomaž Nose, sledil sem mu le jaz, toda že kmalu sem tudi sam poskušal z napadom in nato dirko pripeljal do konca. Ko sem dobil informacijo o prednosti, sem nekoliko »spustil pedale«, saj mi ni bilo več treba voziti na polno,« je bil o sami dirki izčrpen Vrečer in nadaljeval: »Povprečen naklon proge je znašal od 12 do 16 stopinj, vmes pa so bili tudi krajši ravninski od-
Nogomet
NK Podvinci Agrocenter Ptuj -novi MNZ-ligaš
Edini nogometni ligaš s področja MNZ Ptuj, ki ima v tekmovalnem sistemu dve ekipi, je NK Podvinci. Njihova druga ekipa se bo namreč vključila v prvenstvu 2010/2011 v 2. ligo MNZ Ptuj pod imenom Podvin-ci Agrocenter Ptuj. Njihov trener je Slavo Petrovič, ki nam je pred pričetkom prvenstva dejal: »V klubu je veliko igralcev, predvsem mlajših, nekateri pa so se vrnili iz drugih klubov in tako smo se odločili za formiranje še druge ekipe. Predvsem mladi si bodo tako nabirali pre-potrebne izkušnje. Po treningih in pripravljalnih tekmah,
Robert Vrečer, KK Perutnina Ptuj
Foto: Marjan Keiner
seki. Vzpon, ki bi ga lahko primerjal z vzponom na Krvavec, je precej razgiban, vseeno pa je vzpon npr. na Roglo težji.«
Ptujski kolesarji so v zadnjem obdobju precej trenirali, dirkali pa niso skoraj dva meseca. A to se minuli vikend ni poznalo, kar so nenazadnje pokazali tudi z rezultati. Kakšen občutek pa je imel pred Vzponom na Predmejo novopečeni državni prvak v gorskem državnem prvenstvu: »V zadnjem obdobju sem intenziteto treningov zelo povečal, trdo sem delal, zato me netekmovanje ni vrglo iz tira. Poleg tega sem se udeležil nekaj testov v Celju in tam sem dobil potrditev, da sem dobro pripravljen na nadaljevanje sezone.« Sezona še zdaleč ni končana, vendar jo lahko že zdaj označimo za uspešno. Kolesarki klub Perutnina Ptuj je namreč letos ponovno za-blestel v vsem svojem sijaju. S
Slavo Petrovič
ki smo jih odigrali, smo lahko zadovoljni. Pogoji za delo so dobri, nam preostane le, da se z vztrajnim delom dokažemo.«
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Po koroški planinski poti na Bricnik (1017 m) in Kapunar (1051 m)
Ljubitelji hoje po prelepi koroški pokrajini ste vljudno vabljeni na pot, ki je dolga dobrih 6 ur hoje, za njo pa bomo imeli na razpolago cel dan. Uživali bomo v čudovitih razgledih na avstrijske in koroške vrhove in doline.
ODHOD: NEDELJA, 5. SEPTEMBER ob 6. uri z železniške postaje Ptuj
VRNITEV: NEDELJA, 5. SEPTEMBER, do 19. ure na železniško postajo Ptuj
OPREMA: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere
PREHRANA: iz nahrbtnika
CENA: 18 evrov
PRIJAVE: v pisarni PD Ptuj v času uradnih ur do petka, 3. septembra 2010
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado). Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vljudno vabljeni!
Vodja izleta: Vlado Fridl
tem se strinja tudi postavni Sa-vinjčan: »Vsekakor sezona ni le uspešna, ampak je odlična. Do konca je še nekaj dirk in skušali bomo storiti kar največ. Naši letošnji rezultati so plod prijateljstva in kolegialnosti, saj se vsi med seboj spodbujamo in delamo za ekipni uspeh.«
Že v nedeljo se bodo člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj udeležili dirke Zagreb-Ljubljana. Ker je letos cilj v našem glavnem mestu, bodo v ospredju verjetno sprinterji. Vrečer o pričakovanjih pred klasiko med glavnima mesto-
ma Hrvaške in Slovenije dodaja: »Obljubim lahko le, da se bomo maksimalno potrudili za dober rezultat. V ospredju bodo verjetno specialisti za sprint, mi pa bomo skušali s pametno taktiko uporabiti izkušnje Mateja Mugerlija.«
Za ptujske kolesarje pa po tej enodnevni dirki ne bo premora, saj bodo že v ponedeljek odpotovali na Slovaško, kjer se v torek začenja Dirka po Slovaški. Robert Vrečer se je v krajšem pogovoru z nami izkazal za zelo »študioznega«, saj je že preveril profil etap in nas seznanil, kako bo po njegovem potekal boj za zmago v državi, s katero nas v tujini pogosto zamenjujejo: »Po začetnem ogrevanju nas v 4. in 5. etapi čakajo vzponi, nato bo v 6. etapi še kronometer in menim, da se bo po teh etapah izoblikovala skupina 10 morda 15 kolesarjev, med katerimi bomo dobili končnega zmagovalca. Seveda se bomo tudi v našem klubu potrudili, da bi dosegli čim boljše rezultat. Sam bom bolj ciljal na dober etapni rezultat, če bo to dovolj za dobro uvrstitev v generalni razvrstitvi, pa toliko boljše.«
Tadej Podvršek
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Presenečenje v Ormožu in Bistrici
V sredinih pokalnih srečanjih za pokal MNZ Ptuj v šestnajstini finala ni šlo brez presenečenj. Prvo se je zgodilo v Slovenski Bistrici, kjer je Središče ob Dravi premagalo domačega tretjeligaša, drugo pa v Ormožu, kjer so nogometaši Gorišnice ugnali domače moštvo, sicer člana štajerske lige.
REZULTATI: ZAVA Gerečja vas - Boč 2:1, AHA EMMI Bistrica - Središče 0:1, Carrera Optyl Ormož - Gorišnica 1:2, Podvinci - Podlehnik 4:0, Stojnci - Zgornja Polskava 7:0, Oplotnica - Videm 3:5 (0:0) po streljanju 11-metrovk. Zadnja tri srečanja šestnajstine finala: Rogoznica - Aluminij, Grajena - Zavrč in Tržec - Labod Drava bodo odigrana v sredo, 1. septembra, ob 17. uri.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij -IB Interblock 0:1, Bravo Publikum -NŠ Poli Drava 1:3, Koper - Olimpija 2:1, Maribor - Nissan Ferk Jarenina 4:1, Mura 05 - HIT Gorica 0:2, Domžale - Triglav 3:1, Simer šampion - Rudar Velenje 4:1, NŠ R. Koren Dravograd - CM Celje 1:6.
1.	CM CELJE 2
2.	SIMER ŠAMP. 2
3.	DOMŽALE 2
4.	MARIBOR 2
5.	NŠ POLI DRAVA 2
6.	IB INTERBLOCK 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 1 1 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2
10:2 7:2 6:1 6:1 7:4 3:1 3:1 3:3 3:3 1:2 3:6 1:4 1:5 2:8 1:7 2:9
7.	HIT GORICA
8.	TRIGLAV
9.	KOPER
10.	ALUMINIJ
11.	MURA 05
12.	OLIMPIJA
13.	B. PUBLIKUM
14.	F. JARENINA
15.	RUDAR V.
16.	DRAVOGRAD
1. SKL
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij -IB Interblock 0:4, Bravo Publikum -NŠ Poli Drava 0:1, Koper - Olimpija 1:2, Maribor - Nissan Ferk Jarenina 0:4, Mura 05 - HIT Gorica 2:1, Domžale - Triglav 3:0, Simer šampion - Rudar Velenje 0:1, NŠ R. Koren Dravograd - CM Celje 1:1.
1.	DOMŽALE	2 2	0	0	5:0 6
2.	MURA 05	2 2	0	0	5:2	6
3.	DRAVOGRAD	2 1	1	0	5:1 4
4.	CM CELJE	2 1	1	0	3:1 4
5.	IB INTERBLOCK 2	10	1	5:2	3
6.	HIT GORICA 2	10	1	5:3	3
7.	FERK JARENINA 2	10	1	4:2	3
8.	OLIMPIJA 2	10	1	3:3	3
9.	KOPER 2	1 0	1	3:3	3
10.	POLI DRAVA 2	10	1	2:3	3
11.	RUDAR V. 2	10	1	1:2	3
12.	MARIBOR 2	1 0	1	2:5	3
13.	B. PUBLIKUM 2	0 1	1	1:2	1
14.	TRIGLAV 2	0 1	1	1:4	1
15.	SIMER ŠAMP. 2	0 0	2	0:5	0
16.	ALUMINIJ 2	0 0	2	1:8	0
LIGA U - 14 VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: NŠ Poli Drava - Malečnik 6:1. CM Celje -Aluminij 4:2, Nissan Ferk Jarenina -Pobrežje 0:0, Mozirje - NŠ R. Koren 0:9, Maribor - Železničar 8:1, Rudar Velenje - Brežice 17:0, Simer šampion - Dravinja 0:0, Mura 05 - Tehno-stroj Veržej 6:0.
1.	NŠ POLI DRAVA 2 2 0 0 13:2 6
2.	DRAVOGRAD 2 2 0 0 11:0 6
3.	MARIBOR	2	2	0	0
4.	CM CELJE	2	2	0	0
5.	SIMER ŠAMP.	2	1 1	0
6.	POBREŽJE	2	1 1	0
7.	RUDAR VELENJE 2	1 0	1
8.	ALUMINIJ	2	1 0	1
9.	MURA 05	2	1 0	1
10.	MALEČNIK	2	10	1
11.	F. JARENINA	2	0 1	1
12.	DRAVINJA	2	0 1	1
9:1 6
7:2	6 8:0 4
9:2	4
17:2	3
8:4	3 6:6 3 2:6 3 0:1 1
0:3	1
13.	MOZIRJE 2 0 0 2 0:10 0
14.	TEH. VERŽEJ 2 0 0 2 1:3	0
15.	ŽELEZNIČAR 2 0 0 2 1:16 0
16.	BREŽICE 2 0 0 2 2:26 0
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 18.00: CM Celje - NAFTA; SOBOTA ob 20.15: Domžale - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.00: Primorje - Olimpija, Triglav Gorenjska - Rudar Velenje; NEDELJA ob 19.00: Luka Koper -Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - IB Interblock; SOBOTA ob 18.00: Garmin Šenčur - Šmartno 1928; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Mura 05, Bela krajina - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 19.00: Krško - Labod Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Maribor - Dornava, Krka -Jevnica, Rudar Škale - Velesovo Kamen Jerič, HV TOUR Slovenj Gradec - Pomurje Beltinci.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Malečnik - Grad, Paloma - Simer šampion, Kovinar Štore - AHA EMMI Bistrica; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Koroška Dravograd, Čarda - MU Šentjur, Tromejnik G Kala-mar- Zreče, Odranci - Tehnostroj Veržej.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - GIC Gradnje Rogaška, Boč Poljčane - Podvinci, Tehnotim Pesnica - ZAVA Gerečja vas, Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius, Peca - Pohorje; NEDELJA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož - Šoštanj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Apače, Središče -Lovrenc, Pragersko - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Oplotnica, Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Gorišnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Podvinci Agrocenter Ptuj, Hajdoše - Markovci, Cirkulane - Tržec; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Makole, Leskovec - Zgornja Polskava.
VETERANSKI POKAL
V	šestnajstini finala za veteranski pokal MNZ Ptuj se bodo v petek ob 17.30 pomerili: Podlehnik - Skorba, Pragersko - Bukovci, Dornava -Markovci, Tržec - Prepolje, Podvinci - Gorišnica, Apače - Drava.
Rokomet
Prijateljska tekma
V	soboto ob 19.30 bodo rokometaši Velike Nedelje Carrea Optyl v prijateljskem srečanju gostili ekipo hrvaškega Ivanca.
Cageball
V	nedeljo ob 15. uri bo v Termah Ptuj zaključni turnir v cageballu, kjer se bo pomerilo devet ekip, ki so si to prislužile na kvalifikacijskih turnirjih.
Tenis
Na Ptuju ITF-mladinski turnir
TK Terme Ptuj od 23. do 29. avgusta gosti ITF-turnir 4. ranga z uradnim nazivom Terme Ptuj open. Gre za turnir v mladinski konkurenci U-18, katerega rezultati štejejo za svetovno mladinsko računalniško lestvico. Konec tedna bodo na sporedu zaključni boji v konkurenci posameznikov in parov.
5. DP v toboganskem spustu
V	Termah Ptuj bo v soboto, 28. avgusta, od 10. ure naprej potekalo državno prvenstvo v toboganskem spustu. Prve tri ekipe in prvi trije posamezniki v moški in v ženski konkurenci bodo prejeli pokale in praktične nagrade.
V	nedeljo, 29. avgusta, bo od 10. ure naprej podobno tekmovanje potekalo v konkurenci medijskih ekip.
Športni vikend Šikole 2010
Športno društvo Šikole organizira od 27. do 29. avgusta športni vikend Šikole 2010. Spored: Petek, 27. 8.: 18.00 - turnir v odbojki na travi 20.00 - turnir trojk v košarki Sobota, 28. 8.: 19.00 - turnir v malem nogometu 19.00 - tekmovanje NAJ SHOT (merjenje hitrosti žoge) 22.00 - dobrodelna dražba dresa Zlatka Dediča Nedelja, 29. 8.: 9.00 - rekreativno kolesarjenje (20 km) 12.00 - polžje dirke s kolesi
DK, JM
Cageball
V nedeljo je v Termah Ptuj potekal tretji, zadnji kvalifikacijski turnir v cageballu. Igranje »v kletki«, na male gole, je sicer nekaj novega na našem območju, vendar so ga igralci hitro vzeli za svojega. V finale, ki bo na sporedu v nedeljo, 29. 8., so se uvrstile ekipe Nig, ŠD Ptujska Gora in Golgeter.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Žetale • Mladi gostili mlade iz petih držav
Kjer se Evropa začne
Mladinska sekcija Turističnega društva Žetale je sredi avgusta gostila kar 30 mladih iz Latvije, Portugalske, Nizozemske, Bolgarije, Grčije in seveda Slovenije, iz vsake države po pet. »Evropska mladinska izmenjava z naslovom Kjer se Evropa začne; Življenje ob šengenski meji je umeščena v evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti ter sledi nalogam programa Mladi v akciji in je iz tega naslova tudi financirana,« je o bivanju mladih Evropejcev povedal koordinator dogajanja Tomaž Gajser iz Žetal.
Izmenjava oz. bivanje mladih v Žetalah je potekalo med 10. in 18. avgustom; mladi pa so se ukvarjali z vprašanji pomembnosti evropskega državljanstva in mej. »S sodelovanjem z lokalnim okoljem in širšo regijo smo udeležencem poskušali približati in predstaviti življenje na robu EU, ob šengenski meji, ter razbiti morebitne stereotipe o deprivilegiranosti tega območja. V tem času smo med drugim izvajali tudi projekt simulacije pod naslovom Žetale, idealna vas, kjer so udeleženci razmišljali o idealnem življenju v vasi. Namen te simulacije je bil zamisliti si evropski način življenja v perifernem in šibkem področju,
kot so Haloze,« je še povedal Gajser, Marko Kojc pa je še dodal: »Od mladih iz drugih držav smo na ta način želeli dobiti ideje, kako bi oni uredili življenje v takšni obmejni občini, kako bi si pomagali in živeli bolj kakovostno, tudi s pomočjo ukrepov evropske zelene politike. Pač tako, da bi ta model življenja ohranjal naravne vrednote in hkrati višjo ekonomsko učinkovitost območja za prebivalstvo. Seveda pa ne v smislu izolacije od ostalih krajev oz. občin. Sicer pa so bili udeleženci izmenjave, zlasti mladi, navdušeni nad našo neokrnjeno naravo; Latvijci pa so se še posebej čudili hribovitosti območja, kar je razumljivo, saj je pri
Okoli sveta (51.) • Piše: Filip Kovačič
Pariz Bližnjega vzhoda
Z dunajskega letališča se je letalo nizkocenovne družbe počasi dvignilo v temno noč. Ura se je bližala polnoči. Na letalu sem razmišljal, kako me bo tokrat vodila pot? Moje potovanje je bilo popolnoma nenačrtovano. Odločil sem se, da bom potoval, kolikor se da spontano, vedel sem le, da je moj povratni let iz Izraela čez slabe 4 tedne.
Začelo se je že pred pol leta, ko sem kot običajno, preverjal najugodnejše ponudbe letalskih kart. Opazil sem, da ima v jesenskem času družba Sky Europe (medtem je žal že bankrotirala) izjemno cenovno ugoden let na Ciper, za vsega 20 evrov! Vendar je imel let eno pomanjkljivost - bil je le v eno smer. V meni se je v istem trenutku zbudila pustolovska strast ter sem takoj začel razmišljati, iz katere države bi lahko bil moj povratni let. V poštev so prišle države Bližnjega vzhoda, zalivske države in države severne Afrike. V skrajnem primeru, če res ne bi ničesar našel, pa bi bil dober tudi trajekt do Grčije ali Turčije in potem domov. Zadal sem si še eno nalogo, da ne bi bilo prelahko - polet nazaj ne sme biti veliko dražji kot 100 evrov! Seveda se marsikomu, ki bere te vrstice, zdi, da je to nemogoče, vendar lahko zagotovim iz lastnih izkušenj, da ni tako. Letalske vozov-
njih najvišji hrib na okoli 300 metrov nadmorske višine. Osupli so bili nad razgledom z Donačke gore. Tisti iz slabše razvitih držav so pa nasploh zelo hvalili razvitost naše države. Treba je tudi vedeti, da večina teh mladih prihaja iz večjih mest, zato so bili presenečeni tudi nad odnosi med ljudmi, nad njihovo skrbjo za okolje in tudi nad medosebno pomočjo, navdušila jih je tudi čistoča v kraju.«
Sicer pa so mladi v Žetalah počeli marsikaj; med drugim so skupaj s policisti PP Podlehnik obhodili šengen-sko mejo, si ogledali MMP Gruškovje in se spoznali z aktivnostmi ob njej, se sprehodili po znani žetalski ekolo-
Člani mladinske sekcije TD Zetale so sredi tedna gostili rojake iz petih evropskih držav in jim razkazali način življenja v haloški občini (na posnetku so sredi priprav na simulacijo z naslovom Žetale, idealna vas).
ški poti, se udeležili tradicionalnega romanja, ogledali so si tudi Ljubljano, kar nekaj časa so namenili tudi športnim aktivnostim in se poveselili na t. i. slovenskem večeru na eni izmed turističnih kmetij, kjer so jih pogostili s tipičnimi slovenskimi jedmi in pijačo.
Projekt pretežno financira Nacionalna agencija MVA, deloma pa so si mladi pomagali tudi s sponzorji iz
domače občine, medtem ko jim je OŠ Žetale ponudila brezplačno bivanje in nočitve v prostorih OŠ.
»Glede na dober odziv v lokalnem okolju razmišljamo tudi o programski in organizacijski nadgradnji tega projekta izmenjave v prihodnje. Nedvomno pa bomo tudi mi še povabljeni na podobne izmenjave v druge države, že kmalu gredo naši mladi v Latvi-jo,« je še povedal Gajser.
SM
nice je mogoče dobiti za neverjetno ugodne cene in meni, odkar potujem in si iščem preko svetovnega spleta karte sam, to vedno predstavlja še poseben izziv. Mimogrede, za dobrih 200 evrov sem letel že na Mauricius, Šri Lanko, Zelenortske otoke, Dominikansko republiko, Kubo, po navadi iz Munchna. Vse karte so bile seveda povratne.
Po temeljitem pregledu vseh ponudb sem opazil eno, ki mi je padla v oči. Let iz Tel Aviva v Belgijo je bil za manj kot 100 €. Od Liega do letališča Koeln je le še kratka in poceni vožnja s hitrim vlakom. Od tam pa zelo ugodna povezava z letališčem v naši bližini, Gradcem. Kmalu so bile vse karte rezervirane, le za čas med Ciprom in Izraelom še ni bilo jasno, kje bom.
Na ciprskem letališču v Larnaki sem pristal zgodaj zjutraj. Nikakor se nisem mogel izpogajati s taksisti za ugodno ceno do mesta. Imel sem informacijo, koliko naj bi plačal, vendar se niso dali. Očitno so nočno tarifo dvignili v nebo in je niso želeli spustiti. Jaz pa tudi ne, princip je princip. Poln energije sem se odločil, da se bom raje sprehodil in peš z nahrbtnikom na rami odkorakal ob morju do mesta. Pot ni tako dolga, kakšna dva kilometra, le do zore sem želel počakati. Za konec oktobra so bile
Bejrut, še nedavno mesto vojn, spopadov..., človeka preseneti.
Foto: Filip Kovačič
Foto: Filip Kovačič
Bejrut - ostanki nemirnih časov
na Cipru temperature še vedno zelo ugodne, pravzaprav je začelo sonce zjutraj že prav pripekati. Za prvi dan sem imel, preko interneta, prenočišče že rezervirano. Po skoku v bazen in nato obveznem preverjanju e-pošte sem se odpravil na sprehod do centra obmorske Larnake. Mimogrede sem obiskal še lokalne turistične agencije, iskal sem ladjo do Sirije ali Libanona. Po pogovorih z domačini in zaposlenimi v turističnih agencijah sem se odločil, da ne bom izgubljal časa z iskanjem primerne ladje, še posebej, ker bi moral najprej na turško stran otoka in tam bi mogoče dobil ladjo proti obali Bližnjega vzhoda. Ciper si lahko ogledam še kdaj drugič, je dokaj blizu, sicer pa ni niti tako poceni, Larnaka je bila precej dražja od Slovenije. Za kapučino sem odštel do 4 evre. Nič, na internetu si bom poiskal letalsko povezavo do Libanona. Do tja je le dobrih 200 kilometrov leta, kar je za potniška letala pravzaprav samo skok.
S ciprsko nacionalno družbo sem poletel preko preliva Sredozemskega morja, ki loči ti dve državici. Let je trajal le dobre pol ure, občutek je bil, kot da se nismo niti končali vzpenjati, ko smo se že začeli pripravljati na pristanek. Le ta je potekal brez težav. Prav tako prehod meje, vizo sem dobil v eni minuti - in bila je brezplačna! Letališče je bilo urejeno, ljudje zelo prijazni. Še najbolj me je presenetil policist, ki je pregledal moj potni list. Samo natančen pregled mojih številnih žigov v potnem listu, policist je verjetno iskal izraelskega, saj če ga imaš, ne moreš vstopiti, in še zaželel
prijetno bivanje v Libanonu. Razvpiti Bejrut, še nedavno vojno območje s TV-ekranov, me je pričakal v soncu in me pošteno presenetil ... Moderno mesto, ljudje so oblečeni zahodno, nove zgradbe, bleščeči avtomobili ... Če se samo spomnim, kako je bilo v nedavni preteklosti - Bejrut kot sinonim za državljansko vojno in bombardiranje ... Edino, kar je spominjalo na nemirno preteklost, je bila, sicer nevsiljiva, prisotnost številnih vojakov. Zlasti ob vstopu v zelo urejen center mesta je bilo opaziti veliko »betonskih španskih jezdecev« - betonskih
premičnih ovir, ki onemogočajo na primer avtomobilu-bombi, da bi se zapeljal v center mesta. Žal so se takšni napadi v tem delu sveta večkrat tudi zgodili. Vojaški specialci, oboroženi do zob, so bili prijazni, le vsako večjo torbo ali nahrbtnik si moral dati v pregled, preden si vstopil mimo barikade. V mestu pa spokojnost, vse obnovljeno, lokalov na ulici, kjer si lahko pil kavo, je bilo nešteto. Sploh nisem bil več začuden, da so Bejrutu radi pravili tudi Pariz Bližnjega vzhoda ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
V. državno prvenstvo v toboganskem spustu
Sobota, 28.8., od 10. ure dalje
Prijave na www.terme-ptuj.si ali na 040 848 272
NOGOMETNI TURNIRJI »G0IGETER CAGEBALL« V TERMAH PTUJ
Edinstveno v Sloveniji - nogomet v kletki (3:3) 22.8. in zaključni turnir 29.8.2010, v Termalnem Parku Informacije in prijave: www.golgeter.com
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Termalni Park
Ht-ijh^
Termalni Park
Itone Ptuj

Grand Hotel primus
Foto: SM
Kuharski nasveti
Gobe
Po vsem svetu so užitne gobe zelo cenjene, glede hranilnih snovi vsebujejo nekoliko več beljakovin, glede ostalih hranilnih snovi pa gobe niso preveč hranljive, so pa cenjene zaradi njihovega prijetnega okusa in po večini rahlo čvrsti konsi-stenci. Cenjene so kot okusni dodatek jedem ali kot samostojne jedi. Sveže gobe naj bi bile čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so gobe že nekaj dni nabrane. Pravi goban ima tudi izrazit vonj, ki nam prav tako pove o svežosti gobe.
V naravi nabrane gobe so različno velike in pogosto obdane z listjem, iglicami in zemljo. Če jih hranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih v hladilniku ne hranimo v plastičnih vrečkah, pač pa zavite v prtič ali papirnato vrečko. Tako ostanejo v hladilniku sveže tudi do tri dni. Očistimo in narežemo jih vedno tik pred tem, ko jih uporabimo.
Te dni najdemo resnično kraljeve gobe oziroma gobane, ki so v gastronomiji takoj za go-moljikami in smrčki. Gobani se ponašajo z debelim betom in mesnatim klobukom. So plemenitega orehastega okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Gobani se vedno prilagodijo barvi zemlje. Tako je zgornja stran klobuka od svetlo rjava do temno rdečkasta, podklobučje pa rumene ali bele barve. Med številnimi vrstami gobanov so nekateri,
ki so prijetnega okusa, spet drugi so popolnoma medli ali skoraj brez tipičnega okusa. Zaradi tega jih nekateri nabiralci in uporabniki raje posušijo in uporabljajo posušene gobane, ki jih lahko zmeljemo v prah in uporabljamo kot mleto začimbo.
Če je pri velikih gobanih podklobučje premehko, ga lahko z žlico odstranimo. Večina gob, tako tudi pravi gobani, pri toplotni obdelavi spusti večjo količino tekočine, ki med obdelavo izpari. Gobani vsebujejo toliko vode, da pri večji količini priprave postanejo celo sluzasti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi vrstami gob, ki ne vsebujejo toliko vode. Lahko pa jih tudi pražimo tako, da jih najprej rahlo prepražimo, del tekočine odlijemo in ponovno pražimo.
Najboljši okus pri praženju gobanov dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, na dobrem rastlinskem olju ali oljčnem olju. Pri praženju lahko uporabimo tudi slanino, ki jo postrežemo z gobami vred. Vse gobe pražimo v plitvi večji ponvi. Najprej segrejemo maščobo, dodamo po želji sesekljano čebulo ali šalotko in jo zdušimo do mehkega, nato dodamo narezane gobane, solimo, dodamo še po želji česen, timijan, muškat in koriander. Vsekakor pa so pražene gobe veliko oku-snejše, če jim tik pred servira-njem dodamo sesekljano mešanico svežega peteršilja, mladih listkov česna, šalotke ali narezanega drobnjaka.
Tako kot pogosto gobe pražimo, jih tudi dušimo. Z dušenjem dobimo izdatnejše jedi, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh. Pražene gobe pa ponudimo za
Tačke in repki
Angleški buldog ima bulico na hrbtu in rdečino med prsti
Lastnik angleškega buldoga, starega 5 let, iz okolice Ptuja piše, da ima njegov kuža že dalj časa kot fižolček veliko bulico na hrbtu, ob hrbtenici na prsnem košu.
Bulica se je v zadnjem mesecu nekoliko povečala, vendar ga ne boli, niti srbi, prav tako kužek ni občutljiv, če bulico lastnik nežno stisne. Lastnika skrbi, da ne bi bila bulica tumor in bi s čakanjem in neukrepanjem zamudil pravočasno zdravljenje. Prav tako se kužek pogosto liže med prsti prednjih nog, tudi po spodnji strani tačk, med blazinicami. Ko mu prste razmakne, je videti močno rdečino in vlažno kožo. To lastnik namaže s kremo bepanten plus, vendar si jo kuža takoj poliže in uspeha ni.
Pri bulici na hrbtu angleške-
ga buldoga gre najverjetneje za zamašeno žlezo lojnico. Zama-šena lojnica je lahko zelo dolgo enake velikosti, lahko pa se začne nenadoma večati in najpogosteje se na vrhu predre in iz nje izteče kar zajetna količina gnoja. V tem primeru je najbolje, da lastnik dodatno iztisne gnoj s pritiskanjem na bulico in jo tako do konca izprazni. Odlično je, če lahko lastnik to odprto bulico tudi razkuži npr. z jodom ali namaže z antibiotičnim mazilom. Bulica po enem ali dveh dneh izgine in težave je po navadi konec. Če se čez nekaj časa ponovi, je najbolje,
Gobova juha s smetano
zajtrk ali samostojno malico. Gobe dušimo prav tako v večji ponvi, skupaj s čebulo ali česnom, odvisno od tega za kaj jih uporabimo. Ko so do polovice prepražene, jim dodamo malo vina ali poljubno mesno juho in pokrite počasi kuhamo do mehkega. Ob koncu jih poljubno zgostimo. Najbolje je, da jih zalijemo s sladko smetano, rahlo prevremo, da se zgostijo, in takoj ponudimo. Zgostimo jih lahko tudi z žlico jedilnega škroba, s surovim naribanim krompirjem ali z masleno kocko.
Tako kot je cenjen goban med ostalimi gobami, tako so cenjene tudi jedi, ki jih pripravljamo iz gobana. V Nemčiji pogosto pripravljajo prave gobane s smetano, v Franciji s česnom, drobtinami in peterši-ljem, v Italiji z drobovino drobnice. Pri nas radi pripravimo gobovo juho, ki jo lahko pripravimo s krompirjem, svetlim prežganjem in smetano, lahko pri pripravi juhe krompir tudi izpustimo, če imamo veliko gobanov, okusen je tudi gobov golaž, sploh če pri pripravi golaža uporabimo vsaj tri različne vrste gob, nekoliko zahtevnejša vendar cenjena jed je slan go-
bov puding, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi ali kot toplo uvodno jed, enostavno pripravimo gobove ocvrtke in še druge jedi.
Gobov golaž pripravimo tako, da na maščobi prepraži-mo večjo količino sesekljane čebule ali šalotke. Pražimo jo toliko časa, da čebula dobro ovene. Na to dodamo fino na-ribano korenje, na kocke narezano svežo papriko, uporabimo lahko rumeno ali rdečo papriko, svež paradižnik, ki ga olupimo in narežemo na kocke, rahlo zalijemo s poljubno mesno juho in dušimo. Ko je zelenjava do polovice zdušena in sok iz-pari, dodamo večjo količino na lističe narezanih gob in jih premešamo, začinimo s soljo, lovorom, timijanom, posodo pokrijemo in dušimo do polovice. Nato dodamo po potrebi surov nariban krompir, da se jed po želji zgosti in kuhamo do mehkega. Posebej lahko kuhamo na krhlje narezan krompir in ga dodamo v gobov golaž, tik preden ga ponudimo. Na koncu izboljšamo okus še z mešanico sesekljanega peteršilja in narezanega drobnjaka ter po želji dodamo še kislo smetano.
Vlado Pignar
h
da obiščemo veterinarja, ki bo živali apliciral antibiotik in najverjetneje receptiral zdravila, ki jih bomo dajali kužku preko ust najmanj 5 do 7 dni. Če še to ne pomaga, se odločimo za lažji operativni poseg, s katerim bulico v celoti odstranimo in problem je rešen. Moram pa poudariti, da predvidevam, da gre pri omenjenem psičku za zamašeno lojnico, saj mesto, kjer lastnik navaja, da se bulica nahaja, ni tipično za ostale tumorozne tvorbe. Zato svetujem lastniku, da pelje kužka v ambulanto na pregled, kjer bo veterinar preverili lokacijo bulice, občutljivost na bolečino, premičnost podkožja, pretipal regionalne bezgavke in se odločil, ali bulico takoj odstrani ali ne. V primeru operativne odstranitve je bulico treba poslati na patohistološko preiska-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Pri nakupu z gotovino vam ob predložitvi kupona priznamo 10 % popusta.'
Popusti se med seboj ne seštevajo.
vo in tako se zadeva razčisti do konca.
Kar se pa tiče rdečine med prsti, ki si jo kuža vztrajno liže, gre po navadi pri buldogih in ostalih brahiocefalnih pasmah, to so pasme s kratkimi gobci, za atopijo, to je vrsto alergije, pri kateri kuža alergen vdihne skozi nos ali usta in reakcija se manifestira z rdečino med prsti, ki si jo z lizanjem in obdelovanjem z jezikom še poslabša. Tudi zaradi te težave priporočam, da lastnik pelje kužka v ambulanto, saj je potrebno alergično reakcijo prekiniti z zdravili in hkrati preprečiti lizanje tačk. Prav tako je potreben pogovor z lastnikom živali, kjer bo dobil lastnik podrobna navodila, kako v prihodnje ravnati v takih primerih. Emil Senčar, dr. vet. med.
specializirana trgovina za male Hvali
Ormoška cesta 30, 2250 Ptuj t: 02/228 44 88 e natasa.zivko@zoo-ajka.si w www. zoo-ajka.si
Kmetijska svetovalna služba
Sistematično proti ambroziji
Naša polja, predvsem robovi parcel, obcestni jarki, neobdelana zemljišča in najožja vodovarstvena območja so že preplavljeni s pelinolistno am-brozijo. Zdravstvena škoda, ki jo povzroča zaradi alergij, je velika. V deželah, kjer je razširjena, izračunavajo v desetinah
milijonov evrov zdravil.
Ambrozija je tujerodna rastlina, ki seje na naša območja pričela širiti od jugovzhoda v glavnem iz Hrvaške. Rastlina izvira iz severne Amerike, v Evropo pa sojo prinesli s semeni.
Pelinolistna ambrozija je izredno invazivna rastlina, ki se pojavlja skoraj po celi Evropi ter predstavlja eno najpomembnejših plevelnih vrst, ki povzroča inhalacijska obolenja.
Odrasla rastlina ambrozije v času cvetenja
V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo skoraj po celi državi. Ker je zelo prilagodljiva in nezahtevna glede rastnih razmer, je predvsem plevel zapuščenih in neobdelanih površin in površin, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter v primerih slabe komunalne urejenosti javnih in drugih površin. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem ambrozije in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen, s katerimi se širi dalje. Zakon nalaga imetnikom zemljišč, da morajo izvajati ukrepe za zatiranje ter o novih nepričakovanih pojavih ambrozije obvestiti pristojne fitosanitarne službe. Zakon torej nalaga odgovornost za zatiranje tega škodljivega plevela imetnikom zemljišč. Najbolje pa je to storiti pravočasno še pred pričetkom cvetenja in semenitve, saj s tem preprečimo širitev te zelo invazivne rastline.
Ambrozija lahko tvori tudi do 6.000 semen, ki ostanejo kaljiva tudi do dvajset let, zato je smiselno posamezne rastline, ko jih opazimo v bližini parcele, uničevati, preden semenijo. Rastlina se razmnožuje izključno z semeni. Spomladanska ambrozija, ki je vzkalila zgodaj spomladi, začne cveteti v začetku avgusta, ker pa rastline vznikajo skozi vse leto, cveti praktično do sredine oktobra oziroma do prvih slan. Praktično je od konca julija edina rastlina, ki spušča pelod in povzroča alergijske reakcije predvsem na očeh in dihalih. Ljudje, ki so alergični na to rastlino, morajo biti zaščiteni tudi pri puljenju z rokavicami, ker dlačice povzročajo alergijske reakcije tudi na koži.
Zatiranje
Mehansko uničevanje vključuje: puljenje, mulčenje, okopavanje, brananje, košnjo, rezanje oranje. Pri tem moramo biti pozorni na posebne lastnosti rastline. Če smo jo izruli in ostane na koreninah še nekaj zemlje, se bo rastlina ponovno prijela, rastla in semenila. Če smo jo odrezali ali zmulčili višje od pet centimetrov, se bo rastlina obrasla, pognala nove poganjke in ponovno semenila. Ko semena dozorijo, se košnja ali mulčenje odsvetujeta, da je s stroji dodatno ne raznašamo in razmnožujemo rastline na druga območja. V žitnih strniščih, kjer ni trajnih plevelov, je smiselno ambrozijo pred pričetkom cvetenja nizko pokositi ali zmulčiti.
Kemično zatiranje
V večini poljedelskih kultur ambrozijo relativno enostavno zatiramo s herbicidi, le da moramo vedeti, ali so na to rastlino učinkoviti. Problematične so samo sončnice. Zelo pogost plevel so tudi v posevkih buč, ki so bili tretirani s kombinacijo stomp-dual. Ti dve sredstvi na to rastlino ne delujeta dovolj učinkovito. Na strniščih ali robovih parcel lahko plevel zatiramo tudi z zmanjšano količino enega od totalnih herbicidov na bazi glifosata, kot so: boom efect, rundup, tauchdawn in drugi. Po večini je dovolj že polovična doza, ki je potrebna za trajne plevele.
Poseben problem pa je zatiranje ambrozije na mestih, kjer je prepovedana uporaba kemičnih sredstev, kot so ceste, posamezna komunalna mestna območja, predvsem pa najožja vodovarstvena območja, kjer se bo rastlina v prihodnje izredno razmnožila in bo dolga leta potencialni vir zastrupljanja bližnjih prebivalcev. Trenutno je nekontrolirano razmnoževanje ambrozije na vodovarstvenih območjih za zdravje ljudi bistveno večja nevarnost kot kontrolirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
Ivan Brodnjak
:
Foto: ASV
Foto: ES
Foto: OM
Vozili smo • Toyota verso 1,8 valvematic luna
Že poznan recept z dodatnimi odlikami
Japonci so pri ustvarjanju nove generacije versa ohranili večino dobrih lastnosti predhodnika in jih še izboljšali. Doživel je tehnične in oblikovne dodelave, ki so na pogled manj izrazite; še posebej za tiste, ki jim svet avtomobilizma ni blizu. Verso je po novem brez oznake corolla, ker predstavlja svoj razred vozil in Toyotin odgovor na konkurenco srednje velikih enoprostorcev.
Od Japoncev smo sicer vajeni, da si generacije modelov niso podobne, a bi o tem, kdaj je nek model radikalno nov oziroma revolucija, lahko razpravljali. Sporočilo, ki ga dajejo Toyotini oblikovalci, je, da svojih avtomobilov iz generacije v generacijo ne bodo preveč spreminjali, temveč bodo obdržali utečeno hišno oblikovalsko filozofijo. Verso je oblikovan dokaj zadržano, oblikovalci pa so se bolj kot spreminjanju podobe posvetili drugim odlikam znamke ter zmanjševanju količnika zračnega upora, ki zdaj znaša 0,295.
Kljub dejstvu, da je stilska preobrazba posrečena, avtomobilu manjka tista pika na i, ki jo imajo nekateri francoski konkurenti, kot recimo renault scenic ali citroen C4 picasso, in nekaj manj resnosti, ker navsezadnje gre za družinski avto. Sprednji del spominja na avensisa, rahlo spremenjen oblikovalski slog pa je prispeval še nevsiljivo linijo od spodnjega dela odbijača do zadnje preme,
ob kateri se črta dvigne in zaključi v strešnem spojler-ju. Povečane mere so ob 30 milimetrov raztegnjenem medosju na boka prinesle nekaj več pločevine, v kateri se 16-palčna kolesa skoraj izgubijo. Večja medosna razdalja pomeni tudi več prostora na sprednjih sedežih ter v drugi vrsti, in ker versa lahko naročite tudi s sedmimi sedeži (testni avto je bil pet-sedežnik), velja razmisliti o tem, ali potrebujete dodatna sedeža (za vožnjo na kratke razdalje), ki jima po novem lahko spreminjate tudi naklon naslonjala.
Seveda je Toyotin srednje velik enoprostorec opremljen s preprostim sistemom zlaganja zadnjih sedežev v dno vozila. Easy Flat deluje preprosto, zanj ne potrebujete navodil za uporabo in kot se za družinsko vozilo spodobi, ne manjkata mizici in žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
Tega, da je plastika na vratih in na spodnjem delu armaturne plošče trda in zato občutljiva za praske, zgornji del armaturne plošče pa me-
Foto: Danilo Majcen
hak in prijeten na otip, smo vajeni že vrsto let. Voznikovo delovno okolje je ergonom-sko zasnovano, armaturna plošča je postavljena v območje sredinske konzole, nad katero so nameščeni
TOYOTA AH Furman Ptuj
toyota verso 1,8 valvematic luna	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1798 / 147 pri 6400
največji navor v Nm pri v/min	180 / 4000
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	185 / 11,1
poraba goriva v 1/100 km	8,7 / 5,9 / 7,0
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	162
vrednost osnovnega modela toyota verso 1,8 valvematic luna v evrih	21.600
dodatna oprema in popusti	
kovinska barva v evrih	480
style + pack (16-palčna aluminijasta platišča) v evrih	700
prihranek ob naročilu style+ packa v evrih	-1900
vrednost preizkusnega modela toyota verso 1,8 valvematic luna v evrih	20.880
merilniki. Tudi tukaj so se Japonci zgledovali po Francozih, le da so merilniki ostali analogni in ne digitalni. Zanimiva izbira, ki zaradi rahlo okrnjene preglednosti predvsem v sončnih dneh (in ob uporabi sončnih očal) ni tako uporabna. Ročica šeststopenjskega menjalnika je postavljena na podaljšek sredinske konzole, tako da med prednjima sedežema ni sredinskega tunela, ampak naslon za roko. Voznik bi si želel še dvosmerno upravljanje s podatki potovalnega računalnika, ki so postavljeni na skrajni desni armature.
Toyota verso je polna raznih predalov za odlaganje vedno nujnih drobnarij, najdemo jih na vratih, pred so-voznikom in pod njegovim sediščem, dva manjša sta ob sredinski konzoli pod menjalnikom, ob ročici še zmeraj klasične ročne zavore sta odlagališči za pijačo ter za njima velik predal, ki služi kot naslon za komolca potnikov na sprednjih sedežih, a je dosegljiv tudi potnikom v drugi sedežni vrsti.
Večino srednje velikih enoprostorcev poganjajo dizelski stroji, saj v tem razredu prevladuje navdušenje
do turbodizlov, res pa je, da so ti v povprečju 2.000 evrov dražji od primerljivo motoriziranih bencinarjev in zahtevajo dražje vzdrževanje, zato zna biti 1,8-litrski bencinski
motor z zvezno spremenljivimi gibi sesalnih ventilov, ki je poganjal preizkusnega versa, dobra izbira. Zdaj ponuja več moči, nekaj nižjo porabo in manj onesnažuje ozračje. Tako motoriziran avto sicer ne razganja od zmogljivosti (147 KM), a se pri mestnih in podeželskih vožnjah izkaže s sprejemljivo odzivnostjo. Dizelskega navora pač ne gre pričakovati, ob tem, da je navora toliko, da se avto ne zdi podhranjen. Poraba goriva se je na testu gibala med osmimi in devetimi litri.
Verso po značaju ni športnik, temveč družinsko naravnan avto, zato z ustrezno lego na cesti nima nobenih težav. Nagibanja v ovinkih je manj, tudi preglednost je zaradi višjega sedenja ter res ogromnih stranskih ogledal boljša kot pri predhodniku. Za novo generacijo velja, da je pregovorno udobna in ji neravnine naših cest ne predstavljajo pravega izziva, saj jih uspeva izničiti.
Mehanika tega enoprostor-ca je veliko boljša, kot se zdi na prvi pogled; verso je navsezadnje podedoval uspešen recept dobrih lastnosti, ki so jih Toyotini inženirji še oplemenitili in nadgradili. Kljub razburkanim časom, ki jih preživlja Toyota zaradi nekaj vpoklicov, vas vozilo navdaja z občutkom, da vam bo služilo vrsto let, brez pogostih obiskov mehaničnih delavnic.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
Foto: Danilo Majcen
Slo POP novice
ColorDeluxe je naslov drugega singla skupine Shyam, ki prihaja na radijske valove v drugi polovici avgusta in s katerim skupina napoveduje izid novega studijskega projekta, tretjega albuma. Naslovili so ga Skriti sij ljudi, izšel pa bo v prvi polovici septembra pri ZKP RTV Slovenija. Posavski rokerski kolektiv, ki so ga glasbeni sladokusci v zadnjih letih močno pogrešali na sceni, je nekoč že postregel s ploščkoma Željo daleč stran (2000) ter Sonce v senci (2004). Po nekajletnem premoru so se s producentom Petrom Penkom novembra 2008 odpravili nazaj v studio, kjer je nastalo 14 novih pesmi. Ves čas pa ostajajo Shyam zvesti svoji začrtani poti ter zvoku, ki ima korenine globoko v bogati glasbeni zgodovini njenih članov.
Prihajajoči single Color Deluxe je udarna rokerska pesem, ki nam zaželi, da si v sanje (končno) zlijemo barve, da se odpravimo na pot iskanja novih svetov, da se ne ustrašimo novih izzivov, predvsem pa, da se iztrgamo iz kroga časa, ki čedalje hitreje beži mimo nas. S to pesmijo se Shyam vračajo h koreninam: ostajajo pikri, samokritični, mistični, a neobremenjeni, nažigaški in hkrati nežni, ležerni. V svetu protislovij hodijo svojo pot skozi življenje.
:k-k-k
Skupina MIT vabi k sodelovanju glasbenice in glasbenike s svojimi instrumenti, idejami in svežino. Na elektronski naslov skupine do konca meseca septembra pošljite mp3 (demo posnetek) svoje priredbe ali umestitve svojega instrumenta v skladbo Neskončen dan, ki jo lahko brezplačno naložite z njihove spletne strani. Pripišite ime in priimek, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Komisija v sestavi Miha Oman, Vesna Vo-dopivec in Matevž Pavčnik bo med poslanimi posnetki izbrala najboljšega. Kriteriji izbire bodo kreativnost, drugačnost in dovršenost, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni 10. 10. 2010.
Zmagovalka ali zmagovalec natečaja bo s skupino MIT posnel(a) zadnjo skladbo na njihovem tretjem albumu in sodeloval(a) na promocijskih koncertih.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10.. ANAVRIN - PEČAT ) - KJE SI
».«ovitim 8. XtOÛTÎFZ-; BIL JE PLES
7. CHORCHYP - NEDOSEGLJIVA
„ „
6. MAJA - BEZIS 5. APOLONIJA - MED VRSTICAMI 4. SASKA SMODEJ - AMAZONKA 3. 4 PLAY - NAJINO SLOVO 2. MIRNA RAYNOLDS - NATE DAJEM KRIZ 1. SLAVKO IVANČIČ - DAN OB TEBI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Filmski kotiček
A-ekipa
Vsebina: Poročnik Hannibal Smith, ranger in prekaljeni ameriški vojščak, za svojo ekipo poišče še tri prav tako prekaljene borce, čeprav malce mlajše od njega: akutni narcis Faceman Peck je še najbolj normalen, Baracus je
The A-Team
Igrajo: Liam Neeson, Bradley Cooper, Jessica Biel, Patrick Wilson, Scenarij: Joe Carnahan, Brian Bloom in Skip Woods po istoimenski televizijski seriji
Režija: Joe Carnahan Žanr: akcijski Dolžina: 119 minut Leto: 2010 Država: ZDA
gora mesa in mišic, globoko v sebi razklana zradi ubijalske narave, ki hoče za vsako ceno slediti Gandhijevi pacifistični filozofiji, pilot Murdock pa je potrjen norec. Ta skupina klovnov uspešno rešuje najtežje misije, dokler jim tri leta kasneje ne podtaknejo umora visokega generala in kraje plošč za ponarejanje denarja, za kar jih vržejo globoko v zapor za 10 let. Izkaže se, da zarota izvira z najvišjih vrhov vojske in Cie, seveda pa A-ekipa ne bi bila A-ekipa, če ne bi pobegnili iz zapora in negativcem pošteno izpra-šila zadnjice ...
Ta film zelo dobro zadene osemdeseta leta prejšnjega stoletja v tem smislu, da je
vse skupaj videti kot neprikrito uživanje v politični, vojaški, ideološki in nasploh kakršnikoli premoči Amerike nad ostalim svetom. Glavni junaki so tipični bebci, ki vojno in nasilje razumejo kot peskovnik, v katerem se lahko obmetavajo z igračkami, tj. z bombami, tanki in raketami. Odlična premisa, ki kar kliče po dobrem in seveda neresnem akcijskem filmu,
LAIBACH
LASTDAYHERE DWEAL BRAINSTORMING VIBESONIC JAM CHEECHA, MC PIECE & THE BOONKER WARFIELD
V SKLOPU 9. FESTIVALA PTUJ ODPRTO MESTO
WWW.SPEKTAKEL.SI
PREDPRODAJA VSTOPNIC: KNJIGARNA HIŠA KNJIG DARILNI BUTEC GH PRIMUS DON CAFFE VSA PRODAJNA MESTA EVENTIMA CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI: 10 €
PRIZORIŠČE ODPRTO OD 15. URE DALJE
PTUJ
Hiša knjig
WWW.
Hotna obfiM Ptnj
oubiikasi najdi.si
kar A-ekipi uspe do te mere, da je do sedaj najboljši akcijski film leta. A ne skrbite, saj to pove le to, da je letošnje filmsko poletje precej ubogo, zato je A-ekipa le enooki kraj v sezoni slepih nabojev.
Film nekakšno vsebino celo ima, čeprav je zdrdra-na tako brzostrelno, da izgubimo ves interes že med uvodnim prizorom, ko spoznavamo naše junake. Ko se prava zgodba začne, še hitreje izgubimo rdečo nit, a nas to niti ne moti. Motijo nas le relativno dolgi odmori med akcijskimi prizori, ker se pač mora odvijati nekakšna zgodba in suspenz, čeprav je to dvoje v tem filmu potrebno nekako toliko kot zgodba v porničih. In če primerjavo potegnemo še dlje, so akcijski prizori seveda tista pornografija, po katero bodo ljubitelji žanra sploh odšli v kino, a tudi v tem pogledu ne bodo ravno navdušeni.
Čeprav je akcija poletni uspešnici primerno velikopotezna, pa je vse preveč očitna računalniška animacija, ki ubije ves suspenz, saj nas kljub kopici smrtonosnih položajev, v katerih se znajdejo naši junaki, ni niti za delček sekunde strah, da bodo umrli, saj do njih ne čutimo ničesar. K temu dodajte še prehitro montažo, pa od akcije ne ostane več kaj veliko. Film je torej namenjen mlajši generaciji, ki premore videti 1000 sličic na sekundo in jih istočasno povezati v smiselno celoto, medtem ko bomo ostali videli samo nekaj bliskov in slišali veliko ropota-nja, pri tem pa mislimo tudi na nepomembno in odvečno blebetanje vase zaljubljenih glavnih junakov.
A-ekipa je tako še en poskus Hollywooda, da bi spočel novo franšizo, a sodeč po izkupičkih, se to na srečo ne bo zgodilo.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
VESTNOST, NATANČNOST
DEŽELE BLIŽNJEGA VZHODA, JUTROVO
ŽITARICA, VISOKO ŽITO
VALJASTA POSODA ZA VINO
PRIVID, BLODNJA (ZASTAR.)
PLANINA V DALMACIJI
BRISAČA OTIRALKA
HLADETINA, ŽOLCA
ŠP. SLIKAR (SALVADOR)
STRUPENA SNOV V RASTLINI
DVOJICA
AM. IGRALEC (WOODY)
PEVKA MLINAR
RASTLINA ALOJA
HRVAŠKA POKRAJINA
ODBOJKAR PRI
BLOKIRANJU
PRTLJAGA, OPREMA
nesebicnež
brigite bardot
STRUPEN PLIN
GORA PRI LJUBLJANI
ZDRAVNIK ZA ONKOLOGIJO
VOZNIK NEV. BALE
MEČA (NAR.)
PSEVDONIM F. BEVKA
KRAJ PRI GROBELNEM
MIŠJA LUKNJA
DAN PO KOLEDARJU
OTROŠKA NOČ, NOČCA
DRŽA BOKSARJA
GL. MESTO WISCONSINA
AKO
ČERMAK VLADO
Ugankarski slovarček: BAGAŽA = prtljaga, oprema, BEKA = vrba za košare, vezika, DRAPE = fino sukno iz česane volne, KRIŽOLIT = okrasni kamen, peridot, LITKA = meča (narodno), MIŠINA = mišja luknja, TLAPNJA = privid, blodnja (zastarelo), VILAJA = planina v Dalmaciji.
■e>jgou 'ezegeq 'ganp '>jesAO 'je>jO|q 'eíenA 'A3
'isrnjue 'efudeu 'euNiu 'P!0|e>j|e 'pos 'Luniep 'jo|>| '^dse 'zj 'eg 'je|eq 'ueiiv '^d 'jezeiueo 'eo|e lueuo 'pjeg 'luu>| lsouqj>js '|ejisejd '>je>jeuj 'edejp 'aoj^o '>|j}od :0NAV!J000A '9>|uezjj)| 8} Aa^saÑ
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 28. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 29. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 30. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 31. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 01. septembert:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 02. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PETEK, 03. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
Blesteli boste na delovnem mestu. Sprejeti bo treba paleto novih obveznosti in novosti. Po razpotjih življenja boste odšli nekoliko bolj lahkotno. Seveda nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. V ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Pogovorite se o tistem, kar vas boli!
Sn BIK
Jesenski plodovi bodo napovedovali neko drugo obdobje. Sprostili se boste ob misli na prijetne dogodke in harmonična doživetja. Vaše čustveno življenje se bo razcvetelo. Tako boste našli iskano blagostanje. Gibanje na svežem zraku bo balzam za dušo in motivacija za zdravje.
DVOJČKA
Odločili se boste in naredili prerez. Napredek v ljubezni bo posledica pravilnih odločitev. Koraki usode se bodo zasukali v vašo korist in v sebi boste našli moč in povečano energijo. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu, kajti odprle se vam bodo nove poti in priložnosti.
RAK
Obdani boste s paleto spominov. Kocke odločitve bodo prinesle določeno svežino. Precej pestro bo v pogledu komunikacije. Pogovorite se o tistem, kar vas bremeni. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in blagostanja.
LEV
■Tj Konec avgusta bo za vas poučen. S svojim znanjem In notranjo močjo boste pomagali tam, kjer bo potrebna pomoč. Preobrazba sledi na čustvenem življenju. Zdi se, da boste bolj cenili sebe in notranje življenje. Napredek bo tudi v pogledu duhovnosti in duhovnih znanj.
DEVICA
Potrebovali boste dovolj časa za analizo. Vsekakor bo primerno, da naredite osebno bilanco. Pomembno bo, da znate ločevati slabo od dobrega. S svojo odločno energijo boste kos zapletom na delovnem mestu. Pazite se pretirane ostrine v razmišljanju. Prosti čas naj bo namenjen razvajanju.
TEHTNICA
Morali se boste paziti zavajajočih idej. Svoje cilje bo treba izoblikovati na jasen način in tako boste našli v sebi moč in oporo za napredovanje. Vsekakor bo spodbudno, da boste prisluhnili drugim ljudem. Simbolika gugalnice bo ljubezen in pogovor bo prinesel ključ do rešitve.
ŠKORPIJON
Našli boste svoje zrno modrosti. Odprle se vam bodo nove vizije. Seveda boste morali predelati notranje dvome in se odločiti, kaj je za vas intere-santno. Na delovnem mestu se bo treba bolj sprostiti. Narava bo vir navdiha in priložnost za povrnitev izgubljene energije.
STRELEC
Konec avgusta bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Vajeti usode boste morali v ljubezni vzeti v svoje roke. Amorjeva puščica bo na delu za samske. Nekoliko nemirno bo v pogledu poslovnosti in uspeh bo zagotovljen, če bodo vaši cilji jasni.
KOZOROG
Koristne učinke bo imela glasba. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Magnetlčna energija bo tista, ki bo prinesla uspeh na delovnem mestu in v ljubezni. Prosti čas bo namenjen za prenovo lastnih misli. Pomembno bo, da si svoje notranje občutke zapisujete.
VODNAR
Obiskala vas bo vila romantike. Omenjeno bo pri vas poskrbelo za prijetnosti. Notranji nemir na delovnem mestu bo posledica skrbi. Mnogo bolje bo, da ne boste silili po nepotrebnem v težave. Svoje mnenje boste znali povedati jasno in glasno. Privlačil vas bo skriti svet mistike in duhovnosti.
RIBI
Usoda vam bo namenila novo preizkušnjo. Omenjeno boste opravili briljantno. Naučiti se boste morali reči bobu bob. Ljubezensko življenje bo kot sol in aroma. Tako boste našli v sebi tudi moč in odgovorno boste stopali naprej. Sij mesečine bo priložnost za raziskovanje lastne osebnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj,
vsak četrtek med 18.00 in 19.00 uro.
ZGOLJ
GLAS PIŠČAL
MILANO
60 MINUT
Iščete svoj stil
Daniela v poletnem razkošju barv in vzorcev
Daniela Horvat je 26-letna študentka teologije v Mariboru, doma iz Krčevine pri Vurbergu. V prostem času se veliko ukvarja s športom, se druži s prijatelji in posluša glasbo. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila prijateljica; izziv je sprejela.
Pri Danieli so v kozmetičnem salonu Neda ugotovili mastno kožo, za katero mnogi pravijo, da je groba in odporna ter zahteva učinkovito nego. S pravilno nego in ustreznimi proizvodi je mogoče z obraza skoraj v celoti odstraniti odvečni loj, ogrce. Mastna koža pa je tudi koža, ki je manj nagnjena k nastajanju gub. Pri negi mastne kože je zelo pomembno vedeti, da je ne smemo umivati z močnimi oziroma agresivnimi sredstvi za čiščenje kože. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, po pilingu pa še uredili obrvi. Po strokovnih nasvetih bo kožo skušala negovati tudi doma, občasno pa bo morala obiskati tudi kozmetični salon, da jih bodo kožo še globinsko očistili.
V frizerskem salonu Stanka je tudi za Danielino frizuro v tem poletju poskrbela frizerka Danica Zorčič. Postrigla
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Fítl2£ílSCV0 2 Slomškova 22
10 % popust v avgustu
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Daniela prej ...
. in pozneje
je asimetrični paž. Večjo razgibanost pričeske je dosegla s platina blond prameni. Lase je posušila gladko in jih na koncu še zlikala.
Make up je vizažistka Min-ka Feguš začela z nanosom pudra, veke je senčila v olivno zelenem in zlatem tonu, nato pa jih obrobila s črnim črtalom. Roza ton je nanesla na ličnice, ustnice pa poudarila z nežno rdečkastim tonom.
»Naša Daniela je po duši športnica, ki študira teologijo. Dokaj zanimiva kombinacija. Za današnjo preobrazbo sem imela v načrtu izbrati po-
letno lahkotno obleko. Ker je bila Daniela prepričana, da ji dolga obleka ne pristoji, bi pa jo zelo rada imela, sem pač pobrskala po policah ptujskih trgovin, vendar dolge poletne obleke nisem našla. Imeli pa sva na razpolago kar nekaj dolgih poletnih oblek iz 'moje omare'. Odločila sem se za obleko v oranžni barvi s cvetličnim potiskom. Barvi, ki se še mešata med cvetovi, sta rumena in zelena.
Daniela je v dolgi oranžni obleki zacvetela kot roža sredi zelenega travnika. Obleka je rezana pod prsmi, kjer se prosto spusti do tal. Dekolte
je poudarjen, enako tudi ramena, ki so malce razkrita. Kroj obleke je primeren za več postav, saj je poudarek na prsnem delu, vse ostalo pa je diskretno prikrito in pusti vsakemu opazovalcu svojo domišljijo. Dodala sem zelene sandale iz trgovine Alpina in Daniela lahko poleti poletnim dnem naproti. Manjka še klobuk, da bo lahko brez glavobola uživala na sončni terasi,« je o novi poletni Da-nieli povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Daniela deležna pedikure, ki prispeva k temu, da je ob redni negi stopal korak lažji in neboleč. Žal v vsakdanjem življenju pogosto pozabimo na noge, na katerih se lahko pojavijo najrazličnejše poškodbe, od otiščancev, kurjih očes do razpok in otrdele kože, tudi vraščenih nohtov. Zato pa so pedikerji, ki poskrbijo za to, da je korak spet lahek in neboleč.
Daniela je bila v letošnjem poletju naša zadnja kandidatka v akciji Iščete svoj stil, ki smo jo pričeli junija leta 1999. Z jesenskim ciklusom bomo pričeli prve dni oktobra. Do takrat pa se vsem, ki
akcijo spremljate in ki ste ji prejeli nove prijave, zahvalju-
ostali zvesti še po toliko letih, jemo.
saj skoraj ni dneva, da ne bi	MG
Foto: Črtomir Goznik
Daniela v dolgi poletni obleki iz Sanjine omare
PRIDOBITE NOVA ZNANJA
1. PRIPRAVE ZA PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NPK NEPREMIČNINSKI POSREDNIK
Prijavite se na priprave za preverjanje in potrjevanje MPK posrednik/posrednica za nepremičnine, ki bodo septembra potekale v Mariboru. Rok prijave je 6. september oziroma do zapolnitve prostih mest. Začetek priprav bo 13. septembra.
POPUST za člane ŠGZ, Član članu, GZS in RE/MAX-a
2. PREVERJANJE ZNANJA IN STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA NPK POSREDNIK/ POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE
Rok za prijavo v postopek preverjanje in potrjevanja NPK je 30. september.
3. TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE RAZLIČNIH STOPENJ
Jeseni začenjamo z jezikovnimi tečaji angleškega in nemškega jezika, ki so prilagojeni različnim stopnjam znanja.
BH www.animacija.si
BB8SF
Unimacija
smSBBE
02 749 3460
J^I PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
■ZOjriNA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
080 19 20	www.ZavarovalnicaMaribor.si
Ptuj • Ob odprtju trgovskega centra protest s tovornjaki
Podizvajalci zahtevali takojšnje plačilo
Včerajšnje dopoldansko odprtje novega trgovskega središča Q-center ob Puhovi ulici na Ptuju so z mirnim protestom pospremili tudi vozniki več tovornih avtomobilov.
Foto: M. Ozmec
Glavni vhod na parkirišče pred novim Q-centrom je „zaparkiralo" veliko tovorno vozilo za prevoz betona (hruška) z napisom Betonarna Kuhar, na parkiriščih pa je bilo še 10 tovornjakov.
Kot smo se sami prepričali, je glavni vhod do novega Q-centra zaprlo veliko tovorno vozilo, na katerem je bilo z velikimi črkami napisano Betonarna Kuhar. Z voznikom so se ob našem prihodu pogovarjali policisti Policijske postaje Ptuj. Na samem parkirišču, ki je označeno za parkiranje osebnih vozil, so bila parkirana še štiri druga tovorna vozila, medtem ko je bilo nekoliko dalje parkiranih še šest tovornih vozil z raz-
ličnimi napisi in na različnih parkirnih mestih.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi šlo za protest podizva-jalcev, ker jim kljub opravljenemu delu še pol leta po opravljenem delu niso nakazali plačil. Sicer pa so omenjeni dogodek obravnavali tudi policisti PP Ptuj, zato bomo kaj več lahko zapisali, ko bodo o tem podali uradno sporočilo.
Vsaka podobnost s Stožica-mi je povsem naključna ...
-OM
Foto: M. Ozmec
Dogodek so obravnavali policisti Policijske postaje Ptuj.
Kidričevo • Gradnja dvorane v zaključni fazi
Dobavitelj opreme je begunjski Elan
Gradbena dela na novi večnamenski dvorani v Kidričevem so v teh dneh v zaključni fazi, saj so na delu že obrtniki in razni instalaterji, ki opravljajo montažo električnih, vodovodnih in drugih instalacij, podov ter notranjega stavbnega pohištva in opreme.
Kot je pojasnil župan občine Kidričevo Jože Murko, so v minulih dneh na sedežu občine Kidričevo podpisali tudi pogodbo za dobavo notranje opreme, ki jo bo dobavil Elan iz Begunj. Po pogodbi z glavnim izvajalcem gradbenih del podjetjem Granit iz Slovenske Bistrice je predvideni rok za dokončanje gradbenih del 30. oktober, pogodbeni rok za dokončanje montaže notranje opreme pa je 31. december 2010.
Naj dodamo, da je pogodbena vrednost gradbenega dela investicije 3.452.000 evrov, k temu pa je treba dodati še okoli 800.000 evrov za dobavo in montažo opreme, tako da bo celotna investicija veljala okoli 4,5 milijona evrov, to pa je glede na investicije občine Kidričevo v prejšnjih letih precej ugodno.
Sicer pa gradbinci in delavci podizvajalskih podjetij v teh dneh opravljajo tudi
vsa potrebna dela pri zunanji ureditvi novega objekta ob Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Tako so konec minulega tedna že asfaltirali novo parkirišče pred šolo. Kot je
pojasnil komunalni nadzornik Igor Premužič, so pred osnovno šolo uredili večje parkirišče za 51 parkirnih mest, ki bodo dokončno pripravljena do pri-četka novega šolskega leta. Na
novo urejajo in asfaltirajo pa tudi vse poti do šole in okrog nje, tako da bo v tem delu Kidričevega kmalu spet vse lepo in predvsem zelo drugače.
-OM
Foto: M. Ozmec
Gradnja nove večnamenske dvorane pri osnovni šoli v Kidričevem je te dni v zaključni fazi.
Prireditvenik		I
Petek, 27. avgust		
10.00 do 18.00 Ptuj, ulice in trgi, ulične glasbene delavnice in nastopi uličnih glasbenikov
11.00 Ptuj, Mestni trg, nastop udeležencev festivala Glasba v kloštru 11.00 Ptuj, Park hotel, kulturno-prireditveni center Kronos, okrogla miza,
Poezija: jezik celote 13.00 do 15.00 Ptuj, Termalni park, ulično gledališče Jukebox poezije 16.00 do 19.00 Ptuj, Društvo Timotej, otroški teden, Potep okoli sveta - predstavitev za starše, Vrednote za danes - mag. Zmago Godina 17.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, zaključni
nastop udeležencev festivala Glasba v kloštru 17.00 Podvinci, igrišče, turnir v malem nogometu, prireditev ob 7. krajevnem
prazniku ČS Rogoznica 18.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Zasebno branje, Georgi Gospodinov in
Ljudmil Dimitrov, gostiteljica Nevenka Dobljekar 18.00 Šikole, športni vikend, turnir odbojke na travi 19.30 Ptuj, Slovenski trg, Cirkus Arlekin
20.00 Sela, kulturna dvorana, Večer češke folklore, zraven gostov iz Češke
bodo nastopili še domačini 20.00 Šikole, športni vikend, turnir v košarki 20.30 Ptuj, Slovenski trg, Magično gledališče Saltimbanko
-	Slovenska Bistrica, grad, starobistriški večeri kulture
21.00 Ptuj, Slovenski trg pred kavarno KPŠ, koncert unitMuza, zaključek
uličnih glasbenih delavnic 22.00 Ptuj, Slovenski trg, Tanzelarija, ognjeni šov
-	Ptuj, CID, literarna delavnica, za mlade, ki pišejo poezijo ali prozo ali si želijo začeti pisati
-	Ormož, Mladinski center, vpis na angleške urice skozi igro, ples in gibanje , ki so namenjene otrokom od 3. do 6. leta
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava likovnih izdelkov otrok, nastalih na delavnicah v okviru festivala Art Stays
Sobota, 28. avgust
9.00 Podvinci, zbiranje pred gasilskim domom, kolesarjenje po ČS Rogoz-nica
9.00 Ptuj, Mestni trg, pred knjigarno Hiša knjig, Marjan Perger, Mi se z vlakom peljemo
10.00 Ptuj, Mestni park, Gugaji in gugajčki, Pesmi in glasba za otroke med
igrali z Davidom Bedračem 11.00 Ptuj, Ptujska klet, Avtopoetika in njena izhodišča, Okrogla miza o
poeziji Nika Grafenuaerja 13.00 Ptuj, Vrazov trg, Prosti trg, odprto branje, moderator Boštjan Gorenc -Pižama
14.00 Ptuj, Knjižnica minoritskega samostana, Zasebno branje Hadžem
Hajdarevič&Aleš Debeljak 15.00 Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, svečana podelitev vinogradniških
priznanj in druženje ob Čolnikovi trti 15.00 Ptuj, dom kulture, Projekcija dokumentarnega filma Govoreče glave 16.00 do 20.00 Ptuj, Vojašnica na Vičavi, največji glasbeni spektakel poletja
2010, Laibach, LastDayHare ... 16.30 do 19.30 Ptuj, Vrazov trg, koncert, Mariachi Real Jalisco Havana 17.00 Ptuj, dom kulture, Filmska fabula, projekcija izbora kratkih slovenskih
filmov po izboru festivala Filmska Fabula 17.00 Tržec, športni park, 5. praznik KS Tržec
19.00 Markovci, dvorana ZAF-centra, koncert Poj z menoj, pripravili ga bodo
glasbeniki 2. mladinskega glasbenega tabora 19.00 Šikole, igrišče v športnem parku, turnir v malem nogometu ter tekmovanje za Naj shot 20.00 Destrnik, kulturna dvorana, Večer češke folklore 22.00 Šikole, igrišče v športnem parku, dobrodelna dražba originalnega dresa SNR s podpisom Zlatka Dediča
Nedelja, 29. avgust
9.00 Šikole, športni park, rekreativno kolesarjenje, 20 km 10.00 Ptuj, Termalni park, III. državno prvenstvo za medijske ekipe v tobo-ganskem spustu
10.00 Videm pri Ptuju, cerkev svetega Vida, pri maši bodo prisostvovali s pesmijo gostje iz Češke, otroški FS KD Destrnik in FS FD Rožmarin Dolena
11.00 do 13.00 Ptuj, Park Vetrnica pri GH Primus, Srečko Šorli - Program za
krepitev zavesti in zdravja 12.00 Šikole, športni park, polžje dirke
15.00 Sobetinci, pred gasilskim domom, 27. pokalno gasilsko tekmovanje za pokal Sobetincev
17.00 Markovci, dvorana ZAF-centra, koncert Poj z menoj, pripravili ga bodo
glasbeniki 2. mladinskega glasbenega tabora 17.00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice, koncert ljudskih in religioznih pesmi v izvedbi otroškega folklornega ansambla Skoronice in ženskega pevskega sestava Tetky iz Kyjova
Ponedeljek, 30. avgust
10.00 Ptuj, Mestni trg, vrtec Ptuj, S plesom in igro skozi šege in navade po Sloveniji
Kino Ptuj
27. in 29. avgust ob 17.15 Shrek za vedno (sinhronizirano v slovenščino) -
animirana komedija. Ob 19.00 Kot noč in dan - akcijska komedija. Ob 21.00 Art program: Triaža - drama.
Program TV Ptuj
Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem. 35 uspešnih let Term Ptuj. Ribiško tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo. Tradicionalno Ribiško noč pregnal dež. Razstava fibul v arheološki zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V Hermancih postavili največji klopotec. Rimske igre v Termah Ptuj. Ptujsko labodje jezero skozi objektiv kamere. Dokumentarni film - Skrivnostna sončnica. Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike. Z glasbo v poletni večer.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
®mmwmm\ m®
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
HYUNDAI GETZ1.416V GL	2006	5.400,00	PRVI LASTNIK	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE1.6AUTH.	2003	4.890,00	SERVISNA K.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1.416 V SE	2006	4.400,00	SERVISNA K.	RDEČA
CHEVROLET SPARK 0.8 STAR	2007	4.850,00	PRVI USTNIK	RDEČA
RENAULT MEGANE 1.9 DCIDYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01.5 DCI EXPRESSION	2003	3.690,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.61	2000	2.750,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2 BEBOP	19%	600,00	5 VRAT	RDEČA
5SANGY0NG EXECUTIVE RECTONII 2.7 XDIAVT.	2006	15.900,00	SERVISNA K.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2071.4TRENDY	2008	7.870,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1.4SE	1998	1.250,00	SERVO VOLAN	MODRA
RENAULT CLI01.2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI LASTNIK	RDEČA
ŠKODA AMBIENTE OCTAVIA 1J TDI COMBI	2006	9.500,00	SERVISNA K.	KOV.ZUTA
HONDA AVTOMATIC ACCORD 2.4 EXECUTIVE	2004	10.990,00	SERVISNA K.	KOV. ČRNA
VWVARIANT PASSAT 1.9TDI COMFORT	2007	13.700,00	SERVISNA K.	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.41 POP ART BREAK	2004	4.600,00	PRVI USTNIK	KOV. SREBRNA
JEEP DODGE CALIBER1.8	2007	10.500,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 1.9 DCI GT	2004	4.990,00	SERVISNA K.	KOV. SIVA
CITROEN BUSINESC4GRAND PICASS01.6 HDI	2007	14.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI CARISMA 1.8GDI LS	1998	1.990,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 2.0 TDI COM.	2007	12.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
SUZUKI IGNIS 1.3 GLX	2003	4.900,00	PRVI USTNIK	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED ZAVAROVANJE 50% POPUST!				
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
:: Rabljena vozila :: Nadomestni	deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D Honda Civic Hatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna RT 1.8	1997	1.690 €
D Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
D Renault Megane Authentique 1.4 16V	2001	2.990 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
O Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
O VW Passat Variant 1.9TDI Highline	2005	POKLIČITE
D VWTouran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €
podaja vozi1:02/ 788 13 80, r
^OB REDNEM SERVISU VOZILA <3i VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......^
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnilui
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PTI, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za tigovce, knjigovodstvo na računalniku, Word, Excel, računalniška pismenost za odrasle; Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK); Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A3 2.0 TDI	2007	16.480,00	ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT	2007	14.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVO ČRNA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.450.00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO CONFORT	2008	13.970.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1.4 i	2000	2.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
FORD C-MAX 1.8TDCI	2007	9.750,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	4.880,00	KLIMA	SREBRNA
JEEP CHEROKE 2.5 TD SPORT	2003	9.980.00	KLIMA	KOV. MODRA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	8.300.00	AVT. DIG. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2007	4.880,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.6 i AUTHENTIQUE	2002	3.280,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	9.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT LEON 1.9TDI STEYLANCE	2007	11.250.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
WV PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA	2006	11.650.00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SREBRNA
WVTOURAN 1.9 IUI HIGHUNE	2008	17.350,00	ALU PLATIŠČA	KOV. SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
^Tujina
GP PROJEKT d.o.o., Nova vas pri Markovcih 105, 2281 MARKOVCI, razpisuje delovno mesto:
VODJA GRADBIŠČA -
Organizacija in vodenje del na več zahtevnih objektih (m/ž)
Kandidat (-ka) mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi
•	opravljen strokovni izpit
•	vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS
•	vozniški izpit B- kategorije
•	poznavanje dela z računalnikom(Word, Exel, Auto cad,..)
Z izbranim kandidatom (-tko) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: GP PROJEKT d.o.o. Nova vas pri Markovcih 105, 2281 MARKOVCI
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 27.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Video strani
SOBOTA 28.8.
8.00 Oddaja Občine Markovci 10.00 Kronika Občine Lenart 11.00 Polka In majolka 12.00 Glasbena oddaja 18.00 Polka in majolka 20.00 Markovci - Blagoslov kapele 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 29.8.
8.00 MNP
9.00 Kronika Občine Hajdina 10.30 Lepa
11.00 Kmečki praznik v Leskovcu 13.00 Lukarski praznik v Dornavi 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Kmečki praznik 18.30 Kronika Občine Lenart
PONEDELJEK 30.8.
8.00 Koncert - Osti Jarej 2010 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Kmečki praznik v Leskovcu 20.00 Markovci - Blagoslov kapele 22.10 Polka In majolka 23.10 Video strani

\ I
4am<
www.irizeritvo-briglta.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
'SAMO NEGOVANI	V nagi ponudbi tudi:
LASJE SO LEPI.	* ličenje za vse priložnosti,
Frizerski salon Brlgita	* ureditev rok in
Briglta Fušnik s.p.	* ge| poslikava na nohtih
Osojnikova cesta 3, Ptuj	„ .	, ,. .
tel: 02 77645,61	Razvajamo vas z vrhunskimi
brigita.puSKmis.net	lasnimi proizvodi.
Zraven barvanja in striženja vam podarimo ličenje.
Frizerski salon Brlgita Briglta Fušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel: 02 7^45,61 brig¡ta.pusnn!@amis.net
www.tednik.si
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Se odpravljate na počitnice?
Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna 7u//na.
Ne spreglejte ugodne ponudbe in novosti:
MULTITRIP PAKET - za tiste, ki se pogosto odpravljate v tujino. MINI, MEGA, MAKSI PAKET - ugodne premije za visoke zavarovalne vsote.
DRUŽINSKI PAKET ZAVAROVANJE ZA HRVAŠKO - z nizkimi premijami za brezskrbne počitnice ob Jadranu.
Več informacij poiščite na www.vzajemna.si.
Nagradna igra! Katero stvar bi vzeli s seboj na samotni otok?
Pošljite nam vaš odgovor. Poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne ali pa odgovorite na spletni strani www.vzajemna.si in med vsemi sodelujočimi bomo izžrebali dobitnike nagrad. Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna.si. Nagradna igra traja od 23.6. do 15.9.2010.
ft
tffcfftfiirl
Prispela jesenska kolekcija!
PTUJ, Heroja Lacka 3
otrošKa obutev
ija se sklepajo po veljavnih pogojil
www.radio-tednik.si
VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
(((•08020 60 ) www.vzajemna.si
wujuu.ciciban.info
Na voljo tudi čeveljci iz minulih sezon po ugodnih cenah.
Lidija Kupčič-Tarkuš s.p. Šolska ul. 33, 2341 Limbuš
Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi
Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici.
Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561.
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, telefon 02 802 303.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
ZELO UGODNO IN KVALITETNO
polaganje vseh vrst strešnih kritin in kleparskih del. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor. Tel. 030 334 947.
KOMBI PREVOZI TOVORA, selitveni prevozi doma in v tujini. Avto-prevozništvo Bojan Prašnički, s. p., Medribnik 26, tel. 031 207 112.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S, Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
IZVAJAMO KVALITETNE meritve vpliva električnih vodnikov in električnih naprav na vaše počutje in zdravje. Svetujem pri izboljšanju stanja GMS 031 225 280. REA Metal, d. o. o., Rajšpova ul. 18, Ptuj.
KMETIJSTVO
PRODAM belo in rdeče vino. Tel. 761 68 11.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM kravo s prvim teličkom ali brez. Telefon 781 01 71.
PRODAM kravo in tele za zakol ali za nadaljnjo rejo. Telefon 051 453 089.
PRODAMO grozdje, mešano, cepljeno, v okolici Majšperka. Informacije na telefon 041 775 186.
PRODAM novi transporter za gnoj in še drugo opremo za hlev. Tel. 02 656 09 11.
SEME trave mnogocvetne ljuljke, primerno za ozelenitev površin, prodam. Cena 0,90 € za kg. Tel. 041 556 462.
PRODAM brejo kravo v četrtem mesecu, trosilec hlevskega gnoja, traktorsko kosilnico, hidravlično prešo, traktor Ferguson 42. Telefon 041 896 915.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 tednov. Telefon 753 75 31.
PRODAM žitni sejalnici 2 in 2,5 m in siloskombajn SK 80 C. Telefon 041 954 115.
PRODAM vrtavkasto brano, 3 metre delovne širine. Tel. 031 324 255.
PRODAMO breje plemenske svinje in odojke, Vzrejno središče Kacjan. Telefon 041 548 115.
PRODAM kad za grozdje, 700-li-trsko, s pokrovom, 1800-litrsko, novo cisterno za olje in štiri gume na alu platiščih za Audi A4.
PRODAMO roto brano s sejalnico Amazone D8 special, delovna širina 3 m, ter sejalnico Amazone D 7 special, delovna širina 2,5 m, ter tribrazdni plug, obračalni Regent, Gruber - podrahljač Lemmken, delovna širina 2,60 m, obračalnik Putinger, delovna širina 4,60 m, in trosilec za umetni gnoj Amazone, hidravlično zapiranje, 1400-kilo-gramski. Telefon 031 251 967.
PRODAM mini kitajske pujske, lahko kot hišne ljubljenčke ali kot manjše odojke. Telefon 031 424 952.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01.
V NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okoli. Tel. 041 670 766.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
Zakaj, zakaj, zakaj?
SPOMIN
29. avgusta mineva 15 let, odkar nam je kruta usoda iz rok iztrgala dragega
Branka Kirbiša
Ostajaš globoko v naših srcih.

Vsi njegovi
Vse odhaja
kakor tiha reka,
le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
22. avgusta mineva 10 let grenkega spomina, odkar si odšel, dragi mož, oče, dedek in pradedek. V nas pa je ostala velika praznina in tiha bolečina.
Franc Horvat
ZAGOJIČI 15
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, se ga spominjate in mu prižgete svečko.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
NA PTUJU na zelo lepi legi prodamo stanovanjsko hišo, 180 m2, takoj vseljivo, staro 22 let. Telefon 031 424 952.
DOM-STANOVANJE
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, PSS, pritličje z balkonom, za enosobno na Ptuj, telefon 031 539 118.
NA PTUJU ODDAMO v najem trisobno opremljeno stanovanje. Telefon 040 254 057.
NOVO pritlično manjše dvoinpolsobno stanovanje z dvema terasama damo v najem, 4,5 km iz Ptuja. Najemnina s stroški cca. 380,00 evrov. Telefon 051 422 088.
IŠČEM delo, pomoč starejšim osebam na domu, nega, gospodinjska opravila. Tel. 030 667 169.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
lnmniiFiiiJiMP
CBS'*' 02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Jelka Mikek Jurančič, dr.dent. med.
V Zdravstvenem domu na Ptuju
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Mostiček, proteze in bela zallvka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, S. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 057
DO 10 % POPUSTA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
(Poilulajk nai na iuitounm. ijiLiu!
RADIOPTUJ
tet, aflietec www.radio-ptuj.si
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, opremljeno, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAM enosobno stanovanje v Rimski ploščadi 10 v Ptuju. Telefon 041 868 853.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ko studenčnica mimo mlina
razdaja svojo moč
in pušča sled mogočno,
kot pustil si jo ti,
dar z neba si bil ti naš in
7 let te iščemo v solzah,
v zvezdah si, ko vedno znova zažarijo
in sijejo na nas, ko naše solze
kanejo na tla, tja, kjer mirno spiš.
V SPOMIN Vinko Kolarič
MLINSKA C. 11, PTUJ
28. 8. 2003 t 28. 8. 2010
Vsi, ki te nosimo v srcu
Ugasnil je dan, sonce zašlo, sveče gorijo vama v slovo.
SPOMIN Vlado
in
Franc Selinšek
IZ SAGADINOVE NA PTUJU
Minilo je 8 let in 3 leta, ko vaju ni več med nami. Zelo vaju pogrešamo vsi vajini, ki vaju imamo radi. Hvala dobrim sosedom za pomoč, sestri Danici Zefki Vrtič in nečakinji Milici Bezjak.
Vsi njuni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta
Janeza Fakina st.
SPODNJA SVEČA 14,
MAJŠPERK
15. 7. 1930 - 16. 8. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Biotehnične šole Ptuj, Taluma Kidričevo in Zavarovalnice Maribor, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, sveče, izrekli sožalje ter pospremili našega dragega očeta na zadnji poti.
Hvala g. župniku, bratu duhovniku in somašnikoma za poslovilno molitev in pogrebno sveto mašo, molivki za molitev, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: domači
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice in tašče
Terezije Korže
GRDINA 29, STOPERCE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Novak, Kidrič, Ferlež, Bedrač - Kamenšek, Zajšek in vsem prijateljem ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ste nam izrekli vaše sožalje. Hvala gospodu župniku Alojziju Klemenčiču za opravljen cerkveni obred, iskrena hvala p. Janezu Ferležu, p. Benjaminu in p. Jožetu za lepo opravljeno sv. mašo. Hvala gospodu Galunu za poslovilne besede, hvala tudi gospodu godbeniku za odigrano Tišino, hvala pevcem za odpete žalostinke in podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janko, sin Janko z Gogo, hčerka Jožica z Ivanom, hčerka Darinka z Janijem ter vnuki Patrik, Jan,
Nuša, Tjaša in Amadeja
Zavrč • Finalistke Miss Slovenije 2010 na obisku
Črna kronika
ti
Srečanje s konji je bilo nekaj posebnega
V okviru predpriprav na nedeljski zbor za Miss Slovenije je dvanajst izbranih finalistk v torek, 24. avgusta, preživelo nadvse prijeten in sproščen dan v Ormožu ter v Zavrču sredi haloških gričev, kjer so jim pripravili nepozabno srečanje s konji.
Foto: M. Ozmec
Lepa dekleta so v hlevu ranča Budigan spoznavala, da so konji prijazne in elegantne živali.
Foto: M. Ozmec
Dvanajst finalistk za Miss Slovenije 2010 v družbi s Sanjo Grohar in Evo Repič (levo) ter završkim županom Miranom Vukom in lastnikom licence Damirjem Osredečkim (desno).
Foto: M. Ozmec
Vožnja s snežno belo kočijo z lipicancema med haloškimi griči je bila za dekleta nekaj posebnega.
Foto: M. Ozmec
Za večino deklet je bilo jahanje konjev prva tovrstna izkušnja.
Foto: M. Ozmec
Bivanje lepih deklet sredi Haloz je bilo le nekaj dni pred finalnim izborom nadvse sproščeno, vsakdanje in zabavno.
Od vseh prijavljenih kandidatk za Miss Slovenije 2010 je žirija, ki so jo sestavljali vodja projekta Miss Slovenije Eva Repič, miss Slovenije 2009 Tina Petelin, ustanovitelj Estetike Onišak Boris Onišak, urednica revije Bella Dona Mateja Plajn-šek Kristanič ter fotograf in direktor agencije Mediaspeed Borut Cvetko, izbrala 12 finalistk.
Na finalni prireditvi za izbor Miss Slovenije, ki bo to nedeljo, 29. avgusta, v dvorani SNG Maribor, se bodo za najvišji slovenski lepotni naslov potegovale: 19-letna Mariborčanka Mojca Kvar, 23-letna Ljubljančanka Karmen Klinc, 21-letna Samantha Sršen iz Leskovca pri Krškem, 23-letna Celjanka Vesna Brkič, 19-letna Ljubljančanka Ana Zmrzlikar, 20-letna Sandra Adam iz Dravograda, 20-letna Ljubljančanka Bojana Ivanovič, 24-letna Samanta Gashi, ki prihaja iz Maribora, 19-letna Domžalčanka Ajda Sitar, 22-letna Tjaša Pejič, ki je doma v Velenju, 19-letna Sandra Skutnik iz Gortine in 24-letna Ljubljančanka Karmen Nikolič Opara.
V okviru priprav na finalni izbor za Miss Slovenije 2010, ki so potekale od ponedeljka, je bil tretji dan priprav, v torek, 24. avgusta, za dvanajst finalistk zagotovo bolj umirjen, saj je potekal na območju občin Ormož in Zavrč. Tega dne so se namreč po jutranjem učenju in ponavljanju koreografije, pri čemer so po besedah njihove mentorice koreogra-finje Sanje Grohar lepo napredovale, obiskale enega od sponzorjev, podjetje Carrera Optyl v Ormožu, kjer so jim podarili sončna očala, ogledale pa so si tudi potek proizvodnje modnih sončnih očal.
Napoved vremena za Slovenijo
Najbolj pa so se veselile obiska v občini Zavrč. Po odličnem kosilu v prijetnem ambientu gostilne Težak na Turškem Vrhu so se odpravile na ranč Budigan, kjer sta jih prijazno sprejela župan občine Zavrč Miran Vuk in njegova hčerka Monika.
Finalistke, ki so jih spremljali vodja projekta Eva Repič, koreografinja Sanja Grohar in lastnik licence Damir Osre-dečki, so na lepo urejenem ranču pričakali jahalni konji, kar 15 jih domuje v sodobnih hlevih, ter v vlogi jahalk mlada završka dekleta in jahalni učitelj Janez Karo. Najprej so jim prikazali jahalno predstavitev s konji in lepotice so bile vse po vrsti navdušena nad vsem, kar te prijazne in elegantne živali pod vodstvom izkušenih jezdecev znajo in zmorejo. Nato pa so lepoticam ponudili možnost, da se na konja pov-zpnejo tudi same. Dekleta niso mogla skriti svojega navdušenja, saj so tudi sama odkrito priznala, da je bil izkušnja s konji nekaj nepozabnega, poleg tega pa je bila to odlična priložnost za sprostitev, ki so je bile po predhodnem adrenalinsko obarvanem dnevu še kako potrebne. Tudi vožnja z elegantno belo kočijo in pa-
rom lipicancev, ki so jih popeljali med čudovitimi haloškimi griči, je bila nekaj posebnega, na koncu pa so z veseljem nazdravila s kozarčkom slastnega traminca, ki ga je pridelal župan Miran Vuk. Ta jim je ob slovesu zaželel veliko uspeha na nedeljskem izboru za Miss Slovenije.
Naj dodamo, da se bo ta pričel ob 20. uri v dvorani SNG Maribor. Prireditev si bo mogoče ogledati v živo ali na televiziji, saj bo dogodek prenašala RTV Slovenija na prvem programu. Prireditev bosta povezovala Lucija Gubenšek in Boštjan Kljun, večer pa bodo popestrili glasbeni gostje, kot so Alya, Boštjan Bračič, April, Marko Vozelj, Tangels, Maja Keuc in plesna skupina Maestro.
-OM
VPISUJE
|PLESNIVRTEC-od3.leta I PLESNA ŠOLA
Ihiphopšola _
show-dan ce^h športni plesih plesna rekreacijai aerobikal latino i tecajizaodraslel
Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjevac. 26, Ptuj, T. 0 2 748 1 4 46 www.mambo-ptuj.com
Dornava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: infb@zeiox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
v pcnäränci íe fiebre je.
Danes bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
Jutri bo precej jasno, le na zahodu in severu države bo že več oblačnosti. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo popoldne posamezne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno, padavine, sprva tudi nevihte, bodo zajele vso državo.

čas je za lahke in osvežilne jedi
Solatna popestritev ponudbe v Pomaranči:
•	iz dnevno svežih sestavin
•	30 vrst solat po naročilu
•	vsak delovnik Vam eno solato
nudimo kot dnevno jed za 4,90 eur.
Jcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
J
Neprevidno na prednostno cesto
22. avgusta okoli 14.10 je 44-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Renault clio iz smeri Vidma proti Lancovi vasi. Ko je pripeljal do križišča z magistralko, ni upošteval prometnega znaka »Ustavi«, ampak je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je z njegove desne strani pripeljal 52-letni voznik osebnega avtomobila Ford mondeo iz Avstrije. 44-letni voznik je s sprednjim delom vozila trčil v desno bočno stran vozila 52-letnega voznika. Po trčenju je vozilo mlajšega moškega odbilo v drog prometnega znaka. V prometni nesreči je bil 49-letni sopotnik v renaultu hudo telesno poškodovan, 15-letni sopotnik v fordu pa lahko. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v SB Ptuj. Policisti so odredili preizkus z alkotestom in ta je pri vozniku renaulta pokazal 1,36 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper povzročitelja podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Pretep med dvema skupinama moških
22. avgusta okoli 21.30 je na Ptuju prišlo do prerivanja in pretepa med osmimi moškimi, starosti 21 do 29 let, vsi iz Ptuja oz. okolice, ter 21- in 54-letnima moškima (oče in sin) iz Ptuja. Med pretepom je 54-letni moški s kuhinjskim nožem zamahnil proti enemu moškemu iz prve skupine in mu prerezal majico, 21-letni moški pa je s škarjami v hrbet zabodel 24-letnega moškega iz prve skupine in ta je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel hudo telesno poškodbo. Moški iz prve skupine so se razbežali, 21-in 54-letna moška pa sta skrila predmete. Policisti so moška pridržali, predmete pa zasegli, nato pa so zbirali obvestila in preučevali okoliščine. Zoper moške sledi kazenska ovadba pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
18. avgusta dopoldne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 1300 evrov.
18. avgusta popoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Bukovcu. Iz notranjosti je odtujil prenosni računalnik, računalniško in fotografsko opremo, nakit in ure. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
V noči z 21. na 22. avgust je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v bližini Ptuja. Odtujil je meso, cigarete, žgane pijače, LCD monitor in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
Med 22. in 23. avgustom je neznan storilec vlomil v garažo na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil kosilnice, motorne žage in električno orodje. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
Vinjeni v prometu
18. avgusta ob 8.50 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Zgornjem Leskovcu ustavili 40-letnega kolesarja iz bližine Podlehnika. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,08 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
18. avgusta ob 18.50 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 45-letnega kolesarja iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,20 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.